Vprašanja Flashcards

(76 cards)

1
Q

Kaj je atom?

A

Osnovni gradniki snovi, najmanjši delci s kemijskimi lastnostmi določenega elementa.

Sestavljeni so iz jedra, kjer se nahajajo protoni in nevtroni, ter iz elektronske ovojnice, kjer se nahajajo elektroni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so ioni in kako nastanejo?

A

Električno nabiti delci. Nastanejo, ko atom odda ali sprejme enega ali več elektronov.

Kation je pozitivno nabit delec, anion je negativno nabit delec.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so izotopi?

A

Atomi istega elementa z različno maso, razlikujejo se v številu nevtronov v jedru.

Imajo enako število protonov in elektronov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj so valenčni elektroni?

A

Zunanji elektroni, ki vplivajo na kemijsko reaktivnost atoma.

Nahajajo se v zadnji lupini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Od kje izvira periodičnost elementov?

A

Lastnosti elementov v periodnem sistemu se periodično ponavljajo.

Elementi so razvrščeni glede na število valenčnih elektronov in periode.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je zmes?

A

Snov, ki jo sestavljata dve ali več čistih snovi.

Zmesi so lahko homogene ali heterogene.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako ločujemo zmesi?

A

S fizikalnimi postopki, snovi kemijsko ne spremenijo.

Poznamo metode, kot so filtracija, destilacija, in kromatografija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je molekula?

A

Najmanjša enota spojine, ki ohranja kemijske značilnosti spojine.

Sestavo molekule podaja molekulska formula.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je spojina?

A

Čista snov, ki je sestavljena iz vsaj dveh različnih elementov.

Nastanejo s kemijskimi reakcijami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Katere so najpomembnejše vezi, ki povezujejo delce?

A

Ionska vez, kovalentna vez, kovinska vez, molekulska vez.

Vsaka vez ima specifične značilnosti in načine delovanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je ionska vez in kako nastane?

A

Elektrostatski privlak med pozitivnim in negativnim ionom.

Nastane, ko atom kovine odda elektron nekovini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Predstavi ionsko vez na konkretnem primeru.

A

Primer ionske vezi je sol NaCl.

Na odda elektron Cl, kar vodi do stabilne ionske vezi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je kovalentna vez?

A

Vez med atomi nekovin, ki si delijo skupne elektronske pare.

Poznamo polarno in nepolarno kovalentno vez.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Opiši razlike med ionsko in kovalentno vezjo.

A

Ionska vez povezuje atome kovin in nekovin, kovalentna vez povezuje atome nekovin.

Ionska vez temelji na privlaku nabojev, kovalentna pa na delitvi elektronov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katere sile oz. vezi uvrščamo med molekulske vezi?

A

Orientacijske vezi, indukcijske vezi, disperzijske vezi, vodikove vezi.

Vsaka vrsta molekulske vezi ima specifične značilnosti in mehanizme delovanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Navedite razlike med veznim elektronskim parom in ne veznim elektronskim parom.

A

Vezni elektronski pari se združijo z dvema atomoma, ne vezni ostanejo pri istem atomu.

Ne vezni elektronski pari vplivajo na obliko molekule.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je molekularna vez?

A

Povezuje molekule med seboj.

Vključuje različne vrste vezi, kot so vodikove in disperzijske vezi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Pojasnite nastanek orientacijskih, indukcijskih in disperzijskih sil.

A

Orientacijske sile nastanejo med polarnimi molekulami, indukcijske med polarnimi in nepolarnimi, disperzijske med nepolarnimi molekulami.

Vsaka vrsta sile ima svoj mehanizem delovanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Na kratko opišite značilnosti vodikovih vezi.

A

Privlak med H-atomom in heteroatomom.

Vodikova vez je polarna in igra ključno vlogo v biologiji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Razlikujte med fizikalno in kemijsko spremembo.

A

Fizikalna sprememba ne spremeni snovi, kemijska sprememba ustvari nove snovi.

Primer fizikalne spremembe: raztapljanje sladkorja, kemijske: razkroj apnenca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Opišite reakcijsko entalpijo na primeru.

A

Toplota, ki se porabi ali sprosti pri kemijski reakciji.

Primer: CaO(s) + H2O(l) 🡪 Ca(OH)2(aq).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Opiši sestavo raztopin.

A

Homogena zmes topljenca in topila.

Topljenec se porazdeli med gradnike topila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj je nasičena raztopina?

A

Raztopina, ki vsebuje največjo količino raztopljenega topljenca pri določeni temperaturi.

Ob nasičenosti se topljenec ne raztaplja več.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Lastnosti kislin in baz.

A

Kislina odda vodikov proton H+, baza sprejme H+.

Kisline tvorijo oksonijeve ione, baze hidroksidne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Kaj je protoliza in zapiši primer.
Reakcija med kislino in bazo, kjer kislina odda H+. ## Footnote Primer: HCl + H2O 🡪 H3O+ + Cl-.
26
Opiši značilnosti šibkih kislin.
Šibki elektroliti, ki v vodi nepopolno disocirajo. ## Footnote V vodni raztopini so pretežno v obliki molekul.
27
Opiši značilnosti šibkih elektrolitov.
Ionizacija v majhnem deležu, prisotnost ioniziranih in neioniziranih oblik. ## Footnote Šibki elektroliti so slabi prevodniki.
28
Primerjajte šibke in močne elektrolite.
Močni elektroliti se popolnoma disocirajo, šibki le delno. ## Footnote Močni elektroliti so dobri prevodniki, šibki so slabi.
29
Opiši značilnosti šibkih elektrolitov.
Ionizacija poteče v majhnem deležu, v vodni raztopini sta prisotni ionizirana in neionizirana oblika, so slabi prevodniki.
30
Kako se razlikujejo šibki in močni elektroliti?
Močni elektroliti so popolnoma disocirani in dobro prevajajo električni tok, medtem ko šibki elektroliti niso popolnoma disocirani in so slabi prevodniki.
31
Kaj je topnost?
Največja količina topljenca, ki jo lahko raztopimo v določeni količini topila pri določeni temperaturi.
32
Na kaj vpliva topnost?
Narava topila in topljenca, temperatura topljenca, tlak (pomemben pri plinih).
33
Primerjaj topnost trde snovi in plina v vodi.
Plini se bolje raztapljajo pri nižji temperaturi in višjem tlaku, trda snov pa pri višji temperaturi.
34
Kaj so koligativne lastnosti?
Odvisne so od razmerja števila delcev topljenca in topila, neodvisne od vrste prisotnih delcev.
35
Naštejte vsaj 4 nenavadne lastnosti vode.
* Visoko vrelišče (100°C) * Nizko tališče (0°C) * Veliko specifično toploto (4200 J/kgK) * Visoko izparilno entalpijo.
36
Kaj je voda in naštej pomene vode.
Univerzalno topilo, brez barve, okusa in vonja, pomembna za življenje, vir energije.
37
Kaj je vodni stolpec?
Prikazuje temperaturo, slanost in gostoto morja.
38
Opiši kroženje vode.
Voda izhlapeva, se dviga, kondenzira v oblake, pada nazaj na Zemljo, odteka v reke, jezera in morja.
39
Opišite zgradbo in lastnosti ledu.
Molekula vode obdana s štirimi sosednjimi molekulami, tetraedrična razporeditev, led ima manjšo gostoto kot tekoča voda.
40
Razlike med trdo in mehko vodo.
Mehka voda ima malo raztopljenih Ca in Mg soli, trda voda vsebuje raztopljene soli zemljoalkalijskih kovin.
41
Kateri ioni prevladujejo v morju?
Natrijevi in kloridni ioni, sulfatni anioni, magnezijevi, kalcijevi, kalijevi kationi.
42
Kaj je termoklina?
Ločuje dva sloja vode z različno temperaturo, temperatura hitreje pada pod njo.
43
Kaj je piknoklina?
Gostotna meja med zgornjim in spodnjim slojem vode, ovira za izmenjavo kisika.
44
Kaj je haloklina?
Slanostna meja med zgornjim in spodnjim slojem vode.
45
Kaj je evtrofikacija?
Razvoj alg in mikroorganizmov zaradi čezizmeren vnosa hranilnih snovi.
46
Najpogostejši razlogi za evtrofikacijo.
Odlaganje hranilnih snovi, neustrezno odvajanje odplak, izpiranje hranil z intenzivno obdelanih površin.
47
Kaj je karbonatno ravnotežje?
Pomembno za stalen pH, vključuje CO2, HCO3- in CO32-.
48
Zakaj je pH morja stalen?
Prisotnost ogljikovih kislin in karbonatnega ravnotežja.
49
Kaj je atmosfera?
Zračna plast, ki obdaja Zemljo, omogoča življenje, varuje pred sončnimi žarki.
50
Kaj je stratosfera?
Del atmosfere, sega do 50 km, temperatura narašča zaradi ozona.
51
Pomembne reakcije v atmosferi.
Fotokemične in radikalske reakcije.
52
Na kratko opiši sestavo zraka.
Dušik (78%), kisik (21%), ogljikov dioksid (0,03%), argon (1%), voda (0,5 – 3%).
53
Naštej glavne nevarne pline v zraku.
* Ogljikov dioksid * Amonijak * Dušikovi oksidi * Žveplov dioksid * Vodikov sulfid.
54
Kaj je kisel dež?
Mokro usedanje delcev iz atmosfere, znižuje pH rek in jezer, uničuje ekosisteme.
55
Kaj lahko naredimo za zmanjšanje pojava kislega dežja?
Uporabimo Ca(OH) za odstranjevanje SO2, zmanjšamo izpuste NOx in SO2.
56
Kako lahko zmanjšamo pojava kislega dežja?
Z uporabo Ca(OH) za odstranitev žveplovega dioksida iz dimnih plinov, omilitvijo z apnom, zmanjšanjem izpustov NOx in SO2, uporabo alternativnih virov energije.
57
Kateri so pogoji za nastanek smoga?
Izgorevanje premoga, industrijska dejavnost, ogrevanje stanovanj, sončno vreme, inverzija zračnih plasti.
58
Kakšne so glavne sestavine fotokemičnega smoga?
NO2
59
Kje nastaja fotokemični smog?
V urbanih območjih onesnaženih z ogljikovodiki in dušikovimi oksidi.
60
Kako izgleda fotokemični smog?
Gosta rjavo-rdeča meglica.
61
Kakšni so negativni vplivi fotokemičnega smoga?
Težave pri dihanju, draženje oči, pospešuje propad kovin in gradbenih materialov, škodljive za rastline, živali in ljudi.
62
Kaj je topla greda?
Pojav segrevanja ozračja zaradi absorpcije IR sevanja, ki ga oddaja površina Zemlje.
63
Kako segrevanje ozračja vpliva na temperaturo?
Temperatura poraste od 1,5 do 4,5°C.
64
Naštej 4 toplogredne pline.
* Ogljikov dioksid (CO2) * Metan (CH4) * Žveplov dioksid (SO2) * Dušikovi oksidi (NO2)
65
Iz česa izvirajo žveplovi viri?
Fosilna goriva, vulkani, biološki procesi v močvirjih in prsti.
66
Kaj je toplogredni faktor?
Učinek nekega plina glede na učinek enakega deleža ogljikovega dioksida.
67
Kaj je ozon?
Svetlomoder plin, močan oksidant, ki ščiti pred UV sevanjem.
68
Kaj pomeni ozonska luknja?
Zmanjšanje koncentracije ozona v stratosferi.
69
Kaj povzroča nastanek ozonske luknje?
Povečana količina halogeniranih ogljikovodikov.
70
Kakšni so učinki ozonske luknje?
Naraščanje kožnih bolezni, poškodbe oči, spremembe genskega materiala.
71
Kaj so ogljikovi hidrati?
Najbolj razširjene organske spojine, sestavljene iz C, H in O atomov.
72
Iz česa so zgrajeni proteini?
Aminokislin.
73
Kakšna je osnovna zgradba polisaharidov?
Sestavljeni so iz več kot devetih monosaharidov.
74
Kako je zgrajen škrob?
Sestavljen iz velikih molekul glukoze, povezanih z etrsko vezjo.
75
Opiši ogljikov oksid.
Brezbarven, brez vonja, nastaja pri nepopolnem izgorevanju, negativno vpliva na zdravje.
76
Kakšni so negativni vplivi ogljikovega oksida?
Draženje oči, poslabšanje pljučne funkcije, glavoboli, smrt pri daljši izpostavljenosti.