Vaje Flashcards
(22 cards)
delavec je zadržan od dela 1leto. Zahtevek za izplačilo plače, DD ne izplača. Kaj naj naredi D?
Zahteva nadomestilo direkto od zavoda za zdr zav.
do 80 dni v letu plačuje DD, če več kot 30 izplačuje DD v breme zavoda
Povzetek odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-794/11-15 z dne 21. 2. 2013:
📌 Dejanski stan:
Pravda se je nanašala na vprašanje, ali ima delavec pravico do neposrednega izplačila nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela (npr. zaradi bolezni) od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), če mu delodajalec tega nadomestila ne izplača.
⚖️ Odločitev Ustavnega sodišča:
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 376/2009 z dne 5. 4. 2011 in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje .
🔍 Ključna stališča sodišča:
Pravica do nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela je pravica iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne pa pravica iz delovnega razmerja.
Delodajalec je zgolj tehnični izplačevalec tega nadomestila; končni plačnik je ZZZS.
Če delodajalec ne izplača nadomestila, ima zavarovanec pravico do neposrednega izplačila od ZZZS.
V takšnih primerih ni pristojno delovno sodišče, temveč se zadeva obravnava v okviru upravnega postopka pri ZZZS .
🧾 Praktične posledice:
Zavarovanci lahko uveljavljajo pravico do nadomestila plače neposredno pri ZZZS, če jim delodajalec tega ne izplača.
V primeru spora glede nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela je pristojno upravno sodišče, ne pa delovno sodišče.
ali lahko z zavrnitvijo zakona na referendumu nastanejo protiustavne posledice?
da, v tem primeru je referendum nedopusten in se ne izvede, vendar pa morajo biti pričakovane nedopustne posledice utemeljene in pomemnejše od pravice do referenduma
Povzetek odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-II-1/11-46 z dne 10. 3. 2011
📌 Dejanski stan:
Državni zbor je 14. decembra 2010 sprejel Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je nato sprožila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. V času zbiranja podpisov za podporo referendumu je Državni zbor 11. januarja 2011 sprejel sklep, s katerim je zaprosil Ustavno sodišče, naj presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve ZPIZ-2 na referendumu nastale protiustavne posledice .
⚖️ Odločitev Ustavnega sodišča:
Ustavno sodišče je zahtevo Državnega zbora zavrnilo. Presodilo je, da Državni zbor ni izkazal, da bi z zavrnitvijo ZPIZ-2 na referendumu nastale protiustavne posledice, ki bi opravičevale omejitev pravice do referenduma .
🔍 Ključna stališča sodišča:
Merila za presojo protiustavnih posledic: Ustavno sodišče je poudarilo, da mora Državni zbor v takšnih primerih jasno in določno navesti, katere določbe veljavnega zakona so protiustavne in iz katerih ustavnopravnih razlogov. V tej zadevi tega ni storil v zadostni meri.
Uresničevanje ustavnih odločb: Čeprav je Državni zbor trdil, da ZPIZ-2 odpravlja ugotovljene protiustavnosti v prejšnjem zakonu (ZPIZ-1), Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi zavrnitev ZPIZ-2 na referendumu povzročila nadaljevanje protiustavnega stanja.
Pravica do referenduma: Sodišče je poudarilo pomen pravice do referenduma kot oblike neposredne demokracije in opozorilo, da omejitev te pravice zahteva tehtne ustavnopravne razloge.
🧾 Praktične posledice:
Referendum o ZPIZ-2: Po zavrnitvi zahteve Državnega zbora je bil referendum o ZPIZ-2 izveden, na katerem so volivci zakon zavrnili.
Zakonodajni postopek: Zavrnitev zakona na referendumu je pomenila, da ZPIZ-2 ni stopil v veljavo, zakonodajalec pa je moral pripraviti nov predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Če želiš, ti lahko posredujem tudi celotno besedilo odločbe ali dodatne informacije o tej zadevi.
ali lahko zahtevaš pokojnino v Sloveniji, če si jo že uveljavljal in jo prejemaš v drugi državi
Da, če is tu plačeval prispevke in imaš izpolnjene pogoje.
Povzetek odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-360/05-39 z dne 2. 10. 2008
🧾 Dejanski stan:
Pritožnik, državljan Republike Slovenije, je pravico do starostne pokojnine uveljavil pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Republiki Srbiji, kjer je bil nazadnje zaposlen. Na podlagi določbe 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) so mu slovenski organi zavrnili priznanje pravice do starostne pokojnine v Sloveniji, češ da je že izkoristil možnost izbire pokojnine.
Sodna Praksa
⚖️ Odločitev Ustavnega sodišča:
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbe vseh treh sodišč (Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča) in zadevo vrnilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
🔍 Ključna stališča sodišča:
Jedro pravice do pokojnine pomeni pravico posameznika, da na podlagi plačanih prispevkov pokojninskega zavarovanja in ob izpolnjenih drugih razumno določenih pogojih pridobi in uživa pokojnino, ki mu zagotavlja socialno varnost.
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila pritožniku kršena pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave Republike Slovenije.
Odločitev slovenskih organov, da pritožniku ne priznajo pravice do pokojnine v Sloveniji zaradi že uveljavljene pokojnine v Srbiji, je bila ocenjena kot protiustavna.
🧾 Praktične posledice:
Posameznik, ki je na podlagi plačila prispevkov slovenskemu nosilcu zavarovanja po zakonu izpolnil pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, ima pravico do njene uveljavitve pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ne glede na to, ali je že uveljavil pravico do pokojnine v drugi državi.
Odločba je vplivala na spremembo tolmačenja določbe 177. člena ZPIZ-1, kar je pomembno za vse zavarovance, ki so del pokojninske dobe dopolnili v Sloveniji in uveljavili pokojnino v drugi državi.
3 odločilna vpr pri pravici do pokojnine kot jih je izpostavil Jan Zobec v odklonilnem ločenem mnenju v zadevi Up-360/05-39
- ali predstavlja pravico do pokojnine tudi pravica do izbire pokojnine, ali pa je pr do pokojnine samo pr prejemati pokojnino?
- ali je ustavno varovano bistvo pravice do pokojnine zgolj socialnovarstveno, ali pa so varovane tudi njene premoženjske komponente?
- ali sodi k ustavnemu jamstvu pokojine tudi to, da mora biti izplačevalec pokojnine slovenski nosilec zavarovanja?
U-I-281/09-14
Povzetek odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-360/05-39 z dne 2. 10. 2008
🧾 Dejanski stan:
Pritožnik, državljan Republike Slovenije, je pravico do starostne pokojnine uveljavil pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Republiki Srbiji, kjer je bil nazadnje zaposlen. Na podlagi določbe 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) so mu slovenski organi zavrnili priznanje pravice do starostne pokojnine v Sloveniji, češ da je že izkoristil možnost izbire pokojnine.([Sodna Praksa][1])
⚖️ Odločitev Ustavnega sodišča:
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbe vseh treh sodišč (Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča) in zadevo vrnilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
🔍 Ključna stališča sodišča:
- socialno zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona
- omogočajo svobodo ravnanja na premoženjskem področju
- ustavno razumevanje lastnine je širše kot v civilnem pravu
- točka!
- sodišče ugotovi protiustavnost
- poseg je nedopusten ker ne prestane testa legitimnosti
- cilj je legitimen, način pa ni legitimen
- vse posledice nosi delavec, delodajalec pa nič
- zavarovalni princip
- plačilo prispevkov je pogoj za pridobitev zavarovanja
- Sklep – odpade zakonska podlaga
- socialna zaščita
- socialna varnost
- socialno tveganje
- socialna pomoč
- socialni primer
- socialno zavarovanje
- socialno varstvo
- socialna zaščita - najširši pojem v socialnem sistemu, ki obsega sistem socialne varnosti vključno s sistemi socialnih zavarovanj, socialnega varstva, socialnih ugodnosti
in spodbud - socialna varnost – uporablja se v zvezi s pravico do socialne varnosti ali s sistemi socialne varnosti
- socialno tveganje - prihodnji negotov dogodek ki lahko doleti posameznika in povzroči škodo zaradi izpada zaslužka ali stroškov
- socialna pomoč - pomoč v denarju oziroma v naravi za socialno oz. materialno ogrožene posameznike in družine
- socialni primer – nastanek oz. materializacija socialnega tveganja
- socialno zavarovanje - zakonska, javna in praviloma obvezna zavarovanja za socialna tveganja oz. socialne primere
- socialno varstvo - obsega sistem dajatev v denarju, storitvenih in stvarnih dajatev, ki imajo naravo socialnih pomoči
kaj spada v
a) socialna zavarovanja
b) sis soc varstva
c) sis družinskih prejemkov
a) socialna zavarovanja
1. pokojninsko in invalidsko
2. zdravstveno
3. za starševsko varstvo
4. za primer brezposelnosti
b) sistem socialnega varstva
1. starševski dodatek
2. otroški dodatek
3. pomoč ob rojstvu otroka
4. dodatek za veliko družino
5. dodatek za nego otroka
6. delno plačilo za izgubljeni dohodek
c) sistem družinskih prejemkov
1. denarna socialna pomoč
2. varstveni dodatek
3. izredna DSP
4. socialno varstvene storitve
ali imajo samozaposleni enako pravico do delne pokojnine, kot redno zaposleni v DR
DA! načelo enakosti in nač soc dr!
V odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-358/04-13 z dne 19. oktobra 2006 je bilo obravnavano vprašanje neenake obravnave samozaposlenih oseb v primerjavi z zaposlenimi glede pravice do delne pokojnine.
🔍 Dejansko stanje
V obravnavanem primeru je pobudnik, samozaposlena oseba, izpodbijal določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki so omogočale pravico do delne pokojnine le zaposlenim, ne pa tudi samozaposlenim.
Pobudnik je trdil, da takšna ureditev pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in načela socialne države (2. člen Ustave RS), saj samozaposleni, kljub plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso imeli enakih pravic kot zaposleni.
⚖️ Odločitev Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta prvi odstavek 58. člena in drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo RS, ker neupravičeno izključujeta samozaposlene iz možnosti uveljavljanja pravice do delne pokojnine.
→ZPIZ-2
Pacient (obvezno zavarovana oseba) meni, da so mu med bolnišnično obravnavo v javnem
zdravstvenem zavodu, med uveljavljanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
bile kršene pacientove pravice. Kot zatrjuje, ga zdravstveni delavci niso ustrezno obvestili o
nadaljnjem poteku zdravljenja in načinu njegovega vedenja oziroma ravnanja v času
zdravljenja, zaradi česar je prišlo do hudega poslabšanja zdravstvenega stanja. Kakšne pravne
možnosti za uveljavljanje kršitve ima na voljo?
- pritožba po ZZVZZ
- socialni spor
- kazensko in odškodninsko varstvo
Kako načelo obveznosti socialnega zavarovanja vpliva na posameznikovo zasebno avtonomijo
(polje osebne svobode)?
Obvezno socialno zavarovanje vpliva na posameznikovo zasebno avtonomijo, saj mu vzame
možnost svobodno razpolagati z delom dohodka. Ta del dohodka je posameznik prisiljen prispevati
v obvezno socialno zavarovanje.
Zakaj je socialno zavarovanje tradicionalno izločeno iz področja
zavarovalnega prava?
Socialno zavarovanje je tradicionalno izločeno iz področja
zavarovalnega prava, saj zanj velja načelo solidarnosti.
Ali slovenska ustava dopušča ureditev, v skladu s katero bi lahko znižali višino že izplačanih
pokojnin?
Ne, URS ne dopušča ureditve, s katero bi znižalo višino že izplačanih pokojnin, saj tega ne dovoljuje
prepoved retroaktivnosti iz 155. člena URS.
LAHKO PA: Že pridobljena pravica do pokojnine se lahko zniža, če to ni arbitrarno in za to obstaja razlog
javnega interesa, in zakonodajalec zagotovi ustrezno prehodno obdobje (npr. postopno nižanje).
,
“Ali bi morali vsi zavarovanci, ko izpolnijo pogoje za starostno pokojnino, prejemati
pokojnino v polnem znesku, ne glede na sočasno opravljanje dela? Obrazloži.”
Pokojnina ima tudi svoj
premoženjskopravni vidik (ne le dohodkovnega), ki uživa dvojno varstvo po 33. in 50. členu URS. Poleg tega temelji
na zavarovalnem principu, odvisna pa je predvsem od trajanja in višine vplačanih prispevkov.
Jedro pravice do pokojnine je pridobitev te pravice ob izpolnjevanju dveh ključnih pogojev –
starosti osebe in zavarovalne dobe. Naj spomnim, da gre za jedro ustavne pravice, v katero
zakonodajalec ne more in ne sme posegati. Prav zaradi tega menim, da bi oseba z izpolnitvijo
omenjenih dveh pogojev pridobila pravico do pokojnine, ki bi bila zaradi izpopolnjevanja teh
dveh pogojev tudi neodtujljiva! Na takšno ureditev odkazuje tudi ustavno načelo varstva
zaupanja v pravo.
zakaj delno izplačevanje pokojine ≠ delna pokojnina
ker je delno izplačevanje pokojine BONUS (+40%→20%), delna pokojnina pa MALUS (-O,3%→MAX -18%)
zakaj je najnižja pokojnina (352,58€) nižja od zagotovljene pokojnine (781,94€)
- najnižja pokojnina: namenjena tistim ki imajo vsaj 15l pok dob
- zagotovljena pok: namenjena le tistim, ki imajo 40 let pokojninske dobe brez dokupa
ugodnosti, ki so usmerjeni v poznejše upokojitev
- delno izplačevanje pokojnine (polno je še zaposlen)
- ugodnejše vrednotenje odmernega odstotka
- delna pokojnina (oseba se delno upokoji)
naštej
pogoji za prejemanje denranega nadomestila na podlagi zavarovanja za brezposelnost
NA PODLAGI DR:
1. 10 v 24 (6 v 24 za mlakše od 25l)
2. evidenca
3. sposobnost+volja
NE NA PODLAGI DR:
samo, če je objektivni razlog za odjavo iz vseh soc zav:
1. insolventnost
2. stečaj
3. daljša bolezen
4. večja mat škoda
5. …
trajanje den nad za prim brezp
- 6-10m + <30l: 2m
- 10m-5l: 3m
- 5-15l: 6m
- 15-25l: 9M
- > 25l: 12m
- > 25l + >53l: 19m
- > 28l + >58l: 25m
levo zavarovalna doba, desno trajanje
