to kar je kao na testu Flashcards
- Marshall McLuhan
a) v katerem obdobju je deloval, zakaj je pomemben, na kak način se je ukvarjal z
mediji, na kateri medij se je najbolj osredotočil
b) zakaj je še vedno pomemben za informacijsko družbo 21. stoletja?
bil je komunikolog. Bil je otrok TV obdobja, predvidel je nastanek svetovnega spleta, še preden je ta bil izumljen. Ukvarjal se je z vizualizacijo, podpornik popularne kulture
Ker še danes uporabljamo pojma hladni in topli mediji pri stopnji vključevanja
- Kako sta Shannon in Weaver označila šume. Naštej in opiši jih ter razloži na
primeru interneta.
Sintaktični – Kako natančno se prenašajo komunikacijski simboli? (Na klicu preko računalnika popačenje glasu)
Semantični – Kako natančno preneseni simboli podajo želeni pomen? (Razumemo C++ jezik, vendar nekaterih funkcij ne razumemo)
Pragmatični – Kako učinkovito prejeti pomen vpliva na želeni način postopka? (MP3 file ne more predvajati videa
Kaj sta Westley in MacLean dala novega v svoj model v primerjavi z drugimi podobnimi?
-Nadgradila sta NewCombov model v smislu poudarka na družbeni potrebi po informaciji – Izrecno apliciran na množičnih medijih. Uvedla sta nov element C (Uredniško komunikacijska funkcija)
- JAKOBSONOV MODEL
a) dejavniki – naštej in opiši
- kontekst(sporočilo se nanaša na nekaj drugega, kot samo nase)
- sporočilo
- sporočevalec(tisti, pošilja sporočilo)
- naslovnik(tisti kateremu je sporočilo namenjeno)
- kontakt(Nanaša se na fizični kanal ali psihološke povezave)
- koda(skupni sistem pomenov s katerimi je sporočilo strukturirano)
b) Jakobson funkcije – naštej
- referencialna (»Realna orientacija«, objektivno, dejansko komuniciranje)
- poetična (Odnos sporočila do samega sebe, estetska funkcija, evfinizmi)
- emotivna (komuniciranje čustev, ki naredijo sporočilo osebno)
- konotativna (Kako sporočilo deluje na naslovnika npr. ukazi, propaganda)
- fatična (ohranjanje odprtosti komunikacijskih kanalov – nadmerje)
- metajezikovna (identificiranje uporabljene kode npr. zmečkan papir kot odpadek ali umetnost)
c) razloži funkcije na primeru slogana INTERNET V VSAKO VAS
SPOROČEVALEC – Podjetje/Organizacija
NASLOVNIK – Vasi, kjer bo internet omogočen
SPOROČILO – Povezovanje odročnih vasi z ostalim svetom
KONTAKT – Oddajniki/kabli za Internet
KODA - Signal
- razpredelnica (država/kraj + izumitelj + letnice)
- TELEGRAF 1837 Samuel F Morse New York
- TELEFON 1876 Alexander Graham Bell ZDA
- RADIO 1896 Macroni, UK
- IKONOSKOP / TV 1923 Vladimir Kosma Zvorkin ZDA
- Prvo poskusno oddajanje rad. Programa – Ljubljana, 1924 Marij Osana
- Slovenska radijska postaja 1928 Marij Osana
- ARPA 1958
- ARPANET 1969 UCLA Stanford
- WWW 1990, Cern, Tim Berners Lee
- INTERNET 1972 Ninton G. Cerf
- časopis v Evropi 1456 Johanes Guttenberg
- pojav tiska v Evropskem merilu 1456 Johanes Guttenberg
TIM BERNERS LEE – Izumil protokol HTTP, postavil prvi strežnik, danes direktor organizacije ki se ukvarja z WWW
KRITIČNI MOMENTI
- ali je bilo sporočilo poslano ali je bilo sporočilo sploh sprejeto
- vsak proces ima nek cilj in namen(kakšen je in kako se izrazi glede na druge aktivnosti)
- neka posledica se zgodi zaradi komuniciranja ali pa je to vzrok da pride do komuniciranja
- komunikacija je lahko krožna ali linearna
- komunikacija lahko prinese enotnost ali konflikte
- lahko vplivamo na druge ali pa spremenimo mnenje in se prilagodimo spremembi
- Kriteriji za vrednotenje kanalov
Zanesljivost – Odvisna od lastnosti komunikatorja in občinstva
Povratni vpliv – TV oddaja v živo, ki sprejema klice
Stopnja vključevanja – McLuhan-ova delitev na vroče in hladne medije
Dostopnost – Uporaba določenega kanala za določeno občinstvo
Efemernost – Sposobnost ohranitve sporočila npr. Tisk ostane, radijsko sporočilo izgine
Moč množičnega delovanja – Hitro in hkrati pokrije veliko geografsko območje
Komplementarnost – en kanal dopolnjuje drugega npr. zvok po radiu
- Nadmerje in redundanca, konvencija? Razloži
Nadmerje oz. redundanca – To, kar je v sporočilu predvidljivo in konvencionalno
Konvencija – Eden izmed načinov zmanjševanja entropije in povečanja nadmerja
Entropija – Sporočilo ima nizko predvidljivost, max. nepredvidljivost
- Komponente komuniciranja (15 komponent).
- simbol, govor, jezik
- razumevanje(vsak razume drugače)
- interakcija, odnosi(v komunikacijski proces stopimo z nekim odnosom)
- zmanjševanje nejasnosti(želja da dobimo neke informacije)
- proces(preko kanala do sprejemnika)
- prenos(gibanje sporočila)
- povezovanje(strmi k temu da smo kot neka skupnost povezani)
- stičnost, skupnost(povečanje skupnih točk podobnosti)
- kanal, prenašalec, pot(tv-slika-zvok, razmah prenosa s primarno referenco na pot ali prenašalca)
- spomin, shranjevanje(kako stran dojamemo)
- diskriminatorni odgovor(na sporočilo se odzovemo na zelo različne načine)
- stimuli(reakcija na poslano sporočilo :), ;(…)
- namen(s kakšnim namenom je bilo sporočilo poslano)
- čas in situacija(odvisno kdaj slišimo, okoliščine)
- moč(kakšen vpliv ima na nas)
- Razloži kaj pomeni: Množični medij kot fenomen, ki se nanaša na univerzalnost v
dosegu, veliki razširjenosti (popularnosti) in javnemu značaju.
Množični medij, ki se nanaša na univerzalnost v dosegu, veliki razširjenosti in javnemu značaju. Njegove značilnosti se kažejo v delovanju političnega in kulturnega življenja v družbi, v odnosu do politike:
* ključni element v procesu demokratične politike z omogočanjem komunikacijskega polja in kanalov za široko razpravo, za razširjanje različnih informacij in stališč;
* sredstva za uveljavljanje moči za tiste, ki imajo privilegiran dostop do medijev
V odnosu do kulture
* oblikujejo primarni vir definiranja in vtisa o družbeni realnosti in izražanja skupne identitete;
* predstavljajo najpogostejšo obliko preživljanja
prostega časa, ki omogoča največje skupno kulturno okolje
- MIT
Za Barthesa je mit način razmišljanja kulture o nečem, način razumevanja tega. Barthes gleda na mit kot na verigo povezanih predstav. Barthesov poglavitni način delovanja mitov je prilagajanje zgodovini
Barthles je mit razložil kot neko zgodbo, ki jo določena kultura razloži in razume kot stvarnost. Berthlesov primer mita je da so ženske skrbnejše od moških, zato je njihovo naravno mesto doma, medtem ko on predstavlja vlogo hranilca.
- Lasswel. S katerimi vprašanji opišemo sporočanjsko dejanje. Katere funkcije
omenja v procesu sporočanja
SPOROČANJSKO DEJANJE – opišemo z odgovarjanjem na naslednja vprašanja:
* KDO? KAJ PRAVI? PO KATEREM KANALU? KOMU? S KAKŠNIM UČINKOM?
SPOROČANJE – znanstveno proučevčanje se osredotoča na eno izmed teh vprašanj
KDO? – odkrivanje dejavnikov, ki sprožijo in vodijo sporočanjsko dejanje. Analiza nadzora (control analysis)
KAJ PRAVI? – Ukvarja se z analizo vsebin (content analysis)
PO KATEREM KANALU? – ukvarjanje z radiom, filmom, tiskom in drugimi kanali. Analiziranje občil (Media analysis)
KOMU? – koga analize dosežejo. Analiza občinstva ( audience analysis)
S KAKŠNIM UČINKOM? – zanima nas vpliv na občinstvo. Analiza učinkov (effect analysis)
PROUČEVANJE SPOROČANJA – uporabnost razdelitve je odvisna od stopnje natančnosti, ki jo določimo kot primerno (različni cilji). Pogosto združevanje analiz (občinstva, vplivov).
FUNKCIJE PROCESA SPOROČANJA
- Nadzorovanje okolja (nadzor)
- Sodelovanje delov družbe kot odziv na okolje
- Prenašanje družbene dediščine skozi generacije (socializacija)
