Shannonov in Weaverjev model (1949) Flashcards
- Shannon in Weaver prepoznavata tri vrste problemov (šumov):
– Stopnja A (tehnični/sintaktični problem): Kako natančno se lahko prenašajo komunikacijski simboli?
– Stopnja B (semantični problemi): Kako natančno preneseni simboli podajo želeni pomen?
– Stopnja C (problem učinkovitosti/pragmatski problem): Kako učinkovito prejeti pomen vpliva na želeni način postopka?
kaj je vir
Vir je tisti, ki sprejema odločitve o tem, katero sporočilo poslati. Izbrano sporočilo oddajnik spremeni v signal, ki je poslan prek kanala k prejemniku. Nekateri deli modela lahko delujejo več kot enkrat (to bolje opisuje Gerbnerjev model).
kaj je šum
- Šum je vse, kar je dodano signalu med njegovim oddajanjem in sprejemanjem, pa vir tega ni hotel.
- Primeri šuma znotraj kanala: popačenje zvoka, hreščanje, statika v radisjkem signalu, “sneženje” na TV zaslonu; digitalizacija v veliki meri eliminira te vrste šuma); glej stopnjo A.
- Razširjen koncept šuma: katerikoli sprejeti signal, ki ga ni oddal vir ali karkoli, kar oteži razkodiranje signala – npr. neudoben stol, misli, ki so bolj zanimive od predavateljevih besed J.
- Sh&W: razmerje semantičnega šuma (stopnja B) in tehničnega šuma (stopnja A): semantični sprejemnik za tehničnim sprejemnikom?
- Semantični šum je definiran kot popačenje pomena, ki se zgodi v komunikacijskem procesu, pa ga vir ni predvidel, in vpliva na prejem sporočila ali njegov cilj.
- Premagovanje šuma je med osnovnimi koncepti komunikacije.
kaj je nadmerje oz redundanca
je tisto, kar je v sporočilu predvidljivo in konvencialno.
kaj je entropija
sporočilo ima nizko predvidljivost
kaj je konvencija
eden izmed načinov zmanjševanja entropije in povečanje nadmerja
kakšno sporočilo je entropično
Za sporočilo, ki ima nizko predvidljivost,(presenečenje) rečemo, da je entropično in da vsebuje visoko stopnjo informacij.
kaj je nadmerno sporočilo
sporočilo, ki je zelo predvidljivo, nadmerno in vsebuje nizko stopnjo informacij (“Živjo” kot primer nadmernega sporočila).
razlaga modela
Sh&W sta v glavnem osredotočena na stopnjo A.
Informacija na stopnji A je merilo predvidljivosti signala to je število izbir, ki so sporočevalcu na voljo. Popolnoma nobene povezave nima z vsebino (signal je fizična oblika sporočila: zvočni valovi v zraku, svetlobni valovi, električni impulzi, dotiki …).
Primer: imamo kodo, ki je sestavljena iz dveh signalov (en blisk žarnice in dva bliska žarnice); informacija, ki jo lahko vsebuje katerikoli od teh signalov, je enaka – ima 50% predvidljivost, ne glede na to, kaj signala dejansko pomenita (npr. en blisk “pelji”, dva bliska “ustavi se”). Oba signala vsebujeta enako količino informacij!
Po PoPo - enaka predvidljivost
Za merjenje informacije lahko uporabimo bit (binary digit) in v praksi pomeni izbiro da/ne. * Temelj delovanja računalniških sistemov in (očitno) tudi človeških možganov.
Problem informacije na stopnji B: semantični sistemi niso tako dobro definirani kot signalni sistemi na stopnji A.
Zakaj je izjemno priročen? Priročen je pri modeliranju tehničnih sistemov (npr. telekomunikacije), ne obravnava pa za komunikacijo usodnih pojmov predvidljivosti in izbire.
kaj dokaže nadmerje
- S&W pokažeta, da nadmerje pomaga pri točnosti razkodiranja in priskrbi nadzor, za prepoznavo napak pri prenosu
- Nadmerje pomaga premoščati težave šumnega kanala (primer: ponavljanje pri slabem telefonskem kanalu)
- Nadmerje pomaga premostiti probleme prenašanja entropskega sporočila (npr. nepričakovana sporočila ali sporočila v nasprotju s pričakovanim). * Nadmerje uporabljamo pri doseganju večjega/heterogenega občinstva (primer: popularna umetnost je nadmernejša od visoke umetnosti).
kaj je kanal in medij
Pomembna koncepta sta kanal in koda – definiramo jih lahko v odnosu s medijem.
Kanal: je fizično sredstvo, prek katerega je signal prenesen.(glavni kanali so svetlobni valovi, zvočni valovi, radijski, telefonske žice, živčni sistem,..)
Medij je v osnovi tehnično ali fizično sredstvo preoblikovanja sporočila v signal, ki ga je mogoče prenašati po kanalu; npr. glas je medij; tehnologija oddajanja je tisto, kar sestavlja radijski in televizijski medij.
Tehnološke ali fizične lastnosti medija so določene z naravo kanala ali kanalov, ki so na razpolago.
Te značilnost medija nato določajo obseg kod, ki jih lahko medij oddaja.
kategorije medijev
- Predstavitveni mediji: glas, obraz telo (zahtevajo navzočnost sporočevalca, saj je on/ona medij; ustvarjanje komunikacijskih dejanj).
- Reprezentacijski mediji: knjige, slike, fotografije, pisanja, arhitektura, dizajn… (mediji, ki uporabljajo kulturne ali estetske konvencije, da bi ustvarili “tekst” enakega tipa; so predstavljajoči in kreativni; posname jih lahko medij prve kategorije; ustvarjanje komunikacijskih del).
- Mehanični mediji: telefoni, radio, televizija, teleksi (!? J) (prenašalci prve in druge kategorije; poglavitna razlika 2<->3: mediji tretje kategorije uporabljajo tehnične kanale in so podvrženi večjim tehnološkim omejitvam, zato na njih bolj vpliva šum stopnje A po Sh&W).
Implikacije medijev
- Krožni model Katz-Gurevitc-Hass (1973): razlaga medsebojnih odnosov med petimi množičnimi mediji (na podlagi ankete – vsak medij je najbolj podoben svojima sosedoma – če enega ni na voljo, bosta sosedna medija opravila njegovo nalogo).
tti mediji so knjige, kino, televizija, radio, časopis
Poglavite potrebe, ki jih ljudje zadovoljujejo z mediji:
A. Osebne potrebe(razumevanje samega sebe, užitek, pobeg pred realnostjo)
A. Družbene potrebe(poznavanje sveta, samozavest, stabilnost, dobro mnenje o samem sebi
osnovni koncepti kode
Koda je pomenski sistem, ki je skupen pripadnikom določene kulture ali subkulture. Sestavljen je tako iz znakov (npr. fizični znaki, ki pomenijo nekaj drugega kot sami sebe) kakor tudi iz pravil ali konvencij, ki določijo, kako in v kakšnih kontekstih so ti znaki uporabljeni in kako jih lahko kombiniramo, da bi oblikovali bolj kompleksna sporočila.
* Kode se znotraj njihove izvirne kulture na kompleksen način povezujejo in razvijajo
