Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

NEVROFIZIOLOGIJA > Somatosenzorični sistemi > Flashcards

Somatosenzorični sistemi Flashcards

(59 cards)

Start Studying
1
Q

Tipi senzoričnih receptorjev

A
  • mehanoreceptorji: mehanska kompresija/razteg
  • termoreceptorji: spremembe temperature
  • nocioreceptorji: fizikalne in kemijske poškodbe tkiv
  • elektromagnetni receptorji: svetloba v mrežnici
  • kemoreceptorji: okus, vonj, osmolalnost, koncentracija co2 in druge kemične spremembe

+ delitev na ekstero in interoreceptorje (med intero še proprioreceptorji)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je diferencialna občutljivost?

A

Da je en tip receptorja visoko občutljiv na tip stimulusa, za katerega je specializiran, in skoraj neobčutljiv za ostale.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je transdukcija?

A

Pretvorba dražljaja v receptorski potencial (=sprememba membranskega potenciala).
Mehanizmi:
- mehanska deformacija receptorja (razeg) > odprtje ionskih kan.
- vezava snovi na rec > odprtje ionskih kan.
- sprememba temperature > sprememba prevodnosti za ione
- elektromagnetno valovanje > zaprtje ionskih kan.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je receptorski potencial&lastnosti?

A

Je lokalizirana sprememba membranskega potenciala.
- amplituda je odvisna od velikosti dražljaja (max 100mV)
- elektrotonično prevajanje
- amplituda pada eksponentno z razdaljo in časom
- adaptacija (rec. fazičen/toničen)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je transformacija?

A

Sprememba receptorskega potenciala v AP, če je dosežen prag vzdražnosti (cca 20-30 mV).
- amplituda rec.pot. vpliva le na frekvenco AP (ne na amplitudo AP!)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Odvisnost amplitude RP od moči stimulusa

A

Ni linearna odvisnost!
Največja občutljivost ob dražljajih nižjih intenzitet; ob močni stimulaciji manjša sprememba RP.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Adaptacija receptorjev

A

= postopno manjšanje odziva receptorjev na konstanten dražljaj.
Mehanizmi:
mehanoreceptorji: sprememba strukture rec.; akomodacija živčnega vlakna (zaprtje Na kan.)
čepnice, paličnice: zmanjšajo konc. vidnega pigmenta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

tipi živčnih vlaken

A

A = velika, mielinizirana (Aalfa, Abeta, Agama, Adelta)
C = manjša, nemielinizirana (1/2 senzoričnih vlaken perifernih živcev + postgangl. vlakna avtonomnega živčevja)

Delitev po senzorični fiziologiji:
- Ia = Aalfa: mišično vreteno
- Ib = Aalfa: Golg. tetivni organ
- II = Abeta/Agama: taktilni rec., mišično vreteno
- III = Adelta: temperatura, ostra bolečina, neoster dotik
- IV = C: temperatura, topa bolečina, srbenje, neoster dotik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Receptorji glede na adaptacijo

A

Če se receptor popolno&hitro adaptira je fazičen (aktivira le, ko se spremeni moč stimulusa), če se delno&počasi je toničen.

TONIČNI: mišična vretena, Golg. tetivni organ, receptorji v makuli notr. ušesa, bolečinski rec., barorec. v arterijah, kemorec. v aorti in karotidi

FAZIČNI: Paccinijevo telesce, lasni receptorji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kodiranje jakosti dražljaja

A

prostorska sumacija: povečanje števila vlaken, ki prenašajo stimulus. Celotno območje, ki ga vlakno pokriva = receptivno polje.

časovna sumacija: povečanje frekvence impulzov po določenem vlaknu (moč stimulusa > amplituda RP > frekvenca impulzov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Nevronske mreže

A

Iz input in output nevronov. Celotno območje, ki ga stimulira 1 input nevron = stimulatorno polje.

Lastnosti: divegenca, konvergenca, časovna&prostorska facilitacija, podpražno obrobje, okluzija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Polje presinaptičnega nevrona

A
  • centralni del polja = cona vzdraženja: nadpražni dražljaj (veliko povezav z drugim n.) > ekscitacija
  • ob robu polja = cona facilitacije: podpražni dražljaj (malo povezav) > facilitacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Divergenca impulzov

A

En vhodni nevron vzdraži več nevronov nevronske mreže.
1. ojačenje signala: signal se prenapa na večje število nevronov znotraj iste poti (kortikospinalna proga)
2. vhodni nevron vzdraži nevrone različnih prog (nevroni dorzalnih kolumen)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Konvergenca impulzov

A

Več vhodnih nevronov vzdraži isti nevron. (npr prenos impulzov iz CŽS na en alfa moto n)
1. iz istega vira (več presinapt. terminalov enega nevrona stimulira isti postsin. nevron)
2. iz različnih virov (z več nevronov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Časovna in prostorska facilitacija (nevr.mreža)

A

ČAsovna in prostorska sumacija EPSP na postsinaptičnem nevronu, ki pa ne privede do nastanka AP.
(nastanek AP olajšan, ne pa sprožen)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Podpražno obdobje

A

Pojav, ko se ob hkratnem draženju več nevronov poveča število odgovorov v postsinaptičnih nevronih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Okluzija

A

Pojav, ko že draženje enega nevrona pripelje do nastanka AP tudi v nevronih, ki imajo sinapse z obema nevronoma.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Afterdischarge

A

= podaljšano proženje izhodnih nevronov.
(mehanizem podaljšanega vzdraženja)

EPSP lahko traja dlje časa (odvisno od nevrotransmiterja) > več output impulzov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Reverberacijske zanke

A

= pozitivne povratne ekscitacije input nevronov preko output nevrona (kolaterale).
(mehanizem podaljšanega vzdraženja)

Intenziteta doseže max takoj na začeku, potem upada > strmo na 0 (UTRUJENOST SINAPS).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Stalno vzdraženje

A

brez vhodnega signala
1. INTRINZIČNO VZDRAŽENJE: MP stalno doseže prag (cerebelum, internevroni hrbtenjače)
2. REVERBERACIJA

=> frekvenca proženja impulzov se lahko spremeni z ekscitatornimi in inhibitornimi impulzi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Inhibicijski krogi

A
  • inhibicija antagonistov (npr. akt. motonevrona za eno mišico posredno inhibira motonevron antagonista)
  • povratna inhibicija (vzdražen alfa nevron preko kolateral akt Renshawove c., te pa nato inhibirajo ta isti nevron)
  • obrobna inhibicija (en nevron preko kolateral pošilja signale v internevrone, ti pa inhibirajo obrobne nevrone)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Delitev somatskih čutov (2)

A

1: mehanoreceptivni, termoceptivni, bolečinski čuti

2:
- eksteroreceptivni: površina telesa
- proprioreceptivni: položaj telesa, tenzija mišic/kit
- visceralni čuti: telesni organi
- globoki čuti: iz globokih tkiv (fascije, mišice, kosti)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Vrste taktilnih mehanoreceptorjev

A
  • prosti živčni končiči
  • Meissnerjevo telesce
  • Merklovi diski
  • rec. na bazi lasnega folikla
  • Ruffinijeva vretena
  • Paccinijeva telesca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

af vlakna večine specializiranih receptorjev in hitrost

Study These Flashcards
A

Abeta
30-70 m/s

25
af vlakna prostih živčnih končičev in rec. v lasnih foliklih & hitrost
Adelta 5-30 m/s + nekateri taktilni živčni končiči: C nemielinizirana vlakna; hitrost pod 2 m/s
26
Prosti živčni končiči
Adelta; koža in druga tkiva; dotik, pritisk
27
Meissnerjeva telesca
Abeta; kjer ni dlak; hitra adaptacija; zaznava lokalizacije, teksture, premikov predmetov po koži, vibracije nizkih frekvenc
28
Merkelova telesca
Abeta nevron; blazinice prstov in poraščeni deli kože; počasna adaptacija; stalna zaznava dotika: lokalizacija dotika, zaznava strukture površine
29
Rec. lasnih mešičkov
Abeta; hitra adaptacija; zaznava premika las kot posledica dotika, premikov predmetov po koži, začeten dotik
30
Ruffinijeva telesca
Abeta; globoko v koži, podkožje, sklepne ovojnice; dolgotrajnejše deformacije tkiv; počasna adaptacija;
31
Paccinijeva telesca
Abeta; podkožje in v fascijah; hitra kompresija tkiv, vibracije visokih frekvenc
32
zaznava vibracij
Paccinijeva telesca, Meissnerjeva telesca
33
Senzorični živčni poti
- POT MEDIALNEGA LEMNISKA: 30-110 m/s; signali somatotropično urejeni; fin dotik, vibracija, pozicija sklepov, pritisk; veliko debelih miel. vlaken - ANTEROLATERALNA POT: do 40 m/s; signali niso somatotropično urejeni; bolečina, toplota, grob dotik; večina tankih miel. vlaken
34
Pot medialnega lemniska
- senzorična vlakna > zadnji rog - medialna veja v dorzalni funikel navzgor; lateralna sinapse z nevroni v ant. rogu - refleks, spinocerebelarni trakti, dorzalni funikel - kuneatni in gracilni funikel & jedro - križanje - pridruži se še trigeminalni lemnisk - VPL talamusa - somatosenzorična area I in II: postcentralni girus, lateralni parietalni korteks
35
Somatotropija poti medialnega lemniska
hrbtenjača: - sp. del telesa: medialno (f.gracilis) - zg. del telesa: distalno (f.cuneatus) talamus - sp. del telesa: distalno - zg. del telesa: medialno - desna pol: levo - desna pol.: desno
36
Sloji možganske skorje (somatosenzorne aree I)
I&II: difuzni, nespecifični signali iz nižjih možganskih centrov; facilitirata druge dele korteksa II&III: aksoni v skorjo nasprotne smeri prek corpus callosum IV: vhod senz. nevronov iz talamusa V: aksoni v bazalne ggl, MD, hrbtenjačo VI: aksoni v talamus
37
Stolpiči možganske skorje (somatosenzorne aree I)
spredaj: razteg mišic, kit, sklepov bolj zadaj: rec. za dotik s počasno adaptacijo še bolj zadaj: rec. za pritisk čisto zadaj: premik po površini kože v določeno smer
38
Bilateralna poškodba somatosenzorične aree I
izpad - natančne lokalizacije zaznave (lokalizacija grobih občutkov ostane MD, talamus, drugi deli skorje) - diskriminacije intenzitete dražljaja - ocene teže predmetov - ocene oblike predmetov (astereogeneza) - ocene teksture predmetov !zaznavanje bolečine in temperature ostane, le diskriminacija lokalizacije in intenzivnosti
39
Somatosenzorična asociacijska področja
globlji pomen zaznav - prepoznava predmetov izpad: - ni prepoznave predmetov (amorfosinteza) na naspr str - ni občutka telesa na naspr str
40
Značilnosti prenosa signala po poti medialnega lemniska
- divergenca (šibek signal vzburi le centralne nevrone, močen vzburi centralne močneje) - obrobna inhibicija (ojačanje kontrasta) - vibracije (časovna ločljivost)
41
Weber-Fechnerjev zakon
opisuje razmerje med jakostjo dražljaja (S) in intenziteto občutka (I) I = K log(S/So)
42
propriorecepcija poti medialnega lemniska
statična zaznava: koti sklepov v vseh ravninah dinamična zaznava: hitrost spreminjanja kotov mišična vretena, sklepni propriorec., Golgijevi tetivni org., nekateri taktilni rec.
43
Anterolateralna pot
- senzorična vl > zadnji rog - takoj preklop > spinotalamični nevroni - križanje - lat in ant funikel taktilna: spinotalamična proga > VPL bolečina: spinotalamična pr > VPL & spinoretikularna pr > retikularna formacija MD > intralaminarna j talamusa ((v splošnem se torej proga konča v retikularni formaciji MD & ventralnih jedrih talamusa)) - somatosenzorična skorja
44
tipa bolečine
hitri (epikritičen) - vlakna Adelta - 0.1s zakasnitve - ne notranji organi počasni (protopatičen) - vlakna C - 1s zakasnitve; narašča - organi
45
kemikalije, ki povzročijo bolečino
bradikinin, serotonin, kalijevi ioni, proteolitični encimi, laktat, histamin, H+ + prostanglandini in substanca P, ki povečata občutljivost receptorjev
46
kaj je HIPERALGEZIJA? HIPOALGEZIJA?
Hiperalgezija: znižan prag bolečine zaradi a) Povečanje občutljivosti receptorjev na stimulus s časom (histamin, prostanglandini) b) facilitacija senzorike-sek. (poškodbe hrbtenjače, talamusa) Hipoalgezija/analgezija: zvišan prag bolečine
47
Neospinotalamična pot
(prenašanje hitrega tipa bolečine; lat. spinotalamična proga) - nevroni Adelta > lamina I dorz.roga - preklopi na n.2.reda > prehaja - anterolateralni funikel - nekateri v ret.form (in post jedra talamusa), večina v VPL - somatosenzorični korteks Nevrotransmiter je GLUTAMAT
48
Paleospinotalamična pot
(počasni tip bolečine; ant. spinotalamična proga) - nevroni tipa C > lamina II,III dorz.roga > vmesni nevroni > lamina 5 - preklop na n.2.r. > prehaja - anterolateralni funikel - nekateri v nespecifična j. talamusa, večina v retikularno formacijo, tektalno areo mezencefalona, periakveduktalno sivino >> talamus (intralaminarna j., ventrolat.j., hipotalamus) Nevrotransmiter je SUBSTANCA P. (+glutamat)
49
Deli odgovorni za - zavestno zaznavanje bolečine - lokalizacijo & določanje kvalitete bolečine
zavestno zaznavanje: talamus, retikularna formacija, drugi nižji centri lokalizacija&kvaliteta: korteks
50
Kaj je ALODINIJA?
Nebolečinski dražljaj izzove bolečino
51
Endogena analgezija/descendentna modulacija bolečine?
Spada pod centralno modulacijo bolečine - 1.n. periakveduktalne sivine in periventrikularnega področja v mezencefalonu in zg. ponsu (>nt ENKEFALON) - 2. nevron iz nucl. raphe magnus v sp. ponsu in zg. meduli + nucl. reticularis v lat. meduli v hrbtenjačo(>nt SEROTONIN) => inhibira spr. nt md 1. in 2. nevronom ASC.POTI - 3. nevron zadnjega roga (>nt ENKEFALIN) = inhibitorni nevron > pre&postsinaptično inh. periferne nevrone C in Adelta
52
Molekule analgetičnega sistema
- serotonin - noradrenalin - endogeni opioidi: beta endorfin, enkefalin, dinorfin
53
Teorija vrat
Spada pod centralno modulacijo bolečine. = simultano draženje bolečinskih rec. in mehanorec. - stimulacija Abeta vlaken - lokalna lateralna inhibicija v hrbtenjači (prek inhibitornega nevrona) - zmanjšan prenos bolečine iz istega področja
54
Periferna modulacija (zdravila)
- zmanjšanje senzibilitete nocioreceptorjev (inhibicija COX) - blokada prenosa-lokalni anestetiki (inaktivirajo nap.odv. Na kanale) - inhibicija vnetnega odziva (kortikosteroidi)
55
Prenesena bolečina
= visceralna bolečina se zazna kot bolečina iz površine telesa. Bolečinska vlakna iz kože in visceralnih organov tvorijo sinapse z istimi nevroni 2. reda.
56
Razlika med visceralno in parietalno bolečino
Visceralna: izhaja iz notranjih organov, slabo lokalizirana (zaradi pojava prenešene bolečine) Parietalna: bolezen se prenese na parietalni peritonej, plevro, perikard; bolje lokalizirana
57
Periferna nevropatija?
nevralgija izvira iz poškodovanega živca in se projecira na mesto oživčenja
58
Centralna nevropatija?
Nevropatska bolečina v nocioreceptivnem mrežju nevronov - spominski ekscitacijski progi (fantomska bolečina, talamična bolečina...)
59
Receptorji za temperaturo
- rec. za toploto (30, vrh 45, 50) - vlakna C - rec. za hlad (5, vrh 24, 45) - vlakna Adelta - rec. za bolečino (do 14, od 45)

NEVROFIZIOLOGIJA (10 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions