vprašanja prava

Question 1

Kaj je atom?

Answer 1

Atomi so osnovni gradniki snovi, ki se pri kemijski reakciji ne spremenijo. So najmanjši delci s kemijskimi lastnostmi določenega elementa. Sestavljeni so iz jedra, kjer se nahajajo protoni in nevtroni ter iz elektronske ovojnice, kjer se nahajajo elektroni.

Question 2

Kaj so ioni in kako nastanejo?

Answer 2

Ioni so električno nabiti delci. Nastanejo, ko atom odda ali sprejme enega ali več elektronov, da bi tvorili stabilno (polno zasedeno) zunanjo lupino. Ko atom odda elektron je to kation – pozitivno nabit delec, ko prejme elektron je to anion (negativno nabit delec).

Question 3

Kaj so izotopi?

Answer 3

Izotopi so atomi istega elementa z različno maso. Razlikujejo se v številu nevtronov v jedru, kar vpliva na različno maso. Imajo pa enako število protonov in elektronov.

Question 4

Kaj so valenčni elektroni? V kateri lupini se nahajajo?

Answer 4

Valenčni elektroni ali z drugo besedo zunanji elektroni vplivajo na kemijsko reaktivnost posameznega atoma oziroma vplivajo na tvorbo vezi. Nahajajo se v zadnji lupini oz. zunanji lupini. Glede na to koliko valenčnih elektronov ima atom, v tisto skupino v periodnem sistemu spada. Npr. Natrij ima 1 valenčni elektron, zato spada v 1.skupino periodnega sistema.

Question 5

Od kje izvira periodičnost elementov?

Answer 5

Lastnosti elementov v periodnem sistemu se periodično ponavljajo – od tu ime periodni sistem. Elementi so v periodnem sistemu razvrščeni glede na število valenčnih elektronov (skupine). Ti imajo podobne lastnosti, zaradi podobne zgradbe elektronske ovojnice. Elementi so razvrščeni tudi glede na periode. Perioda se ujema s številom lupin, ki jih zasedajo elektroni nekega elementa. V isto periodo spadajo elementi, katerim narašča število elektronov v isti lupini.

Question 6

Kaj je zmes?

Answer 6

Zmes je snov, ki jo sestavljata dve ali več čistih snovi. Zmesi so lahko homogene (na zunaj so videti enotne) npr. kis, raztopina sladkorja; ali pa heterogene (s prostim očesom so videti neenotne) npr. dim, prst.

Question 7

Ločevanje zmesi.

Answer 7

Zmes ločujemo s fizikalnimi postopki, pri tem se snovi kemijsko ne spremenijo. Katero metodo bomo izbrali za ločevanje je odvisno od lastnosti posameznih snovi v zmesi. Poznamo več metod ločevanja snovi:
• Z magnetom: ločujemo snovi, ki imajo magnetne lastnosti (nikelj, kobalt, železo)
• Sejanje: ločujemo zmesi trdnih snovi z delci različnih velikosti
• Odlivanje: način ločevanja trdnih delcev od tekočine
• Raztapljanje: ko je ena snov v zmesi dobro topna v nekem topilu, druga pa ne
• Filtracija: ločevanje zmesi trdnih in tekočih snovi
• Izparevanje: za ločevanje raztopljenih snovi, ko ima ena snov visoko vrelišče, druga nizko
• Izhlapevanje: poteka pri temperaturi nižji od vrelišča
• Kristalizacija: odvisna od topnosti spojine v določenem topilu pri določeni temperaturi
• Lij ločnik: ločujemo zmesi dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata (gostota!)
• Sublimacija: ko ima ena snov nižji parni tlak kot druga
• Kromatografija: ločujemo trdne, tekoče in plinaste spojine. Porazdelitev snovi med stacionarno in mobilno fazo.
• Destilacija: ločevanje homogene zmesi snovi, ki se razlikujejo po temperaturi vrelišča.

Question 8

Kaj je molekula?

Answer 8

Je najmanjša enota spojine, ki ohranja kemijske značilnosti spojine. Sestavo molekule podaja molekulska formula.

Question 9

Kaj je spojina?

Answer 9

Spojina je čista snov, ki je sestavljena iz vsaj dveh različnih elementov. Spojine nastanejo s kemijskimi reakcijami iz elementov ali drugih spojin. Zapisujemo jih s kemijskimi formulami.

Question 10

Zakaj so plini med seboj podobni po lastnostih?

Answer 10

Ker pri normalnem tlaku in normalni temperaturi zasedajo isti volumen (delci so razpršeni po celotnem prostoru).

Question 11

Katere so najpomembnejše vezi, ki povezujejo delce?

Answer 11

• Ionska vez: je privlak pozitivnega in negativnega naboja. Povezava atomov kovin in nekovin.
• Kovalentna vez: povezujejo se atomi nekovin.
• Kovinska vez: povezujejo se atomi kovin.
• Molekulska vez: med seboj se povezujejo molekule.

Question 12

Kaj je ionska vez in kako nastane?

Answer 12

Ionska vez je elektrostatski privlak med pozitivnim in negativnim ionom. Z ionsko vezjo se povezujejo atomi kovin in nekovin. Kovina odda svoje zunanje elektrone nekovini. Pri tem nastanejo kationi (pozitivno nabiti delci) in anioni (negativno nabiti delci). Ionska vez ni usmerjena.

Question 13

Predstavi ionsko vez na konkretnem primeru.

Answer 13

Primer ionske vezi je sol NaCl. Gre za ionsko vez saj gre za povezavo atomov kovine Na in nekovine Cl. Na ima naboj 1+ kar pomeni, da lahko odda en elektron, Cl pa ima naboj 1-, kar pomeni da lahko prejme en elektron (oba bosta v tem primeru stabilna). Na odda Cl odvečni elektron in se povežeta z ionsko vezjo.

Question 14

Kaj je kovalentna vez?

Answer 14

Kovalentna vez je vez med atomi kovin, ki si delijo skupne elektronske pare in se povezujejo v molekule. Številu vezi, ki nastanejo med njima pravimo kovalenca. Poznamo polarno kovalentno vez (nastane med različnimi atomi nekovin, težišče pozitivnih in negativnih nabojev ni na istem mestu, npr. H20) in nepolarno kovalentno vez (nastane med enakimi atomi nekovin, težišče pozitivnih in negativnih nabojem sovpada, npr. O2).

Question 15

Opiši razlike med ionsko in kovalentno vezjo.

Answer 15

Ionska vez je vez med atomi kovin in nekovin, s kovalentno vezjo pa se povezujejo atomi nekovin. Ionska vez je privlak pozitivnega in negativnega naboja, medtem ko se kovalentna vez nastane s pomočjo dveh sosednjih jeder, ki privlačita lokalizirani skupni elektronski par, ki si ga delita – vsak atom prispeva po en zunanji elektron.

Question 16

Katere sile oz. vezi uvrščamo med molekulske vezi?

Answer 16

• Orientacijske vezi: nastopajo med polarnimi molekulami.
• Indukcijske vezi: nastopajo med polarnimi in nepolarnimi molekulami.
• Disperzijske vezi: nastopajo med nepolarnimi molekulami.
• Vodikove vezi: je privlak med H-atomom, ki je kovalentno vezan na heteroatom in na ne vezne elektronske pare druge molekule.

Question 17

Navedite razlike med veznim elektronskim parom in ne veznim elektronskim parom.

Answer 17

Vezni elektronski pari se združijo z dvema atomoma. Vsak elektronski par pa ima še vedno nekaj ne veznih elektronskih parov, ki so istega atoma. Ali ima elektronski par ne vezne elektronske pare je odvisno od tega, koliko prostih oz. valenčnih elektronov ima.

Question 18

Kaj je molekularna vez?

Answer 18

Z molekularnimi vezmi se med seboj povezujejo molekule. Ločimo več vrst molekularnih vezi: orientacijske, disperzijske, indukcijske in vodikove vezi.

Question 19

Pojasnite nastanek orientacijskih, indukcijskih in disperzijskih sil.

Answer 19

Orientacijske sile nastanejo med polarnimi molekulami. Molekule se orientirajo in se privlačijo z nasprotnimi deli. So razmeroma šibke in neusmerjene vezi.
Indukcijske sile nastanejo med polarnimi in nepolarnimi molekulami. Polarna molekula z naboji privlači premik elektronov v nepolarni molekuli in pride do privlaka.
Disperzijske sile pa nastanejo med nepolarnimi molekulami. V nepolarni molekuli nastane začasen dipol, ki polarizira sosednje molekule in tako nastanejo vezi.

Question 20

Na kratko opišite značilnosti vodikovih vezi. Napišite en primer s prisotnostjo te vezi.

Answer 20

Vodikova vez je privlak med H-atomom, ki je kovalentno vezan na heteroatom in neveznimi elektronskimi pari drugw molekule. Vodik ima pozitiven navoj, ostali elementi ma negativen. Vez je polarna.
Primer: Kisikov atom močno privlači elektronski par vodika, zato dobi vodik pozitiven naboj in se s tem veže na kisikov atom bližnje molekule vode.

Question 21

Razlikujte med fizikalno in kemijsko spremembo in navedite po en primer za vsako.

Answer 21

Pri fizikalni spremembi se spremeni fizikalna lastnost snovi, snov se sama po sebi ne spremeni, spremeni se oblika, agregatno stanje. To je na primer raztapljanje sladkorja v vodi. Pri kemijski spremembi pa se spremeni snov in njene kemijske lastnosti. Nastanejo nove snovi z drugačnimi lastnostmi. To je na primer termični razkroj apnenca, zapišemo s kemijsko formulo: CaCO3(s)  CaO(s) + CO2(g).

Question 22

Opišite reakcijsko entalpijo na primeru.

Answer 22

Reakcijska entalpija je vezana na celotno kemijsko reakcijo. Predstavlja toploto, ki se porabi (endotermna reakcija) ali sprosti (eksotermna reakcija) pri kemijski reakciji, pri stalnem tlaku. Standardno reakcijsko entalpijo izračunamo kot razliko med: vsoto standardnih tvorbenih entalpij za vsak posamezno molekulo produktov ali reaktantov. Označimo jo z (trikotnik) Hr°.
Primer: CaO(s) + H2O(l)  Ca(OH)2(aq)

Question 23

Opiši sestavo raztopin.

Answer 23

Raztopina je homogena zmes topljenca in topila. Topljenec je snov, ki se raztaplja, topilo pa je snov v pribitku. Raztopina nastane, ko se porazdeli topljenec med gradnike topila. Topilo in topljenec sta lahko v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.

Question 24

Opiši proces raztapljanja na podlagi primera soli in vode.

Answer 24

Topljenec je sol, topilo pa je voda. Sol damo v vodo, pri čemer se kristali soli raztapljajo in kemijske vezi med gradniki kristala soli se cepijo in se vežejo na molekule vode, pri čemer nastajajo nove molekulske vezi. Dobimo novo raztopino – slanica.

Question 25

Kaj je nasičena raztopina?

Answer 25

Nasičena raztopina vsebuje pri določeni temperaturi največjo količino raztopljenega topljenca. Ob nasičenosti se topljenec v topilu ne raztaplja več.

Question 26

Lastnosti kislin in baz.

Answer 26

Kislina je snovi, ki odda vodikov proton H+ in v raztopini tvori oksonijeve ione. Je akceptor elektronskega para. Baza pa je snov, ki sprejme vodikov proton H+ in v raztopini tvori hidroksidni ion OH-. Je donor elektronskih parov.

Question 27

Kaj je protoliza in zapiši primer.

Answer 27

Protolitske reakcije so poseben primer ionskih reakcij. So reakcije med kislino in bazo. Je reakcija pri kateri kislina odda vodikov ion H+ bazi. Primer: HCl + H20  H30+ + Cl-

Question 28

Opiši značilnosti šibkih kislin.

Answer 28

Kisline nastanejo s protolitsko reakcijo. Šibke kisline so kisline, ki so šibki elektroliti in v vodi nepopolno disocirajo, saj oddajo le del H+ ionov. V vodni raztopini so pretežno v obliki molekul in so značilni slabi prevodniki.

Question 29

Opiši značilnosti šibkih elektrolitov.

Answer 29

Ionizacija zaradi šibkih elektrolitov poteče v majhnem deležu. V vodni raztopini šibkega elektrolita sta prisotni ionizirana – disocirana in neionizirana – nedisocirana oblika. Šibki elektroliti so slabi prevodniki.

Question 30

Primerjajte šibke in močne elektrolite.

Answer 30

Močni elektroliti so v raztopini popolnoma disocirani oziroma v vodni raztopini obstajajo pretežno kot ioni, dobro prevajajo električni tok. Šibki elektroliti pa niso popolnoma disocirani, zato ionizacija poteče v majhnem deležu. V vodni raztopini šibkega elektrolita sta prisotni torej obe obliki – disocirana in nedisocirana. So slabi prevodniki.

Question 31

Kaj je topnost?

Answer 31

Topnost je največja količina topljenca, ki ga lahko raztopimo v določeni količini topila, pri določeni temperaturi. Odvisna je od vrste topila in topljenca ter od temperature.

Question 32

Kaj vpliva na topnost?

Answer 32

Na topnost vpliva narava topila in topljenca (podobno se raztaplja v podobnem), temperatura topljenca (razlika v topnosti trdih snovi in plinov) in tlak (pomemben pri plinih).

Question 33

Primerjaj topnost trde snovi in plina v vodi.

Answer 33

Plini se bolje raztapljajo pri nižji temperaturi topila in pri višjem tlaku plina nad gladino topila (vode). Trda snov pa se bolje raztaplja pri višji temperaturi topila, tlak ima zelo majhen vpliv.

Question 34

Kaj so koligativne lastnosti?

Answer 34

Koligativne lastnosti raztopin so odvisne samo od razmerja števila delcev topljenca in topila in so neodvisne od vrste prisotnih delcev. Koligativne lastnosti so parni tlak in osmotski tlak, vrelišče in tališče ter gostota.

Question 35

Zakaj ima voda tako imenovane nenavadne/specifične lastnosti? Naštejte vsaj 4.

Answer 35

Voda ima visoko vrelišče (100°C), nizko tališče (0°C), veliko specifično toploto (4200 J/kgK) in visoko izparilno entalpijo.

Question 36

Kaj je voda in naštej pomene vode.

Answer 36

Voda je univerzalno topilo – je polarna in je pomembna za življenje – vir energije. Je brez barve, okusa in vonja in se pri standardnih pogojih nahaja v tekočem agregatnem stanju. Pitna voda se uporablja v higienske namene in kot vir energije, je tudi življenjsko okolje živalim in rastlinam. Uporabljamo jo tudi v turizmu (transport, naravne znamenitosti, rekreacija, ribolov).

Question 37

Kaj je vodni stolpec in katere so njegove značilnosti?

Answer 37

Vodni stolpec prikazuje temperaturo, slanost in gostoto morja (termoklino, piknoklino in haloklino). Pozno poleti je vodna masa homogeno pregreta, le spodnji sloj nad dnom ostaja hladen. Zaradi višje temperature zgornjega sloja se gostota zmanjša, zmanjša se pa tudi slanost. Jesensko ohlajanje morja pa vzpostavi zimsko vertikalno in horizontalno homogenost vodnega stolpca, to pomeni, da ima morje približno enako slanost, temperaturo in gostoto v vseh slojih. Homogenost se lahko pojavi poleti v primeru slabega vremena-neviht ali pa dolgotrajne burje.

Question 38

Opiši kroženje vode.

Answer 38

Vodna para pride v zrak z izhlapevanjem vode iz zemeljskih površin (vodnih površin in vlažnih tal), oddajajo jo pa tudi živa bitja. Vodna para je lažja od zraka in zato se dviga v višine, kjer se zgosti in nastanejo oblaki in padavine in tako se voda vrne na površje Zemlje. Voda se tu zadržuje, tretjina jo izhlapi nazaj v ozračje, dve tretjini pa odtečeta po površju v reke, jezera in morja ali pod tlemi v podtalnico. Tako voda na Zemlji kroži. Glavni vir kroženja vode je sonce, ki omogoča izhlapevanje vode v ozračje, kjer se zbira in se nato zaradi privlačne sile Zemlje ponovno vrne na površino.

Question 39

Opišite zgradbo in lastnosti ledu.

Answer 39

Molekula vode je v trdem agregatnem stanju obdana s štirimi sosednjimi molekulami, ki so povezane z vodikovimi vezmi. Vsaka molekula vode je donor dveh in akceptor dveh vodikovih vezi, dva sta vezana kovalentno, dva pa s H-vezjo. Razporeditev je tetraedrična. Posebnost vode v trdem agregatnem stanju je, da ima led manjšo gostoto kot voda v tekočem stanju. Največjo gostoto ima voda tik preden zamrzne.

Question 40

Razlike med trdo in mehko vodo.

Answer 40

Mehka voda je brez oz. ima zelo malo raztopljenih Ca in Mg soli. Ker ne vsebuje mineralov, ki bi tvorili usedline ne pride do pojava vodnega kamna. Trda voda pa vsebuje raztopljene soli zemljoalkalijskih kovin (Ca in Mg). Trdoto vode torej povzročajo megnezijevi hidrogen karbonati in kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin. Ločimo karbonatno in nekarbonatno trdo vodo.

Question 41

Ioni v morju in rekah – kateri prevladujejo?

Answer 41

Najpomembnejši ioni v morju so natrijevi in kloridni ioni, ki so povzročitelji slanosti morja. K večji slanosti pa pripomorejo tudi organizmi, pritoki rek in taljenje ledu (manjša slanost). Glavni ioni v morju pa so: kloridni in sulfatni anioni in natrijevi, magnezijevi, kalcijevi, kalijevi kationi. V rekah pa prevladujejo sulfatni, kloridni, nitratov anion in kalcijev, magnezijev in natrijev kation ter hidrogenkarbonat.

Question 42

Kaj je termoklina?

Answer 42

Termoklina je povezana s temperaturo. Ločuje dva sloja vode z različno temperaturo. Gre z sloj vode pod katerim temperatura hitreje pada kot v sloju nad njo. Sloja se med seboj slabo mešata ali pa se sploh ne mešata.

Question 43

Kaj je piknoklina?

Answer 43

Povezana je z gostoto. Je gostotna meja med zgornjim in spodnjim slojem vode. Zgornji sloj je majn slan, spodnji pa bolj slan. Deluje kot nekakšna zapora, ovira med izmenjavo kisika in transportom snovi.

Question 44

Kaj je haloklina?

Answer 44

Povezana je s slanostjo. Je slanostna meja med zgornjim in spodnjim slojem vode. Spodnji sloj vode je bolj slan, kot zgornji sloj.

Question 45

Kaj je evtrofikacija?

Answer 45

Je izjemen razvoj filoplanktonskih alg in mikroorganizmov, ki ga povzroča čezizmeren vnos/priliv hranilnih snovi (fosfatov in nitratov). Pomeni prenasičenje vode s hranilnimi snovmi. Vzrok za evtrofikacijo je odlaganje snovi bogatih z dušikovimi, fosforjevimi ali organskimi spojinami v ekosisteme, neustrezno odvajanje odplak, izpiranje fosforjevih in dušikovih hranil z intenzivno obdelanih kmetijskih površin…

Question 46

Najpogostejši razlogi za evtrofikacijo.

Answer 46

Vzrok za evtrofikacijo je odlaganje snovi bogatih z dušikovimi, fosforjevimi ali organskimi spojinami v ekosisteme, neustrezno odvajanje odplak, izpiranje fosforjevih in dušikovih hranil z intenzivno obdelanih kmetijskih površin…

Question 47

Kakšna je vloga karbonatnega ravnotežja (CO2, HCO3-, CO32-) za naravne vode?

Answer 47

Pomemben je za stalen pH. V vodi so vedno prisotne določene proste in vezane ogljikove kisline, to je karbonatno ravnotežje vode. CO2 je potreben za karbonatno ravnotežje, zato mu pravimo karbonatni CO2. Lahko pa je v vodi tudi agresivni CO2, v tem primeru se pričnejo tvoriti HCO3- ioni in zato prične pH naraščati. Če pa voda ne vsebuje dovolj CO2, to sproži tvorbo CO32- in zato pH postopno upada.

Question 48

Zakaj se morju ne spreminja pH? Zakaj je pH morja stalen?

Answer 48

V vodi so vedno prisotne določene proste in vezane ogljikove kisline, to je karbonatno ravnotežje vode. CO2 je potreben za karbonatno ravnotežje, zato mu pravimo karbonatni CO2. Lahko pa je v vodi tudi agresivni CO2, v tem primeru se pričnejo tvoriti HCO3- ioni in zato prične pH naraščati. Če pa voda ne vsebuje dovolj CO2, to sproži tvorbo CO32- in zato pH postopno upada.

Question 49

Kako imenujemo proces, ki proizvaja pline v vodnem ekosistemu?

Question 50

Kaj je atmosfera?

Answer 50

Atmosfera je zračna plast, ki obdaja Zemljo. Varuje Zemljo pred nevarnimi sončnimi žarki ter delci in mrazom zunanjega vesolja. Atmosfera omogoča življenje. Razdeljena je na troposfero, stratosfero, mezosfero, termosfero in eksosfero.

Question 51

Kaj je stratosfera?

Answer 51

Je del atmosfere. Sega do 50 km v višin. Do višine 20km se temperatura skoraj ne spreminja, nato pa narašča do vrha plasti do temperature 10°C. Vzrok za naraščanje temperature je prisotnost ozona, ki absorbira UV žarke sonca.

Question 52

Kakšne reakcije so pomembne v atmosferi?

Answer 52

Pomembne so fotokemične reakcije, ko energija v obliki svetlobe prične reakcijo. Molekule absorbirajo fotone svetlobe in tako preidejo v elektronsko vzburjeno stanje z višjo energij, ki predstavlja reaktivno kemično vrsto. Pomembne so tudi radikalske reakcije. Nastanejo radikali, ki se vežejo v molekule. Nastanejo stalne produkte z močnimi vezmi.

Question 53

Opišite sestavo zraka.

Answer 53

Glavne sestavine so dušik N2 (78%), kisik O2 (21%), ogljikov dioksid CO2 (0,03%), argon Ar (1%) in voda H20 (0,5 – 3%). Prisotnih je še veliko drugih snovi, ki so posledica človekove dejavnosti in naravnih procesov.

Question 54

Na kratko opiši izvore glavnih plinov.

Answer 54

• Ogljikov dioksid (CO2): vulkani, razgradnja rastlin, nepopolno izgorevanje organskih snovi, celično dihanje, fermentacija • Dušik (N): sežig biomase, emisije iz vode in zemlje, izgorevanje fosilnih goriv, zemljino ozračje • Kisik (O2): nastaja v procesu fotosinteze • Argon (Ar): zemljina atmosfera • Amonijak (NH3): hladilne naprave, proizvodnja, obdelava odplak • Vodikov sulfid (H2S): vulkanski izbruhi, razgradnja organskih snovi

Question 55

Naštej glavne nevarne pline v zraku.

Answer 55

• Ogljikov dioksid: vulkani, razgradnja rastlin, nepopolno izgorevanje. Je brez barve in vonja. • Amonijak: naravni procesi (biokemični in kemični procesi mikroorganizmov), hladilni sistemi, proizvodnja, predelava odplak. Je brez barve in ima močan vonj. • Dušikovi oksidi: sežig biomase, emisije iz vode in zemlje, izgorevanje fosilnih goriv. Je rjav in reaktiven. • Žveplov dioksid: vulkani, gozdni požari, oksidacija, gorenje nafte. Je brez barve in dražečega vonja. • Vodikov sulfid: vulkani, razgradnja organskih snovi. Je brez barve in neprijetnega vonja. • Trdni delci: sežig goriv topila, izhlapevanje bencina. Povečujejo umrljivost za dihalnimi boleznimi

Question 56

Kaj je kisel dež in na kaj vse vpliva?

Answer 56

Kisel dež je mokro usedanje delcev iz atmosfere. To povzroča procese, ki vodijo do prenosa plinov in lebdečih delcev iz ozračja na zemeljsko površino v tekoči obliki. Kisel dež znižuje pH rek in jezer, uničuje ribe in rastline v jezerih in rekah, onemogočajo uspevanje dreves, drevo lahko usahne, prihaja do zakisanja rodovitne zemlje in s tem spremembe nekaterih kulturnih rastlin, povečuje se izpiranje hranilnih snovi iz zemlje, povečuje preperevanje kamnin, drevesa postajajo bolj občutljiva na zmrzal, sušo in bolezni, voda lahko postane nepitna (reakcija kisle vode in svinca in bakra), vpliva na težave z dihali in prehranjevalno verigo, problem ohranjevanja in zaščite fasad…

Question 57

Kaj lahko naredimo za zmanjšanje pojava kislega dežja?

Answer 57

Pojav kislega dežja lahko zmanjšamo tako, da uporabimo Ca(OH) za odstranitev žveplovega dioksida iz dimnih plinov v termoelektrarnah, lahko omilimo z apnom, ki nevtralizira kislost tal oz. vode, zmanjšujemo količino izpustov NOx in SO2 v atmosfero, uporabljamo alternativne vire energije namesto fosilnih goriv.

Question 58

Kateri so pogoji, ki omogočajo nastanek smoga?

Answer 58

Sprva je prihajalo do nastanka smoga zaradi izgorevanja velikih količin premoga, to je londonski tip smoga. Značilen je za zimsko in jesensko obdobje. To je industrijski smog, ki nastaja predvsem zaradi industrije in ogrevanja stanovanj. Poznamo po tudi losangelški tip smoga, ki nastane iz NOx, ki pod vplivom sončnega sevanja reagirajo v druge oksidante. Nastaja ob sončnem vremenu dopoldne. To pa je fotokemični smog, ki nastaja predvsem zaradi avtomobilskih motorjev. Nastaja predvsem v ubranih področjih v atmosferi.

Question 59

Opiši fotokemični smog, kje nastaja, kako izgleda, kakšni so njegovi učinki?

Answer 59

Smog je tip zračnega onesnaženja. Fotokemični smog (losangelški tip) je zmes plinov in delcev nastalih v teku fotokemičnih reakcij produktov industrije in prometa. Je sekundarno onesnažilo. Nastaja v atmosferi urbanih področij onesnaženih z ogljikovodiki in dušikovimi oksidi, kjer je mnogo sončnih dni in zaradi inverzije zračnih plasti. Opazimo ga kot gosto rjavo-rdečo meglico zaradi vsebnosti NO2. Fotokemični smog povzroča težave pri dihanju in draži oči, pospešuje propad kovin, gradbenih in organskih materialov (ogroženi so kulturno-zgodovinski spomeniki), posamezne sestavine pa so škodljive tudi rastlinam, živalim in ljudem.

Question 60

Za katera območja je značilen pojav fotokemičnega smoga?

Answer 60

Značilen je za urbana področja onesnažena z ogljikovodiki in dušikovimi oksidi, za področja kjer je veliko sončnih dni, nastaja pa tudi zaradi inverzije zračnih plasti.

Question 61

Kakšni so učinki smoga?

Answer 61

Učinki smoga so negativni. Povzročajo meglo, ki je pomešana s sajami in povzroča onesnaževanje in razne bolezni – težave pri dihanju, draži oči. Pospešuje tudi propad kovin, gradbenih materialov in organskih materialov. Posamezne sestavine pa so škodljive tudi za rastline, ljudi in živali.

Question 62

Kaj je topla greda? Vzroki, ki vodijo do nastanka pojava in posledice. Kako bi ta pojav omejili?

Answer 62

Topla greda je pojav segrevanja ozračja, ki je posledica absorpcije IR sevanja, ki ga oddaja površina Zemlje, po tem ko je absorbirala UV (kratkovalovno) sevanje Sonca. Topla greda nastaja zaradi naraščanja koncentracije toplogrednih plinov, ki del sevane energije vežejo nase in delujejo kot toplotni izolacijski plašč. Posledično se ozračje segreva, temperatura poraste od 1,5 do 4,5°C, posledično je povečano izhlapevanje površinskih vod in klimatske spremembe. Problem lahko omejimo z zniževanjem koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, uporabljamo goriva z nizko vsebnostjo ogljika, fosilna goriva zamenjamo z obnovljivimi viri energije, preprečujemo masivno izsekavanje gozdov, ločujemo odpadke in zmanjšujemo količino odpadkov.

Question 64

Naštej 4 toplogredne pline in njihove izvore ter značilnosti.

Answer 64

• Ogljikov dioksid (CO2): V ozračju ga je približno 0,03%. Je najpomembnejši vir tople grede. V ozračju je zaradi dihanja živih organizmov, predvsem pa zaradi človekove dejavnosti – sežig in razpad organskih snovi (fosilna goriva, požari…) • Metan (CH4): Predvsem je prisoten v močvirnatih predelih, v odlagališčih odpadkov, riževih poljih, živinoreji. Sprošča se pri razpadu organskih snovi. • Žveplov dioksid (SO2): je brezbarven, ima dražeč vonj in vnetljiv. Izvira iz vulkanov, gozdnih požarov, izgorevanje fosilnih goriv, rudarstvo, nafta. Izloča se z delci. • Dušikovi oksidi (NO2): Nahajajo se v dušikovih gnojilih in se sproščajo pri požiganju gozdov.

Question 65

Napiši glavne vire žvepla.

Answer 65

Fosilna goriva, ki so nastala iz ostankov rastlin in živali (nafta, premog, zemeljski plini). Sprošča se pri gorenju fosilnih goriv, v termoelektrarnah, pri gorenju dizelskega in bencinskega goriva in iz naravnih virov (vulkani, biološki procesi v močvirjih in prsti).

Question 66

Kaj je toplogredni faktor in zakaj ga uporabljamo?

Answer 66

Je učinek nekega plina glede na učinek enakega deleža ogljikovega dioksida. Uporabljamo ga za oceno učinka toplogrednih plinov izraženega v ekvivalentih ogljikovega dioksida. Npr. CH4 = 30 CO2 ekvivalentov.

Question 67

Kaj je ozon? Kaj je ozonska luknja? Povzročitelji, ki vodijo do pojava, vzroki in ukrepi ter posledice.

Answer 67

Ozon ali trikisk je svetlomoder plin rezkega vonja, je termično nestabilen, reaktiven in močan oksidant. Nahaja se v stratosferi, kjer ščiti pred vdori škodljivega UV sevanja sonca, v spodnji plasti, v troposferi pa se pojavlja kot onesnaževalec. Ozonska luknja pa je zmanjšanje koncentracije ozona v stratosferi, kar povzroči ozonsko luknjo. Ozonska luknja je območje nizke koncentracije ozona v ozonskem plašču. Ozonska luknja nastaja zaradi povečane količine halogeniranih ogljikovodikov, ki jih izdeluje človek (klimatske naprave, hladilna tehnika, umetna pena). V stratosferi reagirajo in se fotokemično razgrajujejo, nastaja Cl, ki razkraja ozon in povzroča tanjšanje ozonske plasti. Zaradi ozonske luknje narašča zbolevanje za kožnimi boleznimi, poškodbe oči, spremembe genskega materiala, spremembe v prehranjevalnih verigah, znižanje temperature v stratosferi. Nastanek ozonske luknje bi lahko omejili z varnimi nadomestili za aerosole in materiale, vendar zaostajamo za potrebo, da bi to storili.

Question 68

Kaj so ogljikovi hidrati?

Answer 68

So najbolj razširjene organske spojine v naravi. Sestavljene so iz C, H in O atomov. Imajo značilno empirično formulo (CH2O)x . Predstavljajo glavni vir energije v organizmu, so strukturni elementi celic, kože in vezivnega tkiva ter oklepa členonožcev. Prisotni so v DNK in RNA. Poznamo preproste (monosaharidi in disaharidi) in komplekse (polisaharidi) ogljikove hidrate.

Question 69

Opiši osnovno zgradbo polisaharidov.

Answer 69

Polisaharidi so sestavljeni ogljikovi hidrati, ki nastanejo iz enostavnih sladkorjev. Sestavljeni so iz več kot devetih monosaharidov, ki so enostavni ogljikovi hidrati. Polisaharidi spadajo med kompleksne ogljikove hidrate in so razširjeni v rastlinskem svetu, npr. škrob in celuloza.

Question 70

Iz česa so zgrajeni proteini in kakšna je njihova vloga?

Answer 70

Proteini ali beljakovine so sestavljeni iz aminokislin. Vsebujejo eno ali več polipeptidnih verig. So gradniki npr. las in nohtov, razgrajujejo maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine, uravnavajo presnovo sladkorjev, pomagajo pri uravnavi presnove sladkorja in uravnavi telesne tekočine, uravnavajo kislost in bazičnost v telesu, omogočajo strjevanje krvi.

Question 71

Razlikuj osnovni zgradbi proteinov in ogljikovih hidratov.

Answer 71

Ogljikovi hidrati so spojine, ki so sestavljene iz C, H in O. Imajo značilno empirično formulo (CH2O)x. Npr. glukoza. Proteini pa so sestavljeni iz aminokislin. Sestavljajo jih C, H, O in N (včasih tudi S in P).

Question 72

Opišite zgradbo in lastnosti škroba.

Answer 72

Škrob je polisaharid, spada med ogljikove hidrate. Je rezervna snov za rastline, nahaja se v žitih, gomoljih in koreninah različnih rastlin. Sestavljen je iz velikih molekul glukoze, ki se med seboj povezujejo z etrsko vezjo, je iz amiloze in amilopektina.

Question 73

*Ogljikov oksid (ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Kratko predstavite njegove glavne izvore in negativne vplive.

Answer 73

Ogljikov oksid je plin tople grede. Prispeva k nastajanju prizemnega ozona. Če je med gorevanjem dovolj kisika, nastaja manj CO, ker zgori, pri tem nastane manj nevaren 〖CO〗_2. Nastane pri zgorevanju ogljika, zaradi nepopolnega izgorevanja v kuriščih in motorjih z notranjim izgorevanjem ter v procesih v industriji, naftnih derivatih. Včasih je večina izpustov izhajala iz prometa, zaradi uvedbe katalizatorjev pa sedaj večina CO nastaja v malih kuriščih, zaradi uporabe trdnih goriv. Njegovi negativni vplivi so: večje onesnaževanje ozračja, vod, tal in prsti; draženje oči, poslabšanje pljučne funkcije, bolečine v grlu, kašelj, piskanje, kratka sapa; CO je tihi ubijalec – veže se na hemoglobin v krvi (po par urni izpostavitvi pride do glavobola, pri daljši izpostavljenosti pa do smrti).

Question 74

Tyndallov učinek

Answer 74

Tyndallov učinek (Tyndallovo sipanje) je sipanje svetlobe na majhnih suspendiranih delcih v koloidni raztopini ali fini suspenziji, zaradi česar je svetlobni žarek viden (npr. žarek svetilke je viden, ko z njim posvetite skozi kozarec mleka).