TEMELJNA NAČELA OBLIGACIJSKEGA PRAVA Flashcards
(35 cards)
Poglavitna razlika med pravnimi pravili in pravnimi načeli?
pravno pravilo izraža tip vedenja in ravnanja, pravno načelo pa posreduje le vrednostno merilo kako naj ravnamo v pravnih razmerjih
Pojem in pomen pravnih standardov?
pravni standard je vsebinsko merilo ravnanja, ki je vključeno v nedoločeni pojem in opredeljeno tako, da se sklicuje na ravnanje, ki je tipično, povprečno, normalno v določenem okolju
ureditev temeljnih načel obligacijskega prava v OZ?
Načela obligacijskega prava v OŽJEM pomenu (enakopravnost udeležencev, vestnost in poštenje, skrbno ravnanje, prepoved zlorabe pravic, načelo enake vrednosti dajatev, spoštovanje prevzetih obveznosti, nikomur škodovati, mirno reševanje sporov) in načela v ŠIRŠEM pomenu (uporaba določb OZ za vsa obligacijska razmerja, dispozitivna narava zakonskih določb, prosto urejanje obligacijskih razmerij, uporaba poslovnih običajev, uzanc in ustaljene prakse, uporaba določb OZ za gospodarske pogodbe, uporaba določb OZ za druge pravne posle)
Pomen splošnega pravila o dispozitivnosti zakonskih določb?
pravni subjekt dispozicijo tipskega, zakonskega pravila lahko zamenja z novo, lastno dispozicijo, ki mora biti oblikovana v mejah pravnega pravila
kogentnost nekaterih tipskih pravil OZ?
v primerih,
- kadar je izrecno določeno ali
- primeri, ko je določena ničnost/pravna neučinkovitost ali
- za zavarovalno pogodbo.
pojem in pomen prostega urejanja poslovnih obligacijskih razmerij?
udeleženca lahko s pravnim poslom določita lastna pravna pravila, s katerimi uredita vsebino medsebojnih pravic in obveznosti; pravna možnost z lastnimi izjavami volje oblikovati pravna pravila; pogodbena svoboda strank.
lahko udeleženca uredita tudi pravne položaje, ki jih tipska pravila OZ ne urejajo?
Da; v tem pogledu je avtonomnost širša od dispozitivnosti.
Omejitve avtonomije strank pri urejanju (poslovnih) obligacijskih razmerij?
ne smejo jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
prepoved pogodbene ureditve, ki je v nasprotju z ustavo in (drugimi) prisilnimi (kogentnimi) predpisi?
Prisilno kogentno pravno pravilo je pravno pravilo, ki svojim naslovnikom zapoveduje (ali prepoveduje), kako naj se vedejo in ravnajo in jim hkrati ne daje možnosti, da bi ravnali drugače, kot izhaja iz vsebine predpisa.
prepoved pogodbene ureditve, ki je v nasprotju z moralnimi načeli?
Morala je dostikrat partikularna. Upošteva se samo splošna morala. Ta je v pretežni meri že zajeta s predpisi, zato se uporaba te prepovedi zelo zoži. upoštevati je potrebno načelo pravne varnosti; vedno pravna argumentacija.
pojem in pomen načela enakopravnosti udeležencev obligacijskih razmerij?
udeleženci v obligacijskem razmerju so enakopravni; prirejeni, noben ni v položaju nadrejenosti.
Gre za pravno enakopravnost. Dejansko so subjekti o.r. ekonomsko, intelektualno ali kako drugače v neenakopravnem položaju. Zato skuša pravo z različnimi instituti zagotoviti tudi siceršnjo enakopravnost. Primeri takšnih institutov so:
● ničnost oderuške pogodbe,
● splošni pogoji poslovanja,
● izpodbojnost pogodbe, sklenjene pod grožnjo, itd.
pomen položaja profesionalne osebe ali laika pri razmejitvi notranjih in zunanjih tveganj?
obvladovanje tveganja, tveganje ki je zunaj sfere pravnega subjekta, tveganja, ki spadajo v notranjo sfero pravnega subjekta. Krog tveganj profesionalne osebe je širši, zato jo pravo obravnava drugače kot laika.
pojem in pomen načela vestnosti in poštenja?
Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja.
- PRI SKLEPANJU POGODBE: pojasnilna obveznosti, pravila o izpodbojnosti pogodbe zaradi napak volje
- PRI UVELJAVLJANJU PRAVIC: prepoved zlorabe pravic
- PRI IZPOLNJEVANJU OBVEZNOSTI - notifikacijska dolžnost.
Dobri poslovni običaji kot merilo vestnosti in poštenja?
poslovni običaj je pravilo, ki se uporablja na določenem poslovnem področju; niso dobri sami po sebi, temveč jih kot take opredelijo poslovni krogi
pomen načela vestnosti in poštenja za opredelitev položaja poštene ali nepoštene stranke?
za presojo ali je oseba poštena, je pomembno njeno ravnanje v določenem položaju, oziroma poznavanje okoliščin, povezanih s tem položajem.
pojasnilna obveznost kot izraz načela vestnosti in poštenja?
obveznost opozoriti drugo stranko na okoliščine, ki pomembno vplivajo na uresničitev njenih interesov, in ji pojasniti njihov pomen na uresničitev njenih interesov.
Notifikacijske dolžnosti kot izraz načela vestnosti in poštenja?
obveznost ene stranke obvestiti drugo o nastopu vseh dejstev – za katere druga stranka ne ve ali ne more vedeti -, ki vplivajo na obligacijsko razmerje.
Skrbnost kot pravni standard?
udeleženci morajo ravnati skrbno.
Skrbnost razumnega človeka (običajna, neprofesionalna skrbnost)?
kako ravna večina med seboj primerljivih subjektov v istovrstnih situacijah.
pojem in pomen profesionalne skrbnosti?
- RAVNANJE V SKLADU S PROFESIONALNO SKRBNOSTJO: kadar ima pravni subjekt položaj profesionalne osebe;
- KOT MERILO RAVNANJA: zahteva, da profesionalna oseba v določenih okoliščinah ravna tako, kot v enakih okoliščinah navadno ravnajo strokovnjaki, ter s pravili stroke:
- KOT MERILO PREDVIDLJIVOSTI POSLEDIC: posledica je predvidljiva, če jo je večina strokovnjakov v enakih okoliščinah sposobna predvideti
pomen pravil stroke?
pravila, ki so splošno znana, pravilna, priznana kot pravilna; prevladajo nad tipičnim ravnanjem strokovnih oseb, ki je v nasprotju z njimi.
pomen standarda skrbnosti pri uporabi pravnih pravil OZ?
- merilo predvidljivosti pri sklepanju pogodb,
- merilo za presojo ravnanja povzročitelja škode na področju nepremoženjske odškodninske odgovornosti,
- merilo pravilne izpolnitve obveznosti, katere predmet je storitev, ki ima značilnost obligacije prizadevanja
skrbnost pri sklepanju pogodb?
Udeleženec mora že pri sklepanju pogodbe ravnati z ustrezno skrbnostjo.
skrbnost kot merilo krivde (malomarnost)?
pojem krivde ima v civilnem pravu drugačen pomen kot v kazenskem; presoja se, ali je oseba ravnala z ustrezno skrbnostjo; oblike krivde: naklep – storilec ve, da bo nastala posledica, in malomarnost – ravnanje, ki ne ustreza standardu skrbnosti – bodisi laika, bodisi profesionalne osebe. Pri profesionalni osebi ločimo med majhno in veliko (hudo) malomarnostjo.