Vid Flashcards

(52 cards)

1
Q

Lomni količnik?

A

Razmerje med hitrostjo svetlobe v vakuumu in hitrostjo svetlobe v snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

(sferična) konveksna/konkavna leča?
Cilindrična leča?

A

Konveksna=zbiralna, konvergenca
Konkavna=razpršilna, divergenca

Cilindrična: do lomljenja ne pride na vrhu in dnu leče; svetlobne žarke zbere v linijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Goriščna razdalja?

A

Razdalja za konveksno lečo, kjer vzporedni žarki konvergirajo v gorišču. Odvisna od tipa svetlobnega vira in od leče.
1/f = 1/a + 1/b

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Lomnost?

A

Je moč leče, da lomi svetlobo. Enota: dioptrija
lomnost je 1/f
Pri konkavni leči je negativna; lomnosti se seštevajo/odštevajo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kakšna slika nastane v očesu?

A

Prezrcaljena, obrnjena na glavo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Optična/lomna moč (reduciranega) očesa?

A

59D (cca 60)
> 2/3 = roženica (cca 40)
> 1/3 = leča (cca 20)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Akomodacija?

A

Lastnost leče, ki ji omogoča, da spreminja svojo optično moč. = proces prilagajanja očesa na gledanje na blizu
(pri otrocih za 14dioptrij, pri starostnikih ne več)

Gledanje na blizu:
stimulacija parasimpatika (III) > kontrakcija m.ciliaris > relaksacija nitk > leča se zaobli > poveča se optična moč (izostri bližnje predmete)
mehanizmi:
1) krčenje ciliarnika
2) oženje zenice
3) konvergenca vidnih oči

Gledanje na daleč:
stimulacija parasimpatika se zmanjša > zmanjša se optična moč

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Presbiopija?

A

Stanje, ko se leča ne more več akomodirati (izostri samo predmete na točno določeni razdalji) > elastičnost leče se s starostjo zmanjšuje, zmanjšuje se akomodacijska moč leče

Korigiramo s konveksnimi lečami ali pa bifokalnimi očali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Emetropija?

A

Stanje, ko je lomnost očesa normalna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Hiperopija?

A

Daljnovidnost.
- lomnost (&optična moč) očesa premajhna / prekratko zrklo
- gorišče ZA mrežnico
- pri gledanju na daleč s krčenjem ciliarnika povečamo lomnost > slika na mrežnici
- akomodacija se začne prej, zato je prej zmanjka > bližišče je dlje
- konveksne leče: žarki konvergirajo na mrežnico
- bližišče in daljišče sta dlje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Miopija?

A

Kratkovidnost.
- lomnost (&optična moč) očesa prevelika / zrklo predolgo
- gorišče PRED mrežnico
- akomodacija se začne kasneje, kasneje je zmanjka
- konkavne leče: žarki divergirajo na mrežnico
- bližišče in daljišče sta bližje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Astigmatizem?

A

Slika se v eni ravnini preslika dlje/bližje kot slika v drugih ravninah > meglena slika.
Ponavadi zaradi prevelike kurvature roženice v določeni ravnini.

  • cilindrične leče
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Ostrina vida?
Minimum separabile?

A

je sposobnost očesa, da loči dve točki na sliki.
Normalna je 25 kotnih sekund??
(na razdalji 10m ločimo točki, ki sta oddaljeni 1.5-2mm.

Določa se s Snellenovimi tabelami.
v = d/D
v=1 (normalen vid)
v>1 (daljnovidni)
v<1 (kratkovidni)

Minimum separabile je najmanjša razdalja med dvema točkama, pri kateri ju še vidimo ločeno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Globinski vid?

A
  • preko velikosti znanih objektov na mrežnici
  • fenomen premikajoče se paralakse (pri premikanju glave se predmeti bližje glave premikajo po mrežnici hitreje)
  • stereopsija (omogoča jo binokularno gledanje> različni sliki na obeh mrežnicah bližnjih predmetov, isti sliki oddaljenih predmetov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katarakta?

A

= siva mrena
Je neprozornost leče, ki nastane zaradi denaturacije (>koagulacije) proteinov leče.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Vloga prekatne vodice, nastajanje in drenaža

A

Vzdržuje intraokularni tlak med 10 in 20 mmHg ter ohranja okroglo obliko očesa.
Izločajo jo nepigmentirane epitelijske celice ciliarnika > v posteriorni prekat > čez zenico v sprednji prekat > iz očesa čez trabekularno mrežje > Schlemmov kanal

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Glavkom

A

Zelena mrena.
Je povečanje intraokularnega tlaka. Pojavi se zaradi sprememb v nastajanju in drenaži prekatne vodice ali pa zaradi abnormalnega delovanja trabekularnega mrežja. Lahko prekine prekrvavitev očesnega živca > slepota.
Za zdravljenje se stimulira PARASYMP, da vodka lažje odteka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Bližišče?

A

Je razdalja očesu najbližje točke, v kateri predmet še vidimo ostro ob maksimalni akomodaciji (cca 10+ cm, pri otrocih najmanjše)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Daljišče?

A

Je tista točka vzdolž optične osi očesa, v katero moramo postaviti predmet, da ob mirujočem akomodacijskem mehanizmu njegova slika pade na retino (vidimo predmet jasno brez akomodacije). (cca 6m)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Plasti mrežnice

A
  • pigmentna
  • paličnic in čepkov
  • zunanji jedrni sloj
  • zunanji mrežasti sloj
  • notranji jedrni sloj
  • notranji mrežasti sloj
  • ganglijski sloj
  • sloj živčnih vlaken
  • notranji mejni sloj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Fovea centralis

A
  • razmaknjeni sloji, največja ostrina vida
  • le čepki; daljši in tanjši
  • je gorišče sistema leč
  • najtanjši del mrežnice
  • največja gostota fotoreceptorjev
  • receptorji imajo najmanjša receptivna polja
  • 1 rec > 1 ggl celica
22
Q

Pigmentni sloj

A

melanin.
- absorbira svetlobo > preprečike odboj, čista slika
- shranjuje vit A (retinol)

23
Q

Cikel rodopsina

A

(rodopsin = skotopsin + retinal)

  • svetloba na rodopsin
  • razgradnja rodopsina (11-cis-retinal v all-trans-retinal)
  • batorodopsin, metarodopsin I, metarodopsin II
  • skotopsin in all-trans-retinal

Hkrati neprestano izgrajevanje (z IZOMERAZO): all-trans-retinal > 11-cis-retinal > združi s skotopsinom v rodopsin

Dinamično ravnovesje retinala z retinolom > omogoča adaptacijo na svetloo

24
Q

Hiperpolarizacija paličnic

A
  • notranji segment: črpa Na ven, K not
  • zunanji segment v temi: odprti cGMP odvisni Na kanalčki > Na not (-40mv)
  • zunanji segment v svetlobi: metarodopsin stimulira transducin, ki aktivira cGMP fosfodiesterazo > razpad cGMP > zaprti Na kanalčki (notranji segment še vedno črpa Na ven, K not + K ven) > MP pada > hiperpolarizacija (-70/80 mV)
25
Prekinitev reakcij, ki so posledica svetlobe
??????
26
Fotokemija čepkov
Retinalni del pigmenta isti kot pri paličnicah, beljakovinski FOTOPSIN (namesto skotopsina). - čepki kratkih valovnih dolžin (modri, vrh 445nm) - čepki srednjih valovnih dolžin (zeleni, vrh 535nm) - čepki dolgih valovnih dolžin (rdeči, vrh 570nm)
27
Skotopični/fotopični vid?
Skotopični: pri slabi svetlobi, paličnice Fototopični: pri dobri svetlobi, čepki
28
Purkinjejev efekt?
Pri slabših osvetlitvah se naš vid premakne proti nižjim v.d. > začnejo prevladovati paličnice, med čepki pa MODRI čepki > vse vidimo modrikasto
29
Defekti v čepkih-v celoti manjka en tip čepkov
barvna slepota - rdeče-zelena: ne zaznava zelene, rumene, oranžne, rdeče. PROTANOP=nima rdečih (skrajšan vidni spekter); DEUTERANOP=nima zelenih (normalen vidni spekter). Prenaša na x-vezano recesivno. - modra (tritanopija): s KS 7 Določamo z Ishiharinim testom
30
Defekti v čepkih-čepkov manj
DEUTERANOMALIJA=manjka zelenih PROTANOMALIJA=manjka rdečih TRITANOMALIJA=manjka modrih
31
Nevronske celice v mrežnici
- PALIČNICE&ČEPKI: impulze preko zunanjega mrežastega sloja; sinapse z bipolarkami in horizontalkami - HORIZONTALKE: impulze horizontalno po zunanjem mrežastem sloju na bipolarke - BIPOLARKE: vertikalno iz zunanjega mrežastega v notranji mrežasti sloj; sinapse z amakrinkami in ganglijskimi celicami - AMAKRINKE: direktno z bipolark na ganglijske celice ali horizontalno v notr.mrež. sloju z bipolark na ganglijske c. oz druge amakrinke - GANGLIJSKE CELICE: z mrežnice po optičnem živcu v možgane +INTERPLEKSIFORMNE C.: inhibitorni signali retrogradno iz notranjega v zunanji mrežasti sloj (nadzor lateralnega prenosa po horizontalkah; nadzor kontrasta slike)
32
hitri prenos
čepki-bipolarke-ganglijske celice (zraven še horizontalke-inhibitorni signali in amakrinke-lateralni prenos)
33
počasni prenos
paličnica-bipolarka-amakrinka-ganglijska celica (za lateralni prenos amakrinke in horizontalke)
34
Kater nevrotransmiter je v sinapsi čepki/paličnice - bipolarke?
glutamat (svetloba>hiperpolarizacija > manjše sproščanje glutamata)
35
Lateralna inhibicija
Omogočajo jo horizontalke (+amakrinke), ki pošiljajo inhibitorne signale (ko se zniža sproščanje glutamata) > da se vzburi le območje mrežnice, na katerega zares pride svetloba > kontrast
36
Bipolarke
- DEPOLARIZACIJSKE: ekscitacija, ko se zniža sproščanje glutamata (metabotropni rec) - HIPERPOLARIZACIJSKE: inhibicija, ko se zniža sproščanje glutamata (ionotropni rec)
37
Konvergenca (fotoreceptorji)
Na eno ganglijsko celico se preklopi več fotoreceptorjev. Najmanjša je v centralni fovei! > najboljša ostrina vida tam
38
Tipi ganglijskih celic
- W: nizke hitrosti; impulzi iz paličnic preko bipolark in amakrink; obširna receptivna polja; na periferiji; zaznavanje premikov v vidnem polju&grob vid v temi - X: majhna receptiva polja; fini detajli slik; informacija tudi iz čepnic- barvni vid - Y: velika hitrost; velika receptivna polja; hitre spremembe osvetlitve (omogočajo da se oko premakne proti spremembi)
39
Ganglijske celie pri primatih
P (=X): manjše; manjša receptivna polja; nižje hitrosti; bolj obstojen in dolgotrajen odziv; občutljive na barvo; neobčutljive na nizkokontrastne dražljaje M (=Y) +ggl celice z MELANOPSINOM (>suprakiazmatično jedro talamusa>cirkadiani ritem)
40
on/off response
on tip: draženje središča poveča aktivnost celice, draženje obrobja jo inhibira off tip: draženje središča zmanjša aktivnost celice, draženje obrobja jo aktivira (posledica lateralne inhibicije)
41
Začetek diferenciacije barv - že na mrežnici!
gangljiske celice so lahko vzdražene s signalom iz čepnic za vse barve ALI iz čepnic za eno barvo + inhibirane za drugo barvo Depolarizacija ggl c iz čepnic za eno barvo po direktni poti + hiperpolarizacija iz čepnic za nasprotno barvo preko hiperpolarizacije bipolarnih celic
42
Vidna pot (centralna nevrofiziologija)
- optični živec - optična kjazma - optični traktus - lateralna genikulatna jedra (+ suprakjazmatno jedro hipotalamusa, pretektalna jedra mezencefalona, superiorni kolikel) - genikulokalkarina vlakna kot optična radiacija - primarni vidni korteks - sekundarni (asociacijski) vidni korteks
43
Perimetrija?
Metoda za določanje slepote v specifičnih predelih retine. (vedno vsaj 1 slepa točka: okoli 15stopinj lateralno od centra vidnega polja - ker je slepa pega nazalno)
44
Iz kje pride največ impulzov za premike oči?
Iz okcipitalnega režnja po okcipitotektalnem in okcipitokolikularnem traktu v MD. Iz tam iz pretektalne aree in zgornjega kolikla vlakna po okulomotornem živcu do mišic.
45
Fiksacija objektov?
Hotena: da najdemo objekt; pod nadzorom kortikalnih področij bilateralno v premotornem področju frontalnega režnja Nehotena: da objektu sledimo; centri v sekundarnih vidnih predelih okcipitalnega režnja; pomembna vloga zgornjega folikla Mehanizmi: vestibulookularni refleks; mehanizmi za vzdrževanje slike v fovei; fiksacija premikajočih se predmetov
46
Vestibulookularni refleks?
Je najosnovnejši mehanizem fiksacije. Vloga: kompenzacija premikov slike na mrežnici zaradi premikov glave. Pri premikanju glave pride do počasnih gibov oči v smer kompenzacije premika slike, ko pa oči pridejo v skrajno lego, sledijo hitri sakadični gibi v nasprotno smer (generator sakad v jedrih MD)
47
Nistagmus?
Celoten vzorec premikanja oči. Vestibularni nistagmus (v primeru vestibulookularnega refleksa)-hitrejši. Optokinetični nistamus (fiksacija slike preko senzorične povratne zveze)-počasnejši.
48
Avtonomna inervacija oči
PARASYMP: akcesorno jedro okulomotoriusa > preko CNIII v ciliarni ganglij > kratki ciliarni živci v zrklo SYMP: ciliospinalni center hrbtenjače > ganglion cervicale superior > pridruži arterijam Naloga: akomodacija leče, regulacija premera zenice
49
Mioza?
Zožitev zenice (parasymp)
50
Midriaza?
Razširitev zenice (symp)
51
Zenični refleks?
luč v oko > nekaj impulzov v pretekalna jedra > akcesorno jedro CN III (Edinger-Westphalovo) > kontrakcija sfinktra > zožitev zenice
52
Lezije a) vidni živec b) optična kiazma c) optični trakt d) optična radiacija
a) izpad celonega vidnega polja na ipsilateralni strani b) izpad vidnega polja, ki se preslika v nazalne polovice mrežnice c) izpad kontralateralnih polovic vidnega polja d) izpad kontralateralnih polovic vidnega polja, ohrani se del, ki se je preslikal v makulo