TEST Flashcards
(130 cards)
1
Q
4 avtorji pesmi štirih
A
Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič in Tone Pavček.
2
Q
Kdo spada v prvo povojno generacijo?
A
Vanjo spadajo pesniki, rojeni od sredine dvajsetih let do sredine tridesetih let
prva skupina:
- Tone Pavček,
- Janez Menart,
- Kajetan Kovič,
druga skupina:
-Dane Zajc
- Gregor Strniša
3
Q
Kdo spada v drugo povojno generacijo?
A
Je generacija pesnikov, ki so se rodili okrog leta 1940.
- Svetlana Makarovič,
- Niko Grafenauer,
- Tomaž Šalamun
4
Q
Opiši prvo skupino prve povojne generacije
A
Prva skupina se je uveljavila že sredi petdesetih let. Leta 1953 je prišlo do prvega skupnega pesniškega
nastopa maldega rodu z izrazito intimistično liriko(pesniška zbirka Pesmi štirih.
Poezija je osebnoizpovedna, gre za doživljanje mladih ljudi v novem času. Njen začetnik je Ivan
Minatti. Začel je z partizanskimi pesmi in nato prešel v intimno, osebno poezijo.
Glavna doživetja so ljubezen, razočaranje zaradi neuresničljivih upov in idealov, ragično občutje
življenskih nasprotij, obup, občutjivost za trpjenje na socialni, politični in nacionalni ravni.
Oblikovna večina teh pesnikov izhaja iz tradicije. Nekateri so obdržali verz in tradicionalni slog, drugi
so počasi uvedli modrnejše oblike.
5
Q
Opiši drugo skupino povojne generacije
A
Druga skupina se je uveljavila po letu 1960.
Ti avtorji so v svojih zelo mladih letih doživeli vojna ubijanja in razdejanja, zato so si v svetu ustvarili kar najtemnejšo podobo. Skoraj v celoti so opustili
osebnoizpovedno poezijo. Razumevanje sveta predstavljajo brezosebno, s podobami, miti ali liki iz
vsakdanjosti, pogosto tudi z izmišljanjem nesvarnega sveta.
Doživetje njihove življenske bolečine je
bilo skrajno – opevajo obup psihično in fizično trpljenje, nesmisel vsega(absurd), smrt.
Posledica vsega tega je tudi nov pesniški jezik. Opuščajo pravilno skladnjo, nizajo besede in lomijo
stavke zaradi estetskih učinkov, opuščajo ločila. Verz je večinoma svoboden.
6
Q
Opiši lasnosti druge povojne generacije
A
-Nekateri od njih še sledijo literarni tradiciji.
-Drugi sledijo Zajcu in Strniši ter pišejo na videz brezosebno poezijo temačnega obupa, smrti in nesmisla.
-Tretji so skrajni modernisti zato pišejo bodisi misli in metafore ali pa s pomočjo asociativne pesniške
tematike ustvarjajo predvsem estetsko doživljanje sveta kot nečesa lepega, skrivnostnega, morda celo
smiselnega.
Najmočnejši predstavniki te generacije so opevali obup, grozo in smrt.
7
Q
Kaj je INTIMIZEM?
A
Intimizem v slovenskem pesništvu označujejo:
- osebna izpovednost, ki se naslanja predvsem na liriko – slovenske moderne,
- tenkočutno doživljanje mladosti,
- izpovedovanje ljubezni,
- razočaranje nad neuresničenimi upi in ideali,
- doživetje življenskih nasprotij, ki so se zdela že presežena,
- humanistična angažiranost, ki pa jo vse pogosteje zaustavlja skepsa in celo obup.
8
Q
Kaj pomeni Croquis?
A
kroki francosko pomeni = skica, osnutek
9
Q
Tematika Croquis?
A
Temeljno sporočilo pesmi je elegično razočaranje nad življenjem
Menart je s posebno ostrino izoblikoval teme življenskega razočaranja, nasprotja med človekom in stvarnostjo. To nam pokaže metafora v prvih dveh verzih: marmor kavarniške mize, mrzel in siv je ‘‘otipljiva’’ prispodoba življenja
V nasledjih dveh kiticah lirski subjekt s prišeni normalnega sloga – predmetnega sloga, riše kroki sanje, umišljene življenske idile
Ko je podoba že skoraj uresničena, pride trenutek – natakar, ki vse to zbriše in razdre z enim samim
zamahom.
Razočaranje je treba potem poplakniti, utopiti, razočaranje pa ostaja ‘‘skoraj žalostno’’, s tem
pa se nagiba v ironijo, in se pripravi k posmehu, ki se v nekaterih drugih pesmih stopnjuje tudi v pravo
satiro. Njegova posebnost je to, da jih pripelje do ustne kritike, satir in parodij.
10
Q
Katera pesem je to?
Kavarna. Miza: marmor, mrzel, siv —
življenja otipljiva prispodoba.
V kozarčku konjak; nizko izpod roba;
in lužica tam, kjer se je polil.
Prst čopič je in lužica paleta;
leno rišem: hišica, drevo,
nad hišo sonce, klopica pred njo
in roža, ki ob roži se razcveta.
In še stezica, ki drži od hiše,
in lepa žena, ki med rože leže…
A vtem natakar vljudno predme seže,
pobere vse in mizico pobriše.
In gledam ga, kako svoj pladenj nosi,
kako opleta sem ter tja s prtičem,
In skoraj žalostno za njim zakličem:
“Gospod natakar, še en konjak prosim.”
A
Croquis, Janez Menart
11
Q
Zakaj je južnemu otoku naslov tako?
A
Naslov pesmi jee metafora, posebej še če ga obravnavamo v sobesedilu z naslovom pesniške zbirke, iz katere je Labrador.
Južni otok temu nasprotuje, kot opozicija, ki vzbuja asociacije o pravem, neresničnem razkošju življenju. Labrador je geografsko določen kraj, južni otok samo glede na stran neba na jugu, drugače ne.
12
Q
Tematika južnega otoka?
A
Tematika je bivanjska / eksistencialisticna.
Južni otok je nek idealni svet, po katerem pesnik hrepeni, vendar pesnik dvomi v njegov obstoj. Ta dvom se prepleta skozi celotno pesem, dokler se pesnik ne prebije do spoznanja, ki mu govori, da južni otok je, južni otok je torej »tisti nekaj«, ki daje človeškemu življenju smisel. Njegov obstoj ni odvisen od ničesar drugega kot od volje in vere v ta ideal. Iz dokončane bivanjske praznine se Kovič rešuje v obstoj ideala
13
Q
Opiši Večerno pravljico
A
Pesem prikliče svet močne fantastike, v katerem s suhim pokom oživijo grozljive sanjske podobe: ‘’
veliki kamni na tenkih nogah hodijo okrog, kakor orjaški sivi pajki in grizejo mehke obraze gob’’.
Priznana je nadrealistična podoba sveta, v katerem zlovešče sanje preraščajo človeka do te mere , ko to
postaja le njihova nemočna igrača.
Te nadrealistične podobe simbolizirajo grozo bivanja sredi sovražnega svet
14
Q
Katera pesem je to?
Je južni otok. Je.
Daleč v neznanem morju
je pika na obzorju.
Je lisa iz meglè.
Med svitom in temo
iz bele vode vzhaja.
In neizmerno traja.
In v hipu gre na dno.
In morje od slasti
je težko in pijano.
In sol zatiska rano.
In slutnja, da ga ni.
Da so na temnem dnu
samo zasute školjke
in veje grenke oljke
in zibanje mahu.
A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok je.
A
Južni otok
15
Q
Katera pesem je to?
Drevesa odpro debla s suhim pokom
in temna srca, ki so skrita v njih,
pričnejo biti z glasom daljnih bobnov.
Od žolte lune siv lišaj visi.
Tedaj se dvignejo veliki kamni,
na tenkih nogah hodijo okrog,
kakor orjaški sivi pajki,
in grizejo mehke obraze gob.
Na drugi strani gozda, v temni hiši,
v globokih, nizkih jamah svojih sob,
spijo ljudje, kot dolge, sive miši.
Velike mačke sanj se igrajo z njim
A
Večerna pravljica
16
Q
Kdo je začel pisanje v slovenščini, kako je pisal, kdaj je izdal knjigi?
A
Primož Trubar. Odloči se, da bo jezik preprost in vsem razumljiv. Leta 1550 izda dve knjigi Abecednik in Katekizem.
17
Q
Kaj je abecednik?
A
Knjiga napisana z namenom, da bi se rojaki iz njega naučili branja in da bi tiste, ki še ne znajo brati, učili osnov krščanske vere. Šlo je torej za delo za manj izobražene in nepismene.
18
Q
Kaj je katekizem?
A
Vsebuje nekatera pojasnjevalna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je Trubar hotel učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem.Katekizem je bil namenjen za neposredno uporabo predvsem izobraženim ljudem.
19
Q
Kdo je sledil Truberju?
A
-slovničar Adam Bohorič s prvo slovensko slovnico Zimske urice (prvi urejen nauk o pisavi, tj. pravopis, dobimo torej že z Bohoričem),
-prevajalec Biblije Jurij Dalmatin (Biblija, 1584), - Sebastjan Krelj (ki je tudi izboljšal in z doslednostjo poenotil Trubarjev črkopis) z Otročjo Biblijo
20
Q
Med katerimi leti ni izšla nobena slovenska knjiga?
A
med 1615 in 1672
21
Q
Kaj se je za slovenščino zgodilo v 18. st.?
A
- Prvi slovenski časopis Lublanske novice
- Delovanje Zoisovega in Pohlinovega kroga
- Z Linhartom se prične posvetna dramatika (prvi komediji), Vodnik izda prvo pesniško zbirko (Pesme za pokušino) …
22
Q
Kaj se je za slovenščino dogajalo v prvi polovici 19.st?
A
- France Prešeren kot tisti, ki je dokazal moč, razvitost, bogastvo in kultiviranost slovenščine.
- Na drugi strani Jernej Kopitar kot tisti, ki se zavzema za poučno in moralno pisanje, zbiranje ljudskega pesništva in preprost jezik, ki je blizu naslovniku, ki je povečini še vedno neizobražen.
- V tem obdobju prevzamemo pisavo, ki jo uporabljamo še danes (gajica), vendar tudi ne brez težav, pride namreč do abecedne vojne oz. črkarske pravde, boja med staroslovenci (Kopitar, Metelko …) in mladoslovenci (Prešeren, Čop …)
23
Q
Kaj se je za slovenščino dogajalo v drugi polovici 19.st?
A
- Prva slovenska založba: Mohorjeva družba. Večernice!
- Po letu 1848 (Pomlad narodov, program Zedinjena Slovenija) izjemno burno dogajanje – razmah periodike (časopisi … npr. Kmetijske in rokodelske novice, Zvon, Slovenec, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovenski narod, Drobtinice), boj za uvedbo slovenščine v urade in šole
- Nastane precej strokovnih knjig.
- 1894/95 – Maks Pleteršnik napiše Slovensko-nemški slovar
- 1899 – Fran Levec napiše prvi slovenski pravopis (prej je bila pravopisna sekcija vključena v slovnice)
- 1854: slovenska slovnica Antona Janežiča veliko jezikovnih reform!
24
Q
Status slovenščine v 20.st?
A
- SSKJ (prvič v petih knjigah: 1970–1991) nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
- Slovenski pravopis (Pravila (2001) + slovar (1990))
- Status slovenščine je odvisen od političnega statusa Slovenije. Kljub formalnemu statusu je bila njena raba na določenih področjih (npr. v vojski, politiki, diplomaciji) pogosto omejena.
- 1991: osamosvojitev Republike Slovenije slovenščina = uradni in državni jezik uradni jezik je tudi na območjih Italije, Avstrije in Madžarske!
25
zakaj je pomembno leto 2004?
Slovenščina postane eden izmed uradnih jezikov evropske unije
26
Kaj pomeni URADNI JEZIK?
V Sloveniji je na ozemlju celotne države uradni jezik slovenščina, v občinah, kjer živi italijanska ali madžarska manjšina, pa poleg nje še italijanščina oz. madžarščina.
Je jezik, v katerem poteka uradna oz. javna komunikacija s prebivalstvom, npr. komunikacija na sodiščih, policiji, upravnih enotah ipd.
27
Kaj je DRŽAVNI JEZIK?
je jezik, ki je povezan z določeno državo v simbolnem, predstavitvenem smislu – običajno jezik, ki ga uporablja in s katerim se identificira večina prebivalstva
28
Naštej jezikovne družine
KENTUMSKI JEZIKI:
- germanski (angleščina, nemščina,..), latinščina, keltski,
- romanski (španščina, italjanščina,..)
SATEMSKI JEZIKI:
- slovanski (južnoslovanski - slovenščina, hrvaščina,..
vzodnoslovanski - ruščina, ukrajinščina, beloruščina,..
zahodnoslovanski - poljanščina, slovaščina)
- baltski (litovščina, latvijščina), albanščina, armenščina,...
29
Kam spada slovenščina in katere jezike še uvršamo v to družino?
Satemski južnoslovanski jezik.
Hrvaščina, srbščina, bosanščina, bolgraščina
30
Kaj je biblija?
zbirka svetih spisov, ki predstavlja osrednje versko besedilo krščanstva. Njen nastanek je dolg in zapleten proces ter zajema obdobje več stoletij.
31
Kako je nastala bibilija?
Nastanek Biblije se je začel približno 1200 pr. n. št. in se nadaljeval skozi več stoletij.
Biblija je zbirka svetih spisov, ki so nastali v različnih obdobjih in krajih ter so bili nato zbrani in urejeni v eno celoto.
V stari zavezi vključuje svete spise judovske religije, medtem ko Novi zavezi obsega svete spise krščanske vere.
32
Kaj vključuje stara zaveza
Stara zaveza je zbirka svetih spisov, ki so bili prvotno zapisani v hebrejščini, nekateri deli pa tudi v aramejščini. Vključuje pet Mojzesovih knjig (Toro), zgodovinske knjige, pesniško-literarne knjige in prerokbe. Stara zaveza je osrednje versko besedilo judovstva.
33
Kaj vključuje nova zaveza?
Nova zaveza vključuje svete spise, ki so jih napisali zgodnji krščanski pisci.
Vključuje 4 evangelije, Apostolska dela, pisma apostolov (epistole) ter Razodetje.
Nova zaveza je osrednje versko besedilo krščanstva.
34
Opiši pomen Biblije
Biblija ima izjemno pomembno vlogo v zahodni kulturi in civilizaciji. Je eno najbolj prevajanih, tiskanih in branih knjig v zgodovini. Njena vsebina je bila in še vedno je izredno vplivna na umetnost, literaturo, filozofijo, etiko in družbene vrednote zahodnega sveta.
Biblija je oblikovala jezikovne in literarne izraze, ki so postali del vsakdanjega življenja, ter vplivala na ustvarjanje umetniških del, kot so slike, kipi, glasba in literatura. Tudi številne filozofske in etične ideje so izhajale iz vsebine Biblije.
Literarni pomen Biblije: Biblija ima bogato literarno vrednost. Vsebuje različne žanre, kot so zgodovinske pripovedi, pesmi, prerokbe, modrostna besedila in pisma. Literarni pomen Biblije se kaže v njeni vplivnosti na svetovno književnost. Številni literarni avtorji so se navdihovali pri Bibliji in v svojih delih uporabljali versko simboliko, citate in motive iz Svetega pisma. Poleg tega so se literarni kritiki in znanstveniki ukvarjali z analizo in interpretacijo bibličnih besedil, kar je prispevalo k razvoju literarne teorije.
35
Kaj je prilika
vrsta pripovedi, ki se pogosto uporablja v literaturi, vključno z Biblijo, kot tudi v verskih in filozofskih besedilih. Prilike so kratke zgodbe ali pripovedi, ki se uporabljajo za poučevanje moralnih, etičnih ali duhovnih naukov ter za prenašanje globljih sporočil bralcem ali poslušalcem.
36
Kakšne značilnosti vključuje prilika
Simbolični jezik: Prilike uporabljajo simbole in metafore za predstavitev abstraktnih konceptov. Pogosto se zgodbe osredotočajo na vsakdanje predmete, kraje ali like, ki simbolizirajo večje ideje ali moralne dileme. Na primer, v priliki o izgubljenem sinu v Lukovem evangeliju, se zgodba o sinu, ki zapusti očetovo hišo in se kasneje vrne, simbolizira Božjo ljubezen, odpuščanje in spreobrnjenje.
Poučna narava: Prilike so zasnovane tako, da prenašajo moralne in duhovne nauke ter vrednote. Prilike spodbujajo razmišljanje, refleksijo in samospoznavanje.
Zaplet in preobrat: Prilike pogosto vključujejo zaplet, ki vodi do preobrata ali nepričakovane rešitve. S tem se bralcem ali poslušalcem predstavi nov pogled ali spoznanje, ki lahko spremeni njihovo razumevanje situacije ali moralnega vprašanja. Ta element dramatičnosti in presenečenja pripomore k učinkovitosti prilik.
Univerzalnost: Prilike so pogosto oblikovane na način, da nagovarjajo univerzalne teme in vprašanja človeškega življenja. Njihova sporočila so lahko relevantna za ljudi različnih kultur, veroizpovedi in obdobij. Prilike izražajo univerzalne vrednote, kot so ljubezen, sočutje, odpuščanje, pravičnost in modrost.
37
Kakšen je namen prilike
poučiti bralce ali poslušalce o pomembnih moralnih, etičnih ali duhovnih načelih ter spodbuditi refleksijo in osebno rast. Prilike pogosto postavijo vprašanja in izzive bralcem, da se vključijo v premislek o lastnih dejanjih in vrednotah. Njihov namen je spodbuditi spremembo v miselnosti in vedenju bralcev, da bi živeli boljše, bolj sočutno in odgovorno življenje.
38
Na čem se osredotoča prilika o izgubljenem sinu?
na odnos med očetom in dvema sinovoma ter poudarja Božjo ljubezen, odpuščanje in spreobrnjenje.
Prilika o izgubljenem sinu poudarja Božjo ljubezen in odpuščanje do grešnikov ter vrednost spreobrnjenja. Oče v zgodbi simbolizira Boga, ki ima neizmerno ljubezen do svojih otrok in je vedno pripravljen sprejeti tiste, ki se kajesar kesajo in se obračajo k Njemu. Prilika nas uči, da imamo vsi potrebo po Božji milosti, ne glede na naše preteklosti in napake, ter nas spodbuja, da razvijamo sočutje in odpuščanje do drugih.
39
obnovi priliko o izgubljenem sinu
Zgodba se začne z mlajšim sinom, ki zahteva svoj del dediščine od očeta in zapusti domovino, tam zapravi svoje premoženje v razuzdanem življenju. Ko se vrne domov oče teče proti njemu, ga objame in ga pozdravi nazaj v družino. Oče naroči, naj mu prinesejo najboljša oblačila, ga obujejo s sandali in mu postrežejo s slavnostnim kosilom. Ta sprejem izraža radost in odpuščanje, ki ju oče čuti do svojega izgubljenega sina. Vendar pa starejši sin, ki je ostal doma in zvesto služil očetu, občuti jezo in zavist. Oče ga skuša pomiriti ter mu razloži, da je potrebno veselje, ker je bil izgubljeni sin ponovno najden in je prišlo do sprave.
40
Kdaj sega antična književnost
od 8. stoletja pr. n. št. do 6. stoletja n. št.
41
po čem je znana antična književnost
znana po svojih epopejah, kot sta Homerjeva Iliada in Odiseja, tragedijah, kot sta Sofoklova Kralj Ojdip in Euripidova Medeja, ter filozofskih delih, kot sta Platonova Država in Aristotelova Etika.
42
Kaj je pomen obdobja antična književnost
Postavilo je temelje za razvoj zahodne literature, filozofije in kulture.
Antična književnost je oblikovala naša razumevanja mitologije, retorike, tragedije, komedije in drugih literarnih žanrov, ter prispevala k razvoju temeljnih konceptov in idej, ki še danes vplivajo na sodobno družbo.
43
Opiši Homerjovo Illiado
Je ena najpomembnejših del antične grške književnosti in predstavlja junaški ep ter eno najstarejših ohranjenih del v zahodni literaturi. Iliada je dolga epska pesnitev, ki pripoveduje zgodbo o dogodkih med trojansko vojno.
Iliada prinaša širši vpogled v človeško naravo, junaštvo, čast, pogum, čustva, moralo in vpliv bogov na življenje ljudi.
Ep obravnava vprašanja usode, smisla življenja in občutka minljivosti. Poleg tega Iliada poudarja pomen vojaške časti in vrednot herojskega obnašanja v antični grški družbi.
Homerjeva Iliada je obsežna epska pesnitev, ki prikazuje herojska dejanja, junaštvo, čast, občutke in vpliv bogov na dogajanje. Pesnitev prinaša tudi vpogled v grško mitologijo, družbo in vrednote ter raziskuje teme človeškega obstoja, usode in moralnih dilem.
44
Opiši mitološko podlago Homerjove Illiade
Mitološka podlaga Iliade je mit o trojanski vojni, ki se je zgodil v grški mitologiji. Po mitu se je Paris, trojanski princ, zaljubil v lepo Heleno, ženo spartanskega kralja Menelaja, ter jo ugrabil in odpeljal v Trojo. Grški kralji in junaki, med njimi najbolj znan Ahil, so se zbrali v vojski, da bi obnovili čast Menelaja in osvojili Trojo. Iliada se osredotoča predvsem na konflikt med Ahilom, največjim grškim bojevnikom, in kraljem Agamemnomom ter opisuje dogodke v zadnjem letu desetletne vojne.
45
Opiši sestavo / obnovo Illiade
Pesnitev je sestavljena iz 24 spevov in vključuje številne junake, bogove in dogodke. Ahil je največji grški bojevnik in sin morske nimfe Tetide.
Pesnitev se konča s pogrebom Hektorja, ki ga izvajajo Trojanci. Ahil nazadnje dovoli Trojancem, da pokopljejo svojega junaka.
46
Opiši Sofoklejovo Antigono
Sofoklejeva Antigona je ena najbolj znanih in spoštovanih antičnih tragedij. Sofokles je bil grški dramatik, ki je živel v 5. stoletju pr. n. št., in velja za enega od vrhuncev grške dramatike.
Antigona je dramatsko delo, ki se ukvarja z moralnimi in etičnimi vprašanji, močjo zakona in individualno vestjo. Dramatska dogajalna zgradba vključuje različne elemente, kot so dialogi med liki, monologi, kor (zbor), aksiom (slovesni vstop likov na oder) ter deus ex machina (božanska intervencija v razpletu zgodbe).
47
Kaj je tragedija
Tragedija je osrednji žanr grškega gledališča, ki se ukvarja z velikimi
- človeškimi vprašanji,
- konflikti in
- tragičnimi situacijami.
Tragičnost se pogosto izraža skozi konflikt med posameznikom in družbo, med zakonom in moralnostjo ter med usodo in človeško svobodo.
48
Kaj je antično gledališče
Antično gledališče je bilo odprto gledališče na prostem, znan kot grško gledališče. Gledališče je bilo središče družabnega in kulturnega življenja v antični Grčiji. Igralci so uporabljali masko za prikaz različnih likov, medtem ko so koristi, ki so bile skupina pevcev in plesalcev, komentirale dogajanje in izražale mnenja ter moralne nauke.
49
Obnovi zgodbo Antigone
Zgodba "Antigone" se osredotoča na Antigono, hčerko Ojdipa, ki se upre ukazu kralja Kreona in pokoplje svojega brata Polinejka, kljub prepovedi. Kreon trdno vztraja pri svojem ukazu in obsodi Antigono na smrt. Konflikt med Antigono in Kreonom raziskuje moralna vprašanja, vprašanja oblasti, pravičnosti, verskega prepričanja ter spopad med družinskimi vezmi in dolžnostjo do države.
Zgodba "Antigone" poudarja moč vere, neomajnost posameznika, etične konflikte in različne vidike človeškega obstoja. Skozi dramatične dialoge, tragične trenutke in moralna vprašanja, Sofokles ustvarja močno in globoko gledališko izkušnjo.
50
Kdaj je potekal srednji vek
od 5 do 15. st.
51
Opiši srednji vek
Kulturnozgodovinski oris srednjega veka je obsežen, saj je bil to čas globokega verskega vpliva, političkih prevratov, vojn, ekonomskih sprememb in razcveta umetnosti ter intelektualnega razmišljanja. V tem obdobju je bila Cerkev, ključna družbena in verska institucija, ki je vplivala na vse vidike življenja.
Srednji vek je zaznamovan tudi s feudalistično družbeno strukturo, kjer je bila družba razdeljena na različne sloje, kot so plemstvo, duhovščina, meščani in kmetje. Gospodarstvo je bilo večinoma agrarno, s prevlado kmetijstva in feudalnih gospodarstev.
52
Kakšen je pomen odbobja srednjega veka
Pomen obdobja srednjega veka je izjemno pomemben za razumevanje evropske zgodovine in kulture.
Med srednjim vekom so se razvile in oblikovale številne institucije, ki so vplivale na sodobni svet, kot so univerze, parlamenti, pravni sistem in kulturne tradicije.
V tem obdobju so se pojavili tudi pomembni literarni in umetniški slogi, kot je romanska arhitektura, gotska umetnost in srednjeveška književnost.
Skupaj z vsemi svojimi značilnostmi in dosežki je srednji vek igral pomembno vlogo pri oblikovanju evropske identitete in je ključen za razumevanje sodobne družbe ter njenega kulturnega in političnega razvoja.
53
Opiši brižinske spomenike
Brižinski spomeniki so pomembna zgodnjesrednjeveška zbirka rokopisov, ki izvirajo iz 9. stoletja in so eni najstarejših pisnih pričevanj v slovenskem jeziku.
Vsebujejo staroslovensko izpeljane besede, ki so bile v uporabi v tistem obdobju. Kljub fragmentarnosti in nekaterim poškodbam nam spomeniki razkrivajo nekaj pomembnih vidikov takratnega življenja in krščanske vere na Slovenskem.
Predstavljajo pomemben del naše kulturne dediščine in nam omogočajo vpogled v zgodnje obdobje slovenskega jezika, kulture ter verskega in duhovnega življenja naših prednikov.
Brižinski spomeniki so predvsem verski teksti, ki so se uporabljali v krščanski praksi. Vsebujejo fragmente molitev, liturgičnih besedil in drugih verskih podvigov. Skozi ta besedila se odražajo teme, kot so greh, pokora, odrešenje, verovanje v Boga in verska praksa.
54
Opiši drugi brižinski spomenik
Je fragment pridige o grehu in pokori. Čeprav so ohranjeni samo deli besedila, sporočilo pridige odraža krščansko doktrino o grehu, njegovih posledicah in potrebi po pokori.
Sporočilo pridige poudarja pomembnost priznavanja grehov, kesanja in spreobrnjenja kot sredstev za ohranjanje duhovnega zdravja in spravo z Bogom.
55
S čim so ponavadi povezani motivi ljudskega slovstva?
Motivno-tematske značilnosti ljudskega slovstva so pogosto povezane z vsakdanjim življenjem, naravo, medčloveškimi odnosi, mitološkimi in fantastičnimi elementi ter moralnimi nauki. Pogosto se pojavljajo motivi ljubezni, smrti, boja med dobrim in zlim, pravljični motivi, magija, humor, satira in še več. Ljudsko slovstvo pogosto izraža vrednote, prepričanja, tradicije in identiteto določene kulture ali skupnosti.
56
Kakšne so jezikovno slogovne značilnosti ljudskega slovstva
Jezikovno-slogovne značilnosti ljudskega slovstva se razlikujejo glede na geografsko področje in tradicijo, vendar je značilno, da jezik pogosto sledi ustnemu izročilu in se prenaša iz generacije v generacijo. Uporablja se preprost in živahen jezik, poln slikovitosti, ponavljanj, ritma in rime. Slog se prilagaja ustnemu izročilu, kar pripomore k lažjemu zapomnjevanju in prenašanju pesmi, pravljic, pripovedi in drugih oblik ljudskega izročila.
Ljudsko slovstvo se lahko deli na različne zvrsti in vrste, kot so ljudske pesmi, pravljice, pripovedke, basni, šale, pregovori, uganke in še več. Vsaka zvrst ima svoje posebnosti in specifične značilnosti glede na vsebino, obliko in funkcijo.
57
Kakšen je pomen ljudskega slovstva
Pomen ljudske tradicije in ljudskega slovstva je izjemno pomemben za ohranjanje kulturne identitete, prenašanje zgodovinskih in moralnih naukov, ter poudarjanje skupnosti in povezanosti. Ljudsko slovstvo je bilo sredstvo za prenašanje znanja, izražanje čustev, ohranjanje jezikovnih oblik in vrednotenje skupnosti. Pomembno je tudi za razumevanje in raziskovanje kulturnih in družbenih vidikov preteklosti ter kot vir navdiha za sodobne umetniške in literarne stvaritve. Ljudska tradicija je del kulturne dediščine in bogastva naroda ter prispeva k raznolikosti in enkratnosti svetovne literature in kulture.
58
Opiši pesem Od lepe Vide
Pesem "Od lepe Vide" je ena izmed najbolj znanih slovenskih ljudskih pesmi, ki se uvršča med epsko ljudsko pesem. Pesem pripoveduje zgodbo o pogumnem junaku, ki se poda na nevarno pustolovščino in premaga različne ovire, da bi osvojil srce lepe Vide.
Pesem "Od lepe Vide" je tako značilna predstavnica epsko-ljudske pesmi s svojimi motivi junaštva, ljubezni, boja med dobrim in zlim ter uporabo preprostega in slikovitega jezika ter živahnega sloga. S svojo močno narativno strukturo in čustveno izraženostjo pesem nagovarja bralce in poslušalce ter ohranja bogato tradicijo ljudskega slovstva.
59
Kateri motivi se pojavljajo v pesmi Od lepe vide
Motivi, ki se pojavljajo v pesmi, vključujejo junaštvo, ljubezen, boj med dobrim in zlim ter čudežne elemente. Pripoveduje o pogumnem junaku, ki se spopada z nevarnimi bitji, prehodi, čarodeji in drugimi ovirami, da bi rešil lepo Vido iz zlobne čarovnice ali druge nevarnosti. Ljubezen med junakom in lepo Vido je glavni motiv, ki navdihuje junaka, da premaga vse težave in nevarnosti.
60
Kakšna sta jezik in slog v pesmi Od lepe vide
Jezik in slog pesmi "Od lepe Vide" sledita tradicionalnemu ljudskemu izročilu. Jezik je preprost, slikovit in izraža življenje in naravo na način, ki je blizu ljudskemu govoru. Uporabljajo se pogovorni izrazi, rime in ritmičnost, ki pripomorejo k lažjemu prenašanju in zapomnitvi pesmi.
Slog pesmi je epiko-lirski, saj kombinira elemente epske pripovedi s čustveno izraženostjo. Pripovedovanje je živo, polno slikovitosti, dramatičnosti in napetosti. Spretno se prepletajo opisi dogodkov, junakov, okolja in čustev, kar prispeva k bogatosti in živahnosti pesmi.
61
Kdaj se je razvijalo Razsvetljenstvo
v 18. stoletju, predvsem v drugi polovici stoletja.
62
Kdo so predsavniki razsvetljenstva na Slovenskem
Valentin Vodnik (1758-1819): Bil je pesnik, prevajalec, novinar, učitelj in publicist. Vodnik je zagovarjal izobraževanje in razvoj slovenskega jezika. Bil je avtor prvega slovenskega slovnika, prvega slovenskega berila in prevajalec različnih del iz tujih jezikov.
Anton Tomaž Linhart (1756-1795): Bil je dramatik, pesnik, prevajalec, pravnik in zgodovinar. Linhart velja za očeta slovenskega gledališča, saj je napisal prvo slovensko komedijo z naslovom "Ta veseli dan ali Matiček se ženi". Poleg tega je prispeval k razvoju slovenske književnosti in zgodovinopisja.
Žiga Zois (1747-1819): Bil je pomemben podjetnik, mecen, znanstvenik in razsvetljenec. Zois je prispeval k razvoju naravoslovja in tehnike na Slovenskem. Podpiral je izobraževanje, kulturo in umetnost ter ustanovil prvo slovensko čitalnico v Ljubljani.
63
Opiši razsvetljenstvo na Slovenskem
Razsvetljenstvo na Slovenskem je pomenilo preboj v jezikovnem in kulturnem smislu. Pisatelji in intelektualci so si prizadevali za razvoj slovenskega jezika, saj so ga videli kot ključno orodje za izobraževanje, razumevanje in ohranjanje slovenske identitete. Poleg tega so se zavzemali za reformo izobraževanja, ustanavljanje šol in knjižnic ter širjenje znanja med prebivalstvom.
Razsvetljenstvo na Slovenskem je imelo pomemben pomen za oblikovanje nacionalne zavesti, saj je spodbujalo ljubezen do domovine, jezika in kulture. Prinašalo je ideje o enakosti, svobodi in pravičnosti ter kritično razmišljanje o družbenih, političnih in verskih vprašanjih. Ustvarjalci tega obdobja so prispevali k razvoju slovenske književnosti, dramatike, prevodov, filozofije, znanosti in drugih področij.
Pomen obdobja razsvetljenstva na Slovenskem je bil tako v dvigu kulturne ravni, razvoju jezika, izobraževanja in razvoju nacionalne zavesti. Ta obdobje je predstavljalo pomemben mejnik v zgodovini slovenske kulture, saj je postavilo temelje za nadaljnji razvoj in krepitev slovenske identitete ter intelektualnega in kulturnega napredka.
64
Kam segajo začetki slovenskega gledališča
Začetki slovenskega gledališča segajo v 18. stoletje, ko so se pojavile prve gledališke predstave v slovenskem jeziku. Pomemben mejnik v tem obdobju je bila uprizoritev prve slovenske komedije "Županova Micka" avtorja Antona Tomaža Linharta leta 1789.
65
Kaj je komedija
Komedija je gledališka zvrst, ki ima za osnovni cilj zabavati občinstvo ter vzbuditi smeh. V komediji se pogosto uporabljajo smešne situacije, besedne igre, parodija, komični liki in zabavne dialoge. Komedija se lahko osredotoča na družbene absurdnosti, smešne napake likov, kontraste med liki, nesporazume, zamenjave identitet in druge elemente, ki vzbujajo smeh.
66
Kaj e glavni vir komičnosti v komediji Matiček se ženi?
V komediji "Ta veseli dan ali Matiček se ženi" Tomaža Linharta je prisotna komičnost na več ravneh. Glavni vir komičnosti je v absurdnih situacijah, ki izhajajo iz nesporazumov, zamenjav in zmede med liki. Matiček, glavni lik, se znajde v zapletu, ko se nevede zaplete v zapleteno mrežo odnosov in dogodkov, ki vodijo do smešnih situacij. Dialogi so pisani na način, ki vzbuja smeh, in vključujejo besedne igre, ironijo in šaljivost.
67
Kakšen odnos ima komedija Matiček se ženi do družbenih norm..?
Razsvetljenska in prerodna miselnost se kažeta v komediji "Ta veseli dan" skozi kritičen odnos do družbenih norm, hierarhije in konzervativnih tradicij. Linhart s humorjem in komičnimi situacijami kritizira različne družbene plasti, njihove navade, predsodke in omejitve. Komedija postavlja v ospredje vrednote razsvetljenstva, kot so svoboda, razum, enakost in kritično razmišljanje. Linhart s humorjem in satiro razkriva absurdnost in neumnost določenih družbenih praks ter spodbuja gledalce k samorefleksiji in premisleku.
68
Kdaj je trajala evropska romantika
Od konca 18 do prve polovice 19. st.
69
Kaj predstavlja evropska romantika kulturnozgodovinsko?
Kulturnozgodovinsko gledano je evropska romantika predstavljala pomemben prelom v umetnosti, književnosti, glasbi, filozofiji in družbeni miselnosti. Obdobje se je osredotočalo NA IZRAŽANJE ČUSTEV, SUBJEKTIVNOST, INDIVIDUALNOST, domišljijo in poudarjalo povezavo z naravo, mitologijo ter preteklostjo. Romantiki so se pogosto soočali s hrepenenjem, eksistencialnimi vprašanji in idealizacijo.
70
Kdo so predstavniki evropske romantike
- Johann Wolfgang von Goethe
- Jane Austen
- Edgar Allan Poe,
71
Kakšen je pomen obdobja evropske romantike
Pomen obdobja evropske romantike je bil izjemen. Prineslo je novo razumevanje umetnosti, literature in glasbe. Romantika je vplivala na razvoj nacionalnih kultur, saj so se umetniki osredotočali na izražanje lastne identitete, jezika in ljudskega izročila. Poleg tega je romantika spodbujala ustvarjalnost in individualnost umetnikov ter prispevala k razvoju novih umetniških smernic, kot so impresionizem, simbolizem in ekspresionizem.
72
Kdo je Jevgenij Onjegin
Evgenij Onjegin je kompleksen lik ruskega plemiča, ki je zaznamovan z brezbrižnostjo, ciničnostjo in hladnostjo. Mladi in privlačni, vendar odtujen od družbe, je zaradi svojega intelekta in nezadovoljstva s površnostjo visoke družbe postavljen v ospredje. Onjegin išče smisel v življenju, vendar je njegova prevelika samozavest in odtujenost prepreka njegovemu osebnemu razvoju. Skozi zapletene ljubezenske zgodbe in izgube dojame svojo izgubljeno priložnost za srečo. Onjeginova notranja bitka med razumom in čustvi, družbenimi normami in osebnim svobodoljubjem ga postavljajo kot arhetipskega antijunaka in odražajo temeljna vprašanja človeške eksistence.
Onjegin se počuti odtujenega od sveta in ljudi ter se oddaljuje od družbe, v kateri živi. Išče smisel in resnico v notranjosti svojega duha ter ljubezni. Onjeginov pogled na življenje je zaznamovan z introspekcijo, globokimi čustvi in hrepenenjem po nečem večjem.
73
Obnovi zgodbo Jevgenija Onjegina
Ko se Jevgenij preseli na podeželje, se sreča z Lenskim, mladim pesnikom, in Tatjano, mlado in naivno deklico, ki se zaljubi vanj. Tatjana mu napiše pismo, v katerem izrazi svojo ljubezen do njega, vendar Onjegin zavrne njeno čustveno ponudbo. To Tatjano globoko prizadene. Kasneje Onjegin sreča Lenskega na dvoboju, do katerega pride zaradi nesoglasij med njima. Onjegin slučajno ustreli Lenskega in ga usmrti. To dogajanje Onjegina pretrese in mu povzroči veliko obžalovanje. Čez nekaj let Onjegin ponovno sreča Tatjano, ki je zdaj poročena. Tatjana še vedno čuti nekakšno privlačnost do Onjegina, vendar se drži svoje zvestobe do svojega moža. Onjegin spozna, da je izgubil svojo priložnost za srečo in izpolnitev v življenju.
74
Kaj predstavlja roman v verzih Onjegin Evgenij
Jevgenij Onjegin kot romantična književna oseba predstavlja kompleksno in večplastno figuro, ki nas popelje skozi razmišljanja, strasti in dileme mladega človeka v romantičnem obdobju. Njegov pesimistični pogled na življenje izraža tipično romantično tematiko, ki se ukvarja z vprašanji o smislu človekovega obstoja, iskanjem pristne ljubezni in izražanjem individualnosti v nasprotju s konvencionalnimi družbenimi pričakovanji.
Roman v verzih "Jevgenij Onjegin" tako predstavlja vrhunec ruske romantike in eno najpomembnejših del ruske književnosti ter prispeva k širšemu razumevanju romantičnega obdobja. S svojim izrazom, tematiko in kompleksnostjo glavnega lika nas nagovarja k razmisleku o človekovi eksistenci, notranjih bojih ter iskanju smisla v svetu, ki ga obdaja.
75
Kdaj je potekala romantika na slovenskem?
v drugi polovici 19.st (1840 do 1870)
76
S čim je bilo zaznamovano obdobje romantike n slovenskem
To obdobje je bilo zaznamovano s širjenjem romantičnih idej iz sosednjih evropskih dežel, predvsem Nemčije in Avstrije.
77
Kakšen prehod predstavlja romantika na slovenskem
Romantika na Slovenskem je predstavljala prehod iz klasicizma v realizem ter je pustila pomemben pečat v kulturni in književni zgodovini Slovenije.
78
Kdo so predstavniki romantike na slovenskem
France Prešeren, SImon Jenko, Matija Čop, Fran Levstik
79
Pomen obdobja romantike na Slovenskem
Pomen obdobja romantike na Slovenskem je bil večplasten. Romantika je prinesla prebujanje nacionalne zavesti ter izražanje slovenske identitete v umetnosti. Slovenski romantiki so se zavzemali za samostojnost in ohranjanje slovenskega jezika ter kulture. Hkrati so se ukvarjali z vprašanji o eksistenci, čustvih, lepoti narave in hrepenenju po svobodi. Romantika na Slovenskem je tako predstavljala pomemben korak v krepitvi slovenskega nacionalnega zavedanja ter oblikovanju kulturne in literarne tradicije.
Skupaj z drugimi evropskimi državami je romantika na Slovenskem pripomogla k razvoju nacionalnih kultur in jezika ter pomembno vplivala na literarno, kulturno in družbeno življenje. Poudarila je pomen individualnosti, čustev in domoljubja ter vzbudila zanimanje za ljudsko izročilo in slovensko naravo. Romantika na Slovenskem je tako postavila temelje za nadaljnji razvoj slovenske književnosti ter prispevala k oblikovanju slovenske kulturne identitete.
80
Opiši Krst pri Savici
"Krst pri Savici" je pesnitev France Prešerna, ki je eno najpomembnejših del slovenske romantike. Pesnitev je napisana v verzih, sestavljenih iz štirihjamnih jambičnih verzov. Zgradba pesnitve je razdeljena na 14 spevov, ki tvorijo celoten ep.
"Krst pri Savici" je tako ena najpomembnejših pesnitev slovenske romantike, ki s svojo zgradbo, tematiko, motivi in pesniškimi podobami izraža duh romantike ter pomembnost narodne zavesti in boja za svobodo.
81
Opiši zgradbo Krsta pri Savici
Pesnitev je sestavljena iz kitic, pri čemer je vsaka kitica običajno sestavljena iz štirih verzov. Kitice so med seboj povezane tako, da sledijo kronološkemu zaporedju dogodkov. Pesem se začne s prikazom slovenske narave in njene lepote, nato pa se osredotoči na zgodbo in dogajanje med krstom.
82
Kaj je tema krsta pri savici
Tema pesnitve "Krst pri Savici" je povezana z domovino in narodno zavestjo. Glavna tema je prebujanje narodne zavesti in boja za svobodo ter neodvisnost. Pesem obravnava zgodovinski dogodek, krst slovenskega naroda pri reki Savi, kot simbolno dejanje, ki predstavlja preporod in združitev Slovencev.
83
Kaj so motivi v pesmi Krst pti savici
Motivi v pesnitvi vključujejo naravo, ljubezen do domovine, poudarjanje jezika ter ljudskega izročila.
* NARAVA je upodobljena kot čudovit in močan element, ki simbolizira moč in lepoto slovenskega naroda.
* LJUBEZEN DO DOMOVINE je predstavljena kot osrednji motiv, ki spodbuja ljubezen, ponos in pripadnost do lastnega naroda.
* JEZIK IN LJUDSKO IZROČILO pa sta izpostavljena kot ključna elementa slovenske identitete.
84
Opiši zgradbo Zdravljice in njeno vrednost
Pesem "Zdravljica" je slovenska himna in eno najpomembnejših del France Prešerna. Zgradba pesmi je sestavljena iz 14 strof, ki so med seboj povezane s skupno temo in rimo. Vsaka strofa je sestavljena iz osem verzov, pri čemer se uporablja enajsterec kot osnovni metrični vzorec.
Oblika pesmi "Zdravljica" sledi sonetni obliki, ki je tipična za klasično poezijo. Pesem se sestoji iz dveh kvartetov (štirivrstičnih kitic) in dveh tercetov (trivrstičnih kitic). Rimska shema pesmi je abba abba cdc dcd.
"Zdravljica" je tako izjemno pomembna pesem, ki združuje nacionalno, politično in ideološko sporočilo. Z obliko soneta ter vsebino, ki slavi svobodo, enotnost in ljubezen do domovine, je postala simbol slovenskega naroda in ponos nacionalne identitete.
85
Kaj je nacionalna in politična ideja Zdravljice
Nacionalna in politična ideja pesmi "Zdravljica" je tesno povezana z idejo o enotnosti in svobodi slovenskega naroda. Pesem izraža hrepenenje po svobodi, enakosti in bratstvu med ljudmi ter predstavlja poziv k združitvi in obrambi slovenskega naroda. Nacionalna identiteta in ljubezen do domovine sta pomembna tematska motiva, ki prežemata celotno pesem.
"Zdravljica" se dotika tudi političnih tematik, pri čemer izraža upor proti zatiranju in željo po svobodi ter samostojnosti. Pesem je politično relevantna, saj je bila napisana v času političnih pretresov in zatiranja slovenskega jezika ter kulture s strani avstrijskega cesarstva. Avtor skozi pesem izraža uporniški duh in poziva k narodni enotnosti ter boju za svobodo.
86
Na kakšen način sta se pojavila evropski realizem in anturalizem?
Oba gibanja sta se pojavila kot odziv na romantično književnost in se osredotočila na realistično in objektivno upodabljanje življenja ter družbeno stvarnost.
87
Kdo so predstavniki evropskega realizma in naturalizma?
Dostoevsky, Flaubert, Ibsen, Dicksens, Zola, Hardy...
88
Kakšen pomen ima obdobje evropskega realizma in naturalizma
Pomen obdobja evropskega realizma in naturalizma je v tem, da je prinesel prelom v literarnem slogu in tematiki. Avtorji so se odpovedali romantičnim idealom ter se osredotočili na opazovanje in prikazovanje realnosti, tudi njenih manj prijetnih plati. Skozi življenjsko verodostojne like, podrobne opise okolja in družbenih razmer ter realistične dialoge so avtorji želeli prikazati družbo, kot jo v resnici vidijo. Poudarek na družbeni kritiki in raziskovanju človeške psihe je pripomogel k razvoju sodobne literature in razumevanju družbenih problemov.
Postavila sta temelje za sodobno literaturo ter poglobljeno raziskovanje družbenega in človeškega obstoja. S svojo iskrenostjo, objektivnostjo in kritičnostjo sta ta gibanja vplivala na nadaljnji razvoj literature ter oblikovala sodobni pogled na svet in človeško izkušnjo.
89
kakšne lasnosti imata obdobja evropskega realizma in naturalizma na kakšen način so avtorji pisali v tistem času
Obdobje evropskega realizma in naturalizma je zaznamovalo nekaj skupnih značilnosti in pristopov:
Realizem: Oba literarna gibanja sta se osredotočala na realističen prikaz sveta. Avtorji so si prizadevali ustvariti čim bolj natančne in verodostojne opise vsakdanjega življenja ter družbenih, političnih in kulturnih razmer.
Slikanje družbe: Avtorji so se ukvarjali s kritičnim prikazovanjem družbenih razmer, hierarhij in neenakosti. Zanimala jih je raznolikost družbenih plasti, razredni boji, vprašanja revščine, družinske dinamike in vpliv družbenih norm na posameznika.
Psihološka globina: Avtorji so se posvečali tudi psihološki karakterizaciji likov. Prikazovali so njihove notranje konflikte, strahove, želje in moralne dileme. Poudarek je bil na realističnem in kompleksnem prikazu človeškega uma.
Objektivnost in verodostojnost: Pisatelji so stremeli k objektivnemu prikazu dogajanja in se izogibali pretiravanju in romantičnim idealizacijam. Opisi so bili natančni, podani v obsežnih podrobnostih in temeljili na opazovanju ter raziskovanju realnega sveta.
Naturalizem: V naturalizmu so avtorji poudarjali vlogo dednosti, okolja in družbenih dejavnikov pri oblikovanju človeškega vedenja. Osredotočali so se na determinizem in neusmiljenost narave ter pogosto prikazovali temačne in surove vidike človeškega obstoja.
Glede na te značilnosti so avtorji v tem obdobju pisali realistične romane, drame in kratke zgodbe. Uporabljali so podroben opis, poudarjali verodostojnost in se lotevali družbenih tematik ter psihološke analize likov. Njihova dela so se ukvarjala z vsakdanjim življenjem, družbenimi problemi, moralnostjo, razrednimi razlikami ter vplivom okolja na človeško usodo. Cilj je bil prikazati svet takšen, kot je bil, in vzbuditi kritično razmišljanje pri bralcih.
90
Opiši roman Madam Bovary
Roman "Gospa Bovary" Gustava Flauberta je klasičen primer realističnega romana, ki je bil objavljen leta 1857. Glavna književna oseba je Emma Bovary, mlada žena provincialnega zdravnika v majhnem francoskem mestu. Motivacija za njeno ravnanje izvira iz njenih nerealnih pričakovanj in nenehnega hrepenenja po romantičnem in strastnem življenju, ki ga je v resnici pogrešala v svojem zakonu in vsakdanjem življenju.
91
V katerem času se odvija Madame Bovary? Kako to vpliva na zgodbo?
Vloga družbenih okoliščin in književnega prostora in časa je izjemno pomembna v romanu "Gospa Bovary". Zgodba se odvija v 19. stoletju, v času, ko so družbena pravila, norme in moralnost močno vplivali na življenje posameznika. Emma je ujeta v tesne družbene okvire in pričakovane vloge žene in matere, kar ji onemogoča izpolnitev njene romantične fantazije.
92
Na čem temelji zgodba Madame Bovary?
Flaubert v romanu skozi podroben in natančen opis družbenega okolja ter družbenih norm in pričakovanj prikaže, kako te omejitve vplivajo na Emma in jo sili v iskanje izhoda v svojih sanjah, ljubezenskih aferah ter zapravljanju in pretiranem zadolževanju. Družbeno ozračje, ki je zaznamovalo čas in prostor, vpliva na likovno razvoj, saj je Emma zaznamovana s pričakovanji družbe, v kateri živi.
Flaubertov roman "Gospa Bovary" tako kritično analizira in razkriva družbene okoliščine ter vlogo ženske v takratni družbi. Realistični pristop avtorja omogoča bralcu, da se globlje vživi v lik Emme in razume njeno motivacijo, hrepenenje in končno obupanje, ko ugotovi, da sanje, ki jih je pridobila iz knjig, niso mogoče doseči v resničnem življenju. Roman postavlja vprašanja o individualni svobodi, omejitvah družbe in moralnosti ter razmerju med idealizmom in realnostjo.
93
Kaj motiviramo Emo Bovary?
Emo Bovary motivira hrepenenje po strastnem in romantičnem življenju, kakršno je prebrala v romanih. Odrasla je v majhnem mestu, kjer je bila obkrožena z romantičnimi zgodbami in idealiziranimi podobami ljubezni. Ko se poroči s Charlesom Bovaryjem, ugotovi, da je njeno zakonsko življenje daleč od romantičnih fantazij, ki si jih je zgradila v glavi. Čuti praznino in dolgočasje ter išče izpolnitev svojih želja v zunanjem svetu.
94
Opiši roman Nora, kaj je ključno v romanu?
Roman "Nora"- Hiša lutk Henrika Ibsena je znan kot ena najpomembnejših realističnih, teznih in meščanskih dram v literaturi. Delo je bilo prvič uprizorjeno leta 1879 in je vplivalo na dramsko pisanje ter obravnavo družbenih vprašanj tistega časa.
V romanu "Nora" so odnosi med književnimi osebami ključni.
95
Obnovi zgodbo Nore
Nora in Torvald živita na prvi pogled popolno življenje zakonske sreče in urejenosti. Vendar se kmalu razkrije, da je njun zakon zgrajen na krhkem temelju laži in iluzij. Torvald je zaverovan le v svojo kariero in družino izkorišča kot orodje za pridobitev ugleda v družbi. Nora žrtvuje svojo identiteto in srečo za moževo zadovoljstvo ter igra vlogo popolne igrače. Notar Krogstad začne Noro izsiljevati zaradi ponarejenega podpisa, ki ga je Nora uporabila, da bi rešila moževo življenje. Hkrati se razkrije, da je tudi notar ponaredil podpis v preteklosti, zaradi česar je izgubil ugled v banki. Zdaj želi Nori vrniti udarec in ji povzročiti sramoto ter uničiti Torvaldov ugled. Nora najprej upa, da bo Torvald razumel njeno dejanje in ji odpustil. Vendar se stvari hitro zapletejo. Torvald se izkaže za sebičnega in brezbrižnega, ko izve resnico. Nora se odpravi v noč, vrača se nazaj k sebi, v svoj rojstni kraj. Tam išče priložnost za resnično odkritje same sebe in osvoboditev iz okovov družbenih pričakovanj ter vloge igrače v napačni igri zakona.
Nekatere druge književne osebe, kot so Kristina Linde in Dr. Rank, pa prispevajo k zapletu zgodbe s svojimi skrivnostmi in konflikti.
96
Čemu se pogljablja roman Nora
Analitična dramska tehnika, ki jo uporablja Ibsen v romanu "Nora", omogoča bralcu ali gledalcu, da se poglobi v psihološko notranjost likov ter razume njihove vzgibe, konflikte in odločitve. Ibsen z razkrivanjem skrivnosti in s prepletom dialogov in monologov omogoča analitičen vpogled v družinske in družbene dinamike ter vpliv družbenih norm na posameznika.
V romanu "Nora" se obravnavajo številna družbena vprašanja, kot so vloga žensk v družbi, omejitve patriarhalnega sistema, ženska emancipacija, moralnost, hinavščina in prevare. Ibsen kritizira družbene norme in konvencije ter postavlja vprašanja o pomembnosti iskrenosti, avtonomije in individualne svobode.
97
Kdaj je bilo obdobje med romantiko in realizmom Slovenskem?
1848 DO 1899
98
Kateri fdve glavni smeri se razvijeta med letoma 1848 in 1899?
Romantični realizem in poetični realizem.
V prvem obdobju (1848–1881) je realizem še vključeval romantične elemente in se osredotočal na socialne, politične in gospodarske probleme.
V drugem obdobju (1881–1899) pa je nastal poetični realizem, ki je še vedno v bolj omiljeni obliki.
99
Katere lirske zvrsti je uključevalo obdobje med romantiko in realizmom?
LIRSKE ZVRSTI so obsegale domoljubno, ljubezensko in refleksivno poezijo.
EPSKE ZVRSTI so vključevale črtice, povesti, novele, romane, balade in romance.
DRAMSKE ZVRSTI so vključevale ljudsko veseloigro in zgodovinsko tragedijo. Poleg tega so se razvile tudi polliterarne zvrsti, kot so eseji, kritike, polemike, literarnozgodovinske razprave in politični feljtoni.
100
Kdo so predstavniki obdobja med ormantiko in realizmom na Slovenskem
Janez Trdina, Fran Levstik, Ivan Tavčar, SImon Jenko, SImon Gregorčil, Josip Jurčič
101
Opiši novelo Tilka
Gre za zgodbo iz kmečkega življenja, ki jo je napisal Simon Jenko, eden od pomembnih slovenskih pisateljev tistega časa. Je prva psihološka novela pri Slovencih. V njej nastopa malo oseb, dogajanje je osredotočeno na odločilno situacijo glavne osebe. Ves čas vlada dramatska napetost, prisotni pa so tudi številni humorni elementi.
102
Opiši Tillko
"Tilka" je star 25 let in ima krive noge, hkrati pa je malo duševno zaostal. Fizično je majhne postave, preveč omejen, sramežljiv, samovoljen in ponosen. Kljub svojim omejitvam je zelo marljiv, zadovoljen in skromen fant.
103
Obnovi zgodbo Tilka
V tej noveli se prepletajo različne značajske lastnosti in družbene okoliščine, ki vplivajo na Tilkovo življenje. Njegovi starši so že stari in bolehni, zato želijo, da se poroči. Vendar pa je za Tilko to misel šokantna, saj nikoli ni razmišljal o ženskah, kaj šele o poroki. Kljub svojemu nasprotovanju se končno odloči ubogati očeta, ki mu je že izbral nevesto, Pahovčevo hčer, ki pa je veliko starejša od Tilka. Tilka je bil razvajen fant, saj je bil ves čas skrbno negovan in oskrbovan s strani svoje matere. Posledično je postal zelo nesamostojen moški, ki se je zdel na trenutke kar preveč poslušen. Tudi hvalil se je s tem, da mu ni treba k vojakom zaradi svoje duševne prizadetosti ter krivih nog. Na dan ženitve se Tilka odpravi v očetovi lepi obleki, ki pa mu je prevelika. Med potjo do Pahovčeve kmetije razmišlja o poroki in se sprašuje o svoji prihodnosti. Ko prispela pred hišo, opazi žensko, ki ga opazuje skozi okno. V trenutku pa zasliši ženski glas, ki se posmehuje njemu in njegovim krivim nogam. Osramočen in razočaran, Tilka pobegne domov.
Kasneje spozna, da mu je bilo pravzaprav prizaneseno s snubitvijo. Vendar pa se za tem humorjem skriva tragičnost njegove prizadetosti in razočaranja. Pisatelj zgodbo zaključi s stavkom: "Za en las je manjkalo, pa bi se oženil."
104
Kakšen je pripovedovalec v zgodbi Tilka?
Tretjooseben, saj se ne vključuje neposredno v dogajanje, temveč ga opazuje in opisuje. Njegov pogled na književno osebo je precej nevtralen, vendar pa se v pripovedi zaznava določena ironija in humor, ki prispevata k posebnemu tonu zgodbe.
105
Kakšn so humorne prvine v noveli Tilka? čemu so namenjene?
Humorne prvine v noveli "Tilka" se pojavljajo na več ravneh. Najprej je tu humor, ki izhaja iz kontrasta med Tilkovimi fizičnimi in duševnimi omejitvami ter njegovo ponosno in samovoljno naravo. Kljub svoji prizadetosti se hvali, da mu ni treba k vojakom, kar je nekoliko čudno in smešno. Ta ironičen odnos med Tilkovo samopodobo in njegovimi omejitvami ustvarja humorne situacije. Druga humorna prvina se pojavlja v Tilkovi nespretnosti in nerodnosti, zlasti na dan ženitve. Njegova prevelika očetova obleka, ki jo nosi na poti do Pahovčeve kmetije, je smešna podrobnost, ki poudarja njegovo neprilagodljivost in neumestnost v družbenem okolju, v katerega se poskuša vključiti. Poleg tega je humor prisoten tudi v komičnih dialogih in opisih situacij, ki vključujejo Tilkove interakcije z drugimi liki. Na primer, ko opazi žensko, ki ga opazuje skozi okno, in sliši njen posmehljiv komentar, se počuti osramočenega, kar prav tako prispeva k humornemu učinku zgodbe.
Humorne prvine v noveli "Tilka" niso zgolj namenjene zabavi bralca, ampak tudi služijo kot sredstvo za prikazovanje tragičnosti in ironije Tilkovega življenja. Ta kombinacija humora in tragičnosti ustvarja zanimivo in živahno pripovedno izkušnjo, ki bralca navdušuje in hkrati spodbuja k razmišljanju o kompleksnosti človeške narave.
106
Kaj je pesniška vrsta obraz?
Pesniška vrsta "obraz" je posebna oblika pesmi, ki uporablja strukturo ali okvir obraza za izražanje svoje vsebine. V tej pesniški vrsti je pesem oblikovana tako, da tvori fizično podobo obraza na papirju. Običajno so uporabljene besede ali verzi razporejeni v obliki obraza, kjer je na primer zgornji del obraza namenjen stvarim, ki jih pesnik opisuje, spodnji del pa se osredotoča na pesnikova čustva ali misli. Pomembno je, da se upošteva struktura obraza pri pisanju pesmi te vrste, saj ima oblika obraza lahko vpliv na interpretacijo pesmi.
Ta pesniška vrsta zahteva ustvarjalnost in iznajdljivost pri oblikovanju besed in verzov v obliki obraza. Lahko služi kot vizualni element pesmi in pomaga pri dojemanju sporočila pesmi na drugačen način. Obrazi so lahko tudi samostojne pesmi ali del večjega pesniškega cikla.
107
Kakšna je zgradba pesmi Obraz
Zgradba pesmi je raznolika, vendar imajo nekatere skupne značilnosti. Pesmi so večinoma napisane v verzih, ki se ritmično in zvočno ujemajo, kar daje pesmim glasbeni učinek. Pesmi v zbirki "Obrazi" so razdeljene na več delov, med katerimi so pomembne uvodne pesmi ter pesmi s številkami 5, 7 in 10. Te pesmi predstavljajo različne obraze in prinašajo različne pesniške podobe ter občutja.
108
Kakšne so pesniške prvine v pesmi Obraz?
Pesniške podobe v pesmih iz zbirke "Obrazi" so bogate in slikovite. Jenko uporablja opisne besede in primerjave, da bi bralcu prikazal podobe obraza in izrazil čustva ter stanja, ki jih predstavljajo. Uporaba simbolike in metaforičnih izrazov v pesmih poudari njihov pesniški učinek.
V pesmih Simona Jenka se kaže tako realizem kot tudi romantične prvine. Realistični pogled na naravo je opazen v natančnih opisih, ki se osredotočajo na podrobnosti in zvesto prikazujejo naravne pojave. Hkrati pa se v pesmih zaznavajo tudi romantične značilnosti, kot so izražanje čustev, poudarjanje subjektivnega doživljanja in uporaba simbolike. Romantične podobe narave in občutij dodajajo globino in čustveno moč pesmim.
Zbirka "Obrazi" Simona Jenka tako združuje realistični pogled na naravo s pesniško izraznostjo in romantičnimi prvinami. Pesmi iz zbirke odražajo bogato pesniško domišljijo ter izražajo človeška čustva in različna stanja. Z občutljivostjo in slikovitostjo izrazov pesmi "Obrazi" ustvarjajo močno pesniško izkušnjo, ki bralca navduši in nagovori.
109
Kdaj je potekala moderna na Slovenskem?
1899-1918
110
Katere smeri so poglavitne v obdobju moderne?
* Nova romantika- subjektivnost, izpovednost
* Dekadenca- izkanje lepote v spreobrženih obl. življenja
* Simbolizem- predstavljanje realnosti s simboli, ki obstajajo delno nejasni
* Impresionizem- (vtis) iz okolja-> RAZMISLEK
111
Kdo so predstavniki moderne na slovenskem?
Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar in Oton Župančič
112
Opiši pesem Na trgu. Kaj je podoknica?
Pesem "Na trgu" je delo slovenskega pesnika Dragotina Ketteja, ki se uvršča med impresionistične pesnike.
Pesem na trgu je podoknica ali serenada - je pesem z motivom nočnega dvorjenja pod oknom. Od drugih podoknic se razlikuje po tem da pesnik govori sam sebi in ne ljubljenemu dekletu - zaradi motiva ljubezenske tožbe (pesnik v njej izpoveduje svojo ljubezen do Angele, ker je deklica za njega nedosegljiva, v pesmi prevladuje otožno razpoloženje) pod dekletovim oknom in zaradi same spevnosti.
113
Kaj so simboli pesmi Na trgu? Kakšna je oblika pesmi? Kaj je sporočilo?
LUNA: Luna se pojavi kot sanjava, mirna in sijoča. Predstavlja vzdušje noči in prispeva k skrivnostnosti in romantiki pesmi.
MESTNI TRG: Mestni trg je prizorišče, kjer se odvijajo opisi noči. Predstavlja javni prostor, ki je zdaj tiho in mirno.
VODNJAK: Vodnjak je simbol miru in tišine. Veterc se igra z vodo, kar poudarja mehkobo in tiho gibanje noči.
Oblika pesmi je svobodna, kar je značilno za impresionistično poezijo. Kette ne sledi klasičnim metričnim pravilom, temveč ustvarja ritem in zvočne učinke s ponavljanjem zlogov in zvočnih vzorcev. To mu omogoča izražanje svojih občutkov in vtisov na bolj subjektiven način. Ritmična osnova je AMFIBRAH(U-U), verzi so neenakomerno dolgi z verznimi prestopi.
SPOROČILO: On ne more do Angele kot kaplje iz vodnjaka ne do zvezd.
114
Kakšna je pesem Josipa murna Sneg?
Je razpoloženjska in miselna lirska pesem, ki se ukvarja z bivanjsko tematiko in izraža avtorjevo notranje doživljanje. Pesem je napisana v impresionističnem in simbolističnem slogu, ki se kaže skozi pesniške podobe in izrazito čustveno vzdušje.
Pesem "Sneg" odraža tudi avtorjevo razpoloženje in njegovo občutje negotovosti ter iskanja smisla. Preko snega avtor skuša izraziti svoje misli o minljivosti in večnem krogu življenja. Pesem se konča s pesimističnim spoznanjem o minljivosti vsega, vendar pa se v njenem zaključku pojavi tudi kanček upanja, saj se sneg v pesmi opisuje kot nekaj, kar prinaša novo življenje.
Celotna pesem "Sneg" je tako izrazito čustvena in slikovita ter prepleta impresionistične in simbolistične elemente, ki bralcu omogočajo, da vstopi v avtorjevo notranje doživljanje in razmisli o temeljnih vprašanjih obstoja in minljivosti življenja.
115
Kaj je tema pesmi Sneg?
Tema pesmi je sneg, ki služi kot simbol za prehodnost in minljivost življenja. Sneg predstavlja hladno in belo pokrajino, ki v pesmi simbolizira tako čistočo in lepoto kot tudi brezčutnost in izgubo. Motivi, povezani s snegom, se pojavljajo skozi pesem in izražajo avtorjevo razmišljanje o času, spominu, minljivosti in smislu življenja.
116
Opiši pesem Duma
"Duma" je pesem, ki izraža pesnikovo ljubezen do domovine in hrepenenje po njej, ko se znajde v tujini.
Pesem je sestavljena iz več delov, ki opisujejo različne podobe in občutke, povezane z domovino. Pesnik opisuje svoje doživetje, ko sliši pesem in glas pojočega moškega, ki je odgovor na pesem ženskega glasu. Opisuje hiše, cerkve, naravne elemente ter ljudi, ki jih vidi na svojem potovanju. Pesnik se sooča s tujino, v kateri se počuti duševno zadušenega, vendar ohranja povezavo z domovino.
Pesem izraža tudi pesnikovo občudovanje narave, umetnosti, dela ljudi in družbenih sprememb v svetu. Izpostavlja pomembnost ohranjanja narodne identitete, kulture in zgodovine. Pesem je prežeta z občutkom pripadnosti, ljubezni do domovine, hrepenenjem, minljivostjo ter sanjami in imaginacijo.
117
Kaj so motivi in zgradba pesmi Duma?
Motivi vključujejo hrepenenje, ljubezen, minljivost, sanje, imaginacijo in kontraste.
Pesem je bogata s pesniškimi podobami, ki ustvarjajo slikovitost in vzdušje, kot so jutro, sonce, cvet, ptice, morje, zvezde in noč.
Zgradba pesmi je dvodelna, pri čemer prvi del opisuje zgodovinske dogodke in čustveno dojemanje domovine, drugi del pa izraža osebna čustva, bolečino in hrepenenje pesnika. Ta dvodelnost omogoča celovito dojemanje pesnitve in izpostavlja tako širši kontekst narodne zgodovine kot tudi intimna čustva pesnika, ki izhajajo iz te zgodovine.
118
Kaj je črtica?
Pripoved je zelo kratka, osrednji dogodek, to je Marjetino srečanje s kupom mrtvaških kosti, je pripovedna prvina, na katero se veže pripovedovalčevo izrazito osebno odzivanje. To se kaže tako v prikazu dogodka kot tudi v pripravi nanj in v nadaljevanju.
119
Kakšen je simbolizem v črtici Kostanj posebne sorte?
Pri razumevanju simbolnih podob v črtici Kostanj posebne sorte nam pomaga spoznanje, da NE gre za običajen kostanj, kar pove že sam naslov. Za drevesom »vidi« pripovedovalec veliko več, kot lahko čutno dojame. V podobi kostanja je izražena življenjska moč; pripovedovalcu se namreč zdi, da je vsak list »znamenje moči, dobrote in vere«. Znamenje pa je drug izraz za simbol. Ta se v črtici še večkrat pojavi.
Rečemo lahko, da je simbolna kar celotna pripoved. Kaže se kot sanjska podoba, za katero se skriva resničnost. V uvodnem delu črtice Gospod stotnik, ki je izšla v isti zbirki kot Kostanj posebne sorte, je pisatelj namreč zapisal, da so »sanje senca prave resnice« in čeprav so »oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene«, resnica le ostane.
Kljub optimističnemu razumevanju ostaja dejstvo, da je s to črtico in s celotno zbirko Cankar obsodil vojno kot največje zlo človeštva.
120
Ideja za črtico Kostanj posebne vrste?
1. Da iz smrti raste življenje oziroma da je smrt pogoj za življenje. Povedano je že bilo, da gre za množično smrt, kakršno prinaša vojna. Torej bi lahko sklepali, da narodno ali sploh človeško skupnost po vojni čaka bogato življenje.
2. »Oj prijatelji, ljubi moji, to nam bodo še cveteli kostanji!« Ta pripovedovalčev vzklik lahko razumemo na dva načina: Če ga sprejmemo pesimistično, ga razumemo kot napoved še bolj množične smrti, ki jo prinaša vojna. Če pa gledamo nanj kot optimisti, razberemo sporočilo, da bo po vsem umiranju zmagalo življenje.
121
Obnova Kralja na Betajnovi
Glavna oseba drame je Jožef Kantor, premožen gospod, ki je do svojega bogastva prišel z izkoriščanjem malih kmetov. Njegova hči Francka, ki je sicer obljubljena Francu Bernotu, je zaljubljena v Maksa, ki se je vrnil z Dunaja, kjer je študiral. Študij je moral opustiti, saj mu ga oče zaradi dolgov Kantorju ni mogel več plačevati. Vrnil se je z željo po maščevanju Kantorju za vse, kar je storil njegovemu očetu. Vzbudi mu spomin na zločin, ki ga je storil pred leti, ko je okradel in ubil svojega bratranca Martina, vse to pa je slišala Martinova hči Nina, ki je spomin na zločin potlačila. Kantor jo hoče iz strahu poslati v samostan. Ker si Kantor želi še večje moči, se odloči, da bo kandidiral na volitvah. Zaveda se, da mu Maks predstavlja veliko nevarnost, zato ga ubije z Bernotovo puško. Zločin sicer prizna, vendar mu oblasti zaradi strahu pred njim ne verjamejo.
122
Na čem se osredotoča drama Kraljn na Betajnovi? Kakšne so teme?
IZKORIŠČANJE IN DRUŽBENA NEENAKOST: Drama raziskuje temo izkoriščanja malih kmetov in nepravične porazdelitve bogastva ter družbene neenakosti med različnimi družbenimi sloji.
LJUBEZEN IN PREPOVEDANE STRASTI: Roman se osredotoča na prepovedano ljubezen med Francko in Maksom ter vključuje teme strasti, ločitve med družbenimi razredi in boja med družbenimi pričakovanji ter osebnimi željami.
MOČ IN POLITIKA: Drama preučuje vlogo moči in politike v družbi ter kako politične igre vplivajo na odnose med liki ter na razvoj dogajanja.
KRIVDA, MAŠČEVANJE IN MORALNA DILEMA: Dogajanje v drami se osredotoča na krivdo in maščevalnost med liki, ki so povezane z zločinom, ki ga je storil Jožef Kantor. Drama raziskuje moralne dileme, ki se pojavijo med maščevanjem in iskanjem pravičnosti.
HIPOKRIZIJA IN HINAVŠČINA DRUŽBE: "Kralj na Betajnovi" izpostavlja hipokrizijo in hinavščino v družbi ter kako se lažna podoba in družbena pričakovanja prepletajo z resničnimi čustvi in življenjem likov.
123
Kaj se pojavi v obdobju evropske književnosti 1/2 20.st.?
pojavile številne inovativne in vplivne literarne smeri, ki so pustile globok pečat v književnosti.
124
Kdo so predstavniki obdobja 1/2 20.st?
Franz Kafka, James Joyce, Virginia Woolf
125
Čemu se posveča obdobje 1/2 20.st?
notranjemu doživljanju likov, psihološkim procesom ter raziskovanju identitete in eksistence posameznika v kompleksnem in kaotičnem svetu.
126
Opiši preobrazno Franz Kafka
"Preobrazba" je znana novela avstrijskega pisatelja Franza Kafke, ki je bila objavljena leta 1915. Zgodba obravnava motiv preobrazbe, kjer se glavni lik Gregor Samsa nenadoma prebudi kot ogromen hrošč. Ta preobrazba predstavlja simbolično transformacijo in spremembo, ki vpliva na življenje tako Gregorja kot tudi njegove družine.
Kafka uporablja suh, distanciran in objektiven slog, kar prispeva k občutku nerealnosti in nelagodja v besedilu. Pripoved je enostranska, saj bralci dobijo vpogled le v notranje doživljanje Gregorja, medtem ko ostali liki ostajajo oddaljeni in skrivnostni.
V celoti gledano je "Preobrazba" zaznamovana z modernističnimi značilnostmi, kot so eksperimentiranje s formo, raziskovanje notranjega doživljanja likov, poudarek na individualnosti ter raziskovanje absurdnosti in nelagodja človeškega obstoja. Kafka s svojo zgodbo postavlja ogledalo sodobni družbi ter izpostavlja teme eksistence, identitete, družbenih pričakovanj in človeškega strahu pred spremembami.
127
Kaj je motiv preobrazbe?
Motiv preobrazbe je tesno povezan z drugimi motivi v besedilu. Ena od ključnih tem je izolacija in osamljenost, ki izhajata iz nenavadne preobrazbe Gregorja. Ta preobrazba vodi do njegovega izključevanja iz družbe in odtujenosti od svoje družine. Drug pomemben motiv je tudi odnos med družinskimi člani, saj se med preobrazbo Gregorjeva družina sooči s težkimi izzivi, ki razkrivajo njihove lastne slabosti, sebičnost in krhkost družinskih vezi.
128
Katera obdobja vključuje slovenska književnost v prvi polovici 20. st?
obdobja moderne, realizma, ekspresionizma ter vplive različnih evropskih literarnih tokov.
129
Kdo so predstavniki slovenske književnosti v prvi polovici 20. st.?
OTON ŽUPANČIČ, DRAGOTIN KETTE, IVAN CANKAR, MURN
130
Opiši način pisanja v slovenski književnosti prve polovice 20. st.
Pomen obdobja prve polovice 20. stoletja v slovenski književnosti je v tem, da je prineslo prelom s preteklostjo ter odpiranje novih literarnih smernic. Pisatelji in pesniki so se odmaknili od tradicionalnih slogov ter se odprli vplivom evropskih literarnih gibanj, kot so modernizem, ekspresionizem in realizem. To je omogočilo razvoj avtentičnega slovenskega literarnega izraza ter premislek o nacionalni identiteti, družbenih problemih ter eksistencialnih vprašanjih.
Slovenska književnost v prvi polovici 20. stoletja je tako pomembno prispevala k razvoju slovenskega literarnega jezika, raziskovanju nove tematike ter preseganju tradicionalnih literarnih vzorcev. Ustvarjalci tega obdobja so postavili trdne temelje za nadaljnji razvoj slovenske književnosti v drugi polovici 20. stoletja in še naprej sooblikovali kulturno identiteto slovenskega naroda.
