Splošna kemija Flashcards
Izpit iz splošne kemije (36 cards)
Kako delimo lastnosti snovi?
Fizikalne in kemijske
Opiši fizikalne lastnosti snovi
Se razlikujejo brez bistvene kemijske sestave snovi. Zmrzišče, gostota, trdota, barva, sprememba stanja, sprememba agregatnega stanja-npr sublimacija-prehod iz trdega v plinasto stanje.
Opiši kemijske lastnosti snovi
Povezane s spremembo kemijske sestave snovi.
Razvrstitev snovi
Homogene so povsem čiste in ne vsebujejo drugih snovi. Npr. morska voda, zlitine ali plinske zmesi.
Heterogene snovi: sestavljene iz različnih homogeniv delcev, ki imajo lahko različno agregatno stanje (granit, sivo železo, mleko…)
Kaj so elementi in spojine
so homogene snovi s točno določeno kemijsko sestavo in s karakterističnimi konstantnimi lastnostmi.
Načini razstavljanja heterogenih zmesi
raztapljanje in filtriranje filtriranje suspenzije ali disperzije sedimentacija centrifuga dializa flotacija
Razstavljanje homogenih zmesi
Izkoriščanje spremembe agregatnega stanja:
destilacija, kondenzacija, sublimacija, frakcionirna kristalizacija in frakcionirna destilacija.
Zmesi izotopov ločimo s frakcionirno difuzijo.
Plinske zmesi raztavljamo s termodifuzijo
Za ločevanje uporabljamo tudi kromatografijo.
Opiši frakcionirno difuzijo in navedi primer uporabe
izkorišča pojav pri katerem lažje molekule, ki se gibljejo hitrejem difundirajo skozi membrano hitreje kot molekule z večjo maso. Tako je Wk odvisna le od termične energije mv^2/2=kT.
Ločevanje uranovega izotopa 235 od 238 s frakcionirno difuzijo uranovega heksaflorida UF6
Opiši termodifuzijo
Za ločevanje plinskih zmesi. Lažji delci se nahajajo v vročem delu cevi, težji pa v hladnejšem.
Opiši kromatografijo
Za ločevanje čistih snovi v homogeni zmesi.
temelji na različni jakosti adsorbcije čistih snovi iz raztopin.
Kaj je komponenta in faza?
Št. komponent sistema je najmanjše število molekul, s katerim opišemo sestavo vseh možnih faz sistema. Faza sistema je z mejo določen del sistema, ki je homogena snovs točno določenimi fizikalnimi lastnosmi (agr. stanje).
Definicija kemijskega elementa
Enostavna čista snov, ki jih s kemijsko reakcijo ne moremo razstaviti na druge čiste snovi.
Navedi zakon o ohranitvi mase, o stalni sestavi in o mnogokratnem masnem razmerju.
Zakon o ohranitvi mase: Pri kemijskih reakcija ostane celotna masa snovi, ki sodeluje v kemijski reakciji nespremenjena. Tukaj zanemarimo spremembo glede na relativnostno teorijo.
Zakon o stalni sestavi: Razmerje mas dveh elementov, ki se spajata je stalno (x gramov vodika se vedno spaja z y gramov kisika)
zakon o monogokratnem masnem razmerju: Če tvorita dva elementa več različnih kemijskih spojin, so mase enega elementa, ki se spaja s točno določeno maso drugega elementa, v medsebijnem razmerju celih števil.
Razloži daltonovo atomsko teorijo
Predpostavil je da so vse snovi zgrajene iz zelo majhnih delcev-atomov.
Teorija trdi:
- elementi so sestavljeni iz atomov
- atomi so nedeljivi
- vsi atomi istega elementa so enaki in imajo enako maso
-atomi različnih elementov imajo različne mase
Dalton je tudi uvedel relativno atomsko maso. Primerjavo elementov na en bazni element, v njegovem primeru H. pozneje so uporabili O, danes pa 12C izotop.
Kaj je relativna atomska masa?
Je število, ki pove koliko krat je masa nekega atoma elementa večja od 1/12 izotopa C12. relativna molekulska masa je vsota rel. atomskih mas.
Kaj je molska masa ?
Je številčno toliko gramov nekega elementa, kolikor znaša njegova rel. at. masa. (masa enega mola elementa).
Millikanova definicija Avogadrovega števila
Na osnovi elektrolize vode je ugotovil, da potrebuje za izločanje mola atomov vodika električni naboj 96485 As. Za redukcijo enega atoma vodika je potreben en elektron z nabojem 1,6 E-19 As. Iz razmerja porabljene elektrenine in nabojem enega elektrona je določil avogadrovo število.
Teorija valenčne vezi in opiši prekrivanje atomskih orbital za molekule N2, HF in PH3
Ta teorija pravi, da se ustvari stabilna vez takrat, ko se potencialna energija zniža do minimuma.
Osnova sta tezi da je vsaka linearna kombinacija valovnih funkcij tudi rešitev valovne enačbe in da nobena izračunana valovna funkcija ali linearna kombinacija le-teh ne more imeti nižje energije kot je eksperimentalno določena energija vezi. Do nastanka kovalentne vezi npr med H2 pride, ko se orbitali prekrivata in imata elektrona nasprotna spina. V primeru, ko sta daleč narazen je potencialna energija 0 oz. ni prisotna. Ko se približujeta drug drugemu se elektrona privlačita z nasprotnimi jedri, jedri med sabo pa se odbijata. Dokler sta določeno razdaljo narazen je privlačna sila večja kot odbojna zato pride do prekrivanja orbital. potencijalna energija je pozitivna.če sta preblizu prevlada odbojna sila in je potencijalna energija negativna. Če se razdalja zmanjša do take mere elektron prvega atoma zaide v prostor drugega prido do prekrivanja atomskih oribital oz. do možnosti,da si gibljeta v skupnem prostoru - molekulski vezi. Zaradi tega se na tem mestu poveča el. gostota. Pride do nastanka kovalentne vezi. elektron razširi prostor valovanja in se delokalizira.
Ker so p orbitale med seboj pravokotne lahko opišemo te tri molekule glede na geometrijo - N2=čelno prekrivanje px in bočno prekrivnje py in pz. PH3 čelno prekrivanje s-px, spy, spz. HF pa čelo prekrivanje s-px
Sigma in Pi vez.
Sigma vez nastane pri čelnem prekrivanju orbital, ko je prekrivajo vzdolž črte ki povezuje jedra.
Pi vez je rezultat bočnega prekrivanja orbital, ki nastane nad ali pod črto ki veže jedri.
Pridobivanje kisika v lab. in industriji
V industriji: najpomembnejši postopek je frakcionirna destilacija utekočinjenega zraka, ki delje na osnovi JOule-Thomsonovega efekta. Zrak najprej stisnemo do 200 barov in ohladimo z mrzlo vodo. nato se ekspandira skozi šobo pri čemer se ohladi. postopek se ponavlja, temperatura pa znižuje. Nato se loči s frakcionirno destilacijo na podlagi razlike v vreliščih.
Laboratorij: S termičnim razkrojem spojin bogatih s kisikom. KClo3, KMnO4 in H2O2 in termičnim razkrojem oksidom, nitratov in peroksidov.
Fizikalne lastnosti kisika, barve, tališče, vrelišče, topnost, gostota
znani dve alotropski modifikaciji: dikisik in trikisik. Je brezbarven, tekoči je moder, trden pa temno moder. Tališče pri -219 vrelišče pri -183. topnost je 0,049L na L vode. Gostota plinastega kisika je 0,00143 g/cm3
Zakaj je kisik paramagneten?
V teoriji MO ima kisik 10 veznih in 6 neveznih elektronskih parov. Shema neveznih el.parov iz MO teorije dva nevezna elektrona v orbitalah piz2p in piy2p. Ta dva nevezna elektrona, ki nista sparjena imata magnetni moment, zato je kisik paramagneten.
Kemijske lastnosti kisika
Vezna energija je 498KJ/mol. Spaja se z vsemi elementi, razen z Helijem, neonom in argonom. Za sintezo so s ostalimi žl.plini so potrebni visoki tlaki. Je močan oksidant. Mnogi elementi se s kisikom spajajo tako hitro da rečemo da gorijo.
Kakšne lastnosti imajo ionski oksidi?
Bazične
