ZDR 3.letnik

Question 1

Kaj je zdravilo?

Answer 1

Zdravilo je vsaka snov ali kombinacijo snovi, ki so pripravljene ali namenjene za zdravljenje oziroma preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih.

Question 2

Kdaj se neka snov šteje za zdravilo?

Answer 2

Za zdravilo se šteje vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na ljudeh ali živalih z namenom, da bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile fiziološke funkcije.

Question 3

Kakšnega izvora so lahko zdravila?

Answer 3

Človeškega, živalskega, rastlinskega, mikrobiološkega, kemijskega.

Question 4

Na kakšna načina delujejo zdravila?

Answer 4

Nespecifično:
- njihovo delovanje ni odvisno od strukture,
- kisline nižajo vrednost pH,
- v vodi topne spojine povečajo osmozni tlak

Specifično:
- učinek je odvsen od zgradbe učinkovine,
- učinkovine se vežejo na receptorje

Question 5

Opiši celotno pot zdravila od vstopa v telo do razgradnje, specifično, nespecifično delovanje, receptorji, vezava učinkovine na receptor

Answer 5

Zdravilo v prebavilih razpade na manjše delce, v črevesnem ali želodčnem soku se raztopi, raztopljen se prenese po vsem telesu. Nato pride do specifičnega ali nespecifičnega delovanja. Nespecifično delujejo večinoma anorganske učinkovine in nekaj organskih učinkovin (etanol, kloroform, dietileter). Učinkovina se veže na receptor z modelom ključ in ključavnica.

Question 6

Kako imenujemo zdravilne učinkovine in zdravila - njihovo poimenovanje (kemijsko ime, mednarodno nelastniško ime, trivialno ime, latinsko ime)

Answer 6

Kemijsko ime natančno pove sestavo spojine, mednarodno nelastniško ime priporoča svetovna zdravstvena organizacija (WHO); acetilsalicilna kislina, paracetamol…

Trivialna imena ničesar ne povedo o zgradbi, so nesistematična in si jih preprosto moramo zapomnit (ocetna kislina, citronska kislina, kloroform).

Latinska imena pomeni enotno poimenovanje snovi po vsem svetu (Acidum boricum, Carbonei dioxydum,…).

Question 7

Opišite in razložite fiziološki pomen natrijevih ionov v organizmu?

Answer 7

Prisotni so v vseh telesnih tekočinah, več jih je v znotrajcelični tekočini. V telo jih vnašamo s hrano, izločamo jih s sečem in znojem. Raven natrijevih ionov uravnavajo ledvice. Presežek natrijevih ionov se izloči skozi ledvice s sečem, primanjkljaj pa povzroči manjše izločanje seča.

Question 8

Naštejte pomembne natrijeve spojine.

Answer 8

• Natrijev klorid (NaCl)
• Natrijev hidroksid (NaOH)
• Natrijev karbonat (Na2CO3)
• Natrijev hidrogenkarbonat (NaHCO3)

Question 9

Opišite fizikalno-kemijske lastnosti NaCl in razložite njihovo terapevtsko delovanje.

Answer 9

NaCl so beli kristali, topni v vodi, slanega okusa. Iz prebavil se hitro absorbira in se skupaj z vodo izloči iz telesa.
Pomemben je za izotonizacijo parenteralnih farmacevtskih oblik.
0,9% NaCl (fiziološka raztopina) povzroča enak osmotski tlak kot krvna plazma, zato je izotonična. Sterilna se uporablja za izpiranje nosu, ran in za nadomeščanje telesnih tekočin. Večje količine soli per so delujejo diuretično.

Question 10

Opišite in razložite fiziološki pomen kalijevih ionov v organizmu?

Answer 10

So najpomembnejši ioni v zunajcelični tekočini. Pomembni so za normalno delovanje mišic, živčevja in srca.
Če jih vnesemo preveč, nastopi hiperkaliemija, pojavi se neredno bitje srca. Pri uporabi diuretikov, odvajal, pri izgubi tekočin (bruhanje, driska) se lahko pojavi hipokaliemija, mišična utrujenost, krči in motnje srčnega ritma.

Question 11

Naštejte pomembne kalijeve spojine.

Answer 11

• Kalijev klorid (KCl)
• Kalijev hidroksid (KOH)
• Kalijev karbonat (K2CO3)

Question 12

Opišite fizikalno-kemijske lastnosti kalijevega klorida in razložite njihovo terapevtsko delovanje.

Answer 12

KCl so beli kristali, dobro topni v vodi. V organizem ga vnašamo v obliki infuzij ali peroralno v obliki tablet.
Uporabljamo ga za izdelavo parenteralnih raztopin, s kateremi vnašamo v organizem elektrolite, primer Ringerjeva raztopina (vsebuje NaCl, KCl, CaCl2, NaHCO3). Uporabljamo ga tudi za zdravljenje hipokaliemiji oziroma pri dehidraciji telesa.

Question 13

Opišite fiziološko vlogo kalcija v organizmu.

Answer 13

Kalcij daje trdnost kostem in zobem. Dnevno je potrebno zaužiti od 500 do 1000 mg Ca. Telo ga vsrkava iz prebavil in presežek izloča s sečem. S prehajanjem iz kosti v kri se vzdržuje njegova koncentracija v krvi. Če se ga iz kosti izloči preveč, postanejo krhke, lahko se razvije osteoporoza ali rahitis pri otrocih. Koncentracijo kalcija uravnavata hormona: paratiroidni hormon in kalcetonin. Paratiroidni hormon nastaja v obščitnici. Svojo vlogo prevzame, ko koncentracija kalcija v plazmi pade pod normalno, saj poveča absorpcijo iz prebavil. Kalcetonin nastaja v ščitnici in poveča prehajanje kalcija iz krvi v kosti. Tako zniža koncentracijo kalcija v krvi.

Question 14

Kaj je hipo in kaj hiperkalcemija, zakaj nastane in kako se odraža na telesu?

Answer 14

Hipokalcemija je prenizka vrednost kalcijevih ionov v telesu. Pojavi se zaradi nezadostnega prehajanja kalcija iz kosti v kri. Mišice in živci so zato čezmerno vzdraženi. Pojavijo se mišični krči in otrdelost celotnega telesa - tetanija. Pomanjkanje zdravimo s tabletami ali parenteralno.

Hiperkalcemija je previsoka vrednost kalcijevih ionov v telesu. Nastane zaradi prevelikega vnosa kalcija v telo ali pa pri boleznih obščitničnih žlez (preveliko izločanje parathormona). Upočasni se vzdraženost živčevja in mišic, motnje v delovanju možganov - zmedenost, čustvene motnje, halucinacije, koma, prizadeto delovanje srca.

Question 15

Opišite CaCl2 njegove lastnosti in terapevtsko delovanje.

Answer 15

CaCl2 so beli, v vodi topni kristali. Uporablja se za izdelovanje infuzijskih raztopin - Ringerjeva raztopina in za parenteralno nadomeščanje kalcija.

Question 16

Opišite fiziološko vlogo magnezija v organizmu.

Answer 16

Nahaja se v kosteh, mišicah in v mehkih tkivih. Več ga je v znotrajcelični kot zunajcelični tekočini. Magnezijevi ioni so v ravnotežju s kalcijevimi ioni. Pomembni so za normalno delovanje živčevja, mišic in encimov.

Question 17

Kaj je hipo in kaj hipermagneziemija, zakaj nastane in kako se odraža na telesu?

Answer 17

Hipomagneziemija nastane zaradi neustreznih prehranskih navad, bolezenskih stanj ali dolgotrajnega jemanja določenih zdravil. Pojavijo se slabost, mišični krči, nespečnost, oslabelost in neješčnost. Nadomeščamo s tabletami ali injekcijami.

Hipermagneziemija nastane običajno pri bolnikih s hudo prizadetostjo ledvic, ki uživajo pripravke z magnezijem. Bolnik ima znake sedacije, nato narkoze izgube refleksov, nazadnje ohromitev dihalnih mišic in smrt. Zdravljenje poteka parenteralno z injekcijami kalcija.

Question 18

Naštejte pomembne v vodi topne magnezijeve spojine in opišite njihovo terapevtsko delovanje.

Answer 18

Magnezijev sulfat (MgSO4) in magnezijev klorid (MgCl2). Delujeta kot laksans (odvajalo), v črevesju vežeta vodo, poveča se volumen črevesne vsebine, posledica je odvajalni učinek.

Question 19

Naštejte pomembne spojine aluminija, ki so v vodi topne ter opredelite njihovo farmacevtsko učinkovanje.

Answer 19

Aluminijev klorid (AlCl3) in aluminijev sulfat (Al(SO4)3). Na koži in sluznicah delujejo adstringentno, uporabljamo jih za obkladke pri oteklinah in zvinih ter za zdravljenje hemoroidov.

Question 20

Naštejte pomembne spojine aluminija, ki so v vodi netopne ter opredelite njihovo farmacevtsko učinkovanje.

Answer 20

Aluminijev fosfat (AlP04) z vodo tvori gel, ki prevleče sluznico želodca in jo mehansko ščiti pred vplivom želodčne kisline.

Aluminijev hidroksid (Al(OH)3) prah, netopen v vodi. Uporablja se kot gel - suspenzija aluminijevega hidroksida v vodi. Je dober adsorbens - nase veže druge snovi.

Question 21

Navedite primere zdravil, ki vsebujejo aluminijeve spojine ter razložite njihovo terapevtsko delovanje. Kakšna je toksičnost aluminijevih spojin?

Answer 21

Najdemo jih v antacidih, ki jih uporabljamo za nevtralizacijo odvečne želodčne kisline. Spojine aluminija so malo toksične, iz antacidov se ne absorbira, vendar se nosečnicam jemanje ne priporoča.
Dolgotrajno jemanje Al antacidov lahko zmanjša absorpcijo fosfatov iz črevesja.

Question 22

Opišite borovo kislino (B3BO3) ter opredelite fizikalno kemijske in farmacevtske lastnosti teh spojin.

Answer 22

Bel, kristalični prašek, topen v vodi. Vgrajujemo jih v raztopine in mazila. Uporabljamo 3% vodno raztopino. Uporabljamo jo zunanje, na nepoškodovani koži. Deluje šibko antiseptično, antimikotično in keratoplastično. Notranje vzeta je toksična.

Question 23

Opišite natrijev tetraborat - boraks (Na2B407 x 10H2O) ter opredelite fizikalno kemijske in farmacevtske lastnosti teh spojin.

Answer 23

Bel ali brezbarven kristalični prašek, topen v vodi. Vodne raztopine so alkalne. Deluje antiseptično in ga uporabljamo enako kot borovo kislino. Sterilnega uporabljamo za izdelavo kapljic za oči.

Question 24

Navedite primere zdravil, ki vsebujejo borove spojine ter razložite njihovo terapevstko delovanje. Kakšna je toksičnost borovih spojin?

Answer 24

Borovo kislino vgrajujemo v mazila. Vsebuje 3% borove kisline v belem vazelinu. Peroralna uporaba je toksična, saj se iz telesa izloči počasi in se v njem kopiči. Znaki zastrupitve so razdražljivost, zmedenost, spremembe na koži in sluznicah, motnje v delovanju ledvic, v nekaj dneh lahko nastopi smrt. Problem je, ker se absorbira skozi vneto kožo.

Question 25

Naštejte pomembne spojine ogljika, ki se uporabljajo v farmaciji ter opredelite njihove fizikalno-kemijske lastnosti.

Answer 25

Ogljikov dioksid (CO2) - plin brez barve, vonja in okusa. Ogljikov oksid (CO) - toksičen, veže nase hemoglobin in prepreči vezavo kisiku. Z vezavo na hemoglobin nastane stabilen karboksi hemogobin, ki ni sposoben vezati kisika. Zastrupljenemu je treba nuditi umetno dihanje z visokim odstotkom kisika in mu čimprej izmenjati kri. Aktivno oglje (Carbo activatus, C) - je črn lahek prah. Kemijsko je čisti ogljik. Je dober absorbens. Dobro absorbira barvila, pline, strupe.

Question 26

Razložite uporabo teh v farmaciji.

Answer 26

Ogljikov dioksid (CO2) deluje analeptično. Zmes, v kateri je 5 prostorninskih % ogljikovega dioksida in 95 prostorninskih % kisika, vzpodbuja dihanje - deluje analeptično. Zmes uporabljamo, kadar je treba dihanje pospešiti, npr. pri zastrupljencih. Višje koncentracije ogljikovega dioksida delujejo toksično. Znaki zastrupitve : glavobol, omotica, vrtoglavica, izguba zavesti, krči, smrt. Ogljikov oksid (CO) - zastrupljenemu je treba nuditi umetno dihanje z visokimm odstotkom kisika in mu čimprej izmenjati kri. Aktivno oglje (C) uporabljamo kot antidiaroik pri zastrupitvah. Ima veliko sposobnost adsorpcije.

Question 27

Opišite silicijev dioksid in smukec ter opredelite njune lastnosti in uporabo v farmaciji.

Answer 27

Silicijev dioksid (SiO2) je skoraj bel, droben, amorfni prašek, netopen v vodi in kislinah, topen samo v vročih raztopinah hidroksidov. Uporablja se kot drsljivec pri izdelavi tablet, kot polnilo v posipalih in kot abraziv v zobnih pastah. Smukec (magnezijev silikat; Mg3Si4O10(OH)2) je bel prah, netopen v vodi in organskih topilih. Prečiščeni smukec ne sme vsebovati azbestnih vlaken. Uporablja se kot drsljivec pri izdelavi tablet. Če ga uporabljamo kot polnilo v posipalih, ga moramo najprej sterilizirati. Če bi posipala, ki vsebujejo smukec, uporabljali na ranah, lahko nastanejo ognojki.

Question 28

Opišite fiziološko vlogo dušika.

Answer 28

Je plin brez barve, vonja in okusa. Utekočini se pri -196°C. V atmosferi ga je 78 prostorninskih %. Dokler je vsebnost kisika v zraku normalna, ne povzroča učinkov. Toksični učinki se pokažejo, če koncentracija kisika v zraku močno pade. Dušik se v krvi raztaplja bolje kot v vodi. Topnost se še poveča, če je zunanji tlak večji. Pojav je dobro poznan potapljačem. V telesnih tekočinah potapljača, ki se dalj časa zadržuje pod vodo na velikih globinah, se raztopi veliko dušika. Pri naglem dvigu nad vodno gladino nastanejo mehurčki dušika, ki lahko zamašijo žile in povzročajo poškodbe tkiva (potapljaška bolezen). Utekočinjen dušik se uporablja v medicini za odstranjevanje bradavic, za zamrzovanje tkiv ter organov.

Question 29

Opišite amoniak in opredelite njegove fizikalno-kemijske lastnosti.

Answer 29

Amoniak (NH3) je brezbarvni plin ostrega vonja, ki ga zlahka utekočinimo. Dobro je topen v vodi, vodne raztopine so bazične. Utekočinjenega uporabljamo za kot topilo za polarne in ionske snovi. Oficinalna je koncentrirana raztopina amoniaka, ki vsebuje 25 – 30% amoniaka. Ker je toksičen, ga uporabljamo predvsem kot reagent. Vdihavanje plina močno draži sluznico oči in dihalnih poti.

Question 30

Opišite amonijeve soli in opredelite njihove fizikalno-kemijske lastnosti.

Answer 30

Amonijeve soli (npr. NH4Cl) nastanejo pri reakciji amoniaka s kislinami. So dobro topne v vodi. Nastanejo pri razgradnji beljakovin, so pa v manjših količinah normalno prisotne v krvi. NH4Cl je najpogosteje up. amonijeva sol (amonijev klorid). Je bel, kristalični prašek, v vodi dobro topen. Deluje ekspektorantno (olajša izkašljevanje). Uporabljamo ga kot sredstvo za nakisanje seča.

Question 31

Razložite fiziološki pomen kisika.

Answer 31

Kisik (O2) je pomemben za celično dihanje. Je v naravi najbolj razširjen element. Kisik omogoča na Zemlji razmere, potrebne za življenje. V zraku ga je 21 prostorninskih %. Za pomanjkanje kisika so najbolj občutljivi možgani. Pri nekaterih boleznih, za katere je značilna hipoksija (pomanjkanje kisika) – astma, pljučnica, zastrupitve s plini, up. kisik v obliki inhalacij.

Question 32

Opišite ozon (O3) in vodo (H2O), opredelite njihove fizikalno-kemijske lastnosti in razložite uporabo v farmaciji.

Answer 32

Ozon (O3) lahko nastane pri osvetljevanju kisika ali zraka z UV svetlobo. Ima značilen vonj, (ozein pomeni v grščini dišati). Je močan oksidant, saj razpade že pri sobni temperaturi. Njegovi učinki so toksični, večje koncentracije ozona dražijo dihalne poti , zaradi tega lahko nastane pljučni edem. Voda (H2O) je polarna spojina in najpomembnejša kisikova spojina. Vrelišče ima pri 100 ֯C. Pri sobnih pogojih je v tekočem agregatnem stanju. Oficinalne vrste vode so: prečiščena voda (Aqua purificata), visoko prečiščena voda (Aqua valde purificata) in voda za injekcije (Aqua ad iniectabilia). Uporablja se za pripravo različnih farmacevtskih oblik.

Question 33

Opišite vodikov peroksid (H2O2), opredelite njegove fizikalno-kemijske lastnosti in razložite uporabo v farmaciji.

Answer 33

Je tekočina rahle modrikaste barve , neobstojna. Je močan oksidant. Koncentrirano 30% raztopino H2O2 uporabljajo za pripravo 3% raztopine H2O2. Vodikov peroksid je antiseptik, dezinficiens in dezodorant. Do nedavnega so 3% raztopino uporabljali za čiščenje in spiranje ran. Danes takšno uporabo odsvetujejo, saj se pri nanosu peroksida na rano (tkivo) sprostijo mehurčki O2, ki zamašijo žilice v okoliškem zdravem tkivu. Zato pride do zračne embolije in poškodbe tkiva.

Question 34

Razložite fiziološki pomen žvepla.

Answer 34

Žveplo je pomemben element v številnih naravnih molekulah, na primer v nekaterih aminokislinah in v številnih encimih. Anorgansko žveplo je v obliki sulfata (SO42-) v manjših količinah prisotno v telesnih tekočinah, predvsem v znotrajcelični tekočini. Sulfatni ioni nastanejo v jetrih, pri metabolizmu nekaterih žveplovih spojin. Iz telesa se izločijo s sečem. Sulfati se iz prebavil slabo absorbirajo. Večji odmerki delujejo kot osmozni laksansi.

Question 35

Opišite α-modifikacijo žvepla in opišite njegovo farmacevtsko delovanje.

Answer 35

Je farmacevtsko najbolj pomembna. Sestavlja jo ciklična osematomska molekula S8. Z različnimi postopki čiščenja lahko pripravimo oborjeno ali koloidno žveplo. Farmakopeja ga opisuje kot žveplo za zunanjo uporabo. Je rumen, amorfen, v vodi netopen prašek. Delci koloidnega žvepla so manjši in bolj zaobljeni kot delci oborjenega žvepla. Up. ga lokalno pri nekaterih kožnih obolenjih. Deluje keratolitično, blago antiseptično, blago antimikotično in protiparazitno. Vgrajujemo ga v mazila, losjone, mila, šampone. Uporabljamo ga za zdravljenje aken, prhljaja, garij.

Question 36

Razložite uporabo žveplovih spojin v farmaciji.

Answer 36

Natrijev tiosulfat (Na2S2O3) je brezbarvni, higroskopni, njegovi kristali so v vodi zelo dobro topni kristali. Pomemben je predvsem kot reagent v analizni kemiji. Z njim kvalitativno in kvantitativno določamo jod. Je pomemben protistrup, uporabljamo ga pri politju kože z bromovico. V obliki intravenskih injekcij ga uporabljamo pri zastrupitvah s cianidi.

Question 37

Opredelite fizikalno-kemijske lastnosti vode.

Answer 37

Je kemijska spojina in polarna molekula. Pri standardnih pogojih je tekočina. V trdnem stanju je led, v plinskem stanju je para. Tališče vode je pri 0C in vrelišče pri 100 C. Molekule vode se med sabo povezujejo z vodikovimi (H-vezmi). Je dobro topilo za polarne snovi. Se veliko up. v tehnologiji. Je najpomembnejša spojina za organizem in tudi za življenje.

Question 38

Katere vrste vod uporabljamo v farmaciji?

Answer 38

V farmaciji se voda uporablja za izdelavo različnih farmacevtskih oblik, pri sintezi zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi, za čiščenje embalaže, proizvodnih naprav in prostorov. V farmaciji uporabljamo prečiščeno vodo (Aqua purificata) in vodo za injekcije (Aqua ad iniectabilia).

Question 39

Opišite lastnosti prečiščene vode in vode za injekcije.

Answer 39

Prečiščena voda se uporablja za pripravo vseh zdravilnih pripravkov, razen za tiste za katere je zahtevana sterilnost in apirogenost. Pridobivamo jo z destilacijo, ionsko izmenjavo in reverzno osmozo. DESTILACIJA – vodo pri vrelišču prevedemo v paro, nato paro v hladilniku utekočinimo in jo zbiramo kot destilat. Nehlapne nečistoče ostanejo v prvi posodi. Postopek izvedemo tako, da prvih 15 minut ne dovajamo vode v hladilnik, zato da ga steriliziramo. Začetno količino destilata zavržemo, zaradi neraztopljenih soli. Tako dobimo kakovosten destilat. IONSKA IZMENJAVA – demineralizacija- pri ionski izmenjavi se anioni in kationi iz vode zamenjajo s H+ in OHiz smole. Vodo, ki jo želimo prečistiti, vodimo najprej skozi kationsko in nato skozi anionsko smolo. Po prehodu obeh smol je zaradi izmenjave kationov in anionov iz vode dobljena voda nevtralna. V farmaciji smemo uporabljati le tako demineralizirano vodo. REVERZNA OSMOZA – je najnovejša tehnika čiščenja vode. Pri reverzni osmozi teče proces v nasprotni smeri, kot pa pri osmozi. Pri osmozi difundirajo molekule topila v raztopino skozi polprepustno membrano v smeri, kjer jih je manj. Pri reverzni osmozi pa je tlak večji in in se molekule topila premikajo iz manj koncentriranega v bolj koncentriran del raztopine.

Question 40

Opišite fiziološki pomen fluoridov, kloridov, joda ter navedite njihove glavne vire v prehrani.

Answer 40

FLUORIDI – v človeškem organizmu je največ fluoridov v zobeh in kosteh. Potrebni so za čvrstost zob in kosti. Fluoridi povečujejo odpornost zobne sklenine proti kislinam, ki raztapljajo zobno substanco. S tem pomembno ščitijo zobe pred nastankom zobne gnilobe. Zelo pomembni so pri otrocih do približno enajstega leta starosti, to je v času izraščanja in zorenja zob.Fluoridi se v organizmu lahko kopičijo. Stanje im. fluoroza. Povzroča lisasto obarvanost zobne sklenine. Naravni viri: vodovodna voda, morska hrana. KLORIDI – klorovi ioni so pomembni anioni zunajcelične in znotrajcelične tekočine. Skupaj z Na in K uravnavajo osmotski tlak. JOD – V človeškem telesu je nujno potreben, skoraj 80% ga je v ščitnici, od tega večina v ščitničnih hormonih tiroksinu in tijodotironinu. Ob pomanjkanju se razvije golšavost. Delovanje telesnih funkcij se upočasni, pri otrocih se pojavi upočasnjena rast, pri novorojenčkih pa huda duševna zaostalost.Čezmerno uživanje joda je toksično – motnje v delovanju ščitnice, razvije se hipertiroidizem. Naravni viri: jodirana sol, morski sadeži, ribe.

Question 41

Razložite delovanje klorovih spojin, ki se uporabljajo v farmaciji.

Answer 41

Klorati delujejo bakteriocidno in so močni antioksidanti. Klorovodikova kislina (HCl) – up. se kot reagent in za pripravo razredčene raztopine, ki vsebuje 9,5 – 10 % HCl. Je sestavina pripravkov, ki se uporabljajo pri neizločanju ali premajhnem izločanju želodčne kisline. NaCl – beli kristali, slanega okusa, dobro topni v vodi. Pomemben je za izotonizacijo parenteralnih farmacevtskih oblik. 0,9% fiziološka raztopina povzroča enak osmotski tlak kot krvna plazma, zato je izotonična. Sterilna se up. za izpiranje nosu, sterilna in apirogena za nadomeščanje telesnih tekočin.

Question 42

Predstavite uporabo jodovih spojin in pripravkov v farmaciji in medicini.

Answer 42

NaI in KI – preprečujeta in zdravita motnje v delovanju ščitnice. Radioaktivni izotop joda – zdravljenje hipertireoidizma, zdravljenje raka ščitnice. Up. se tudi v diagnostiki. Etanolna raztopina joda – up. se kot dezificiens in antiseptik, za razkuževanje kože pred operativnimi posegi.

Question 43

Kdo so prehodni elementi, kaj so njihove skupne značilnosti?

Answer 43

Prehodni elementi so elementi, ki se v periodnem sistemu nahajajo med II. in III. glavno skupino. Več kot polovica znanih elementov prihaja iz vrst prehodnih elementov. To so npr. Ti, V, Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu, Zn… Njihove skupne značilnosti so: vsi so kovine, tvorijo zlitine, so trdi, se topijo v anorganskih kislinah, tvorijo spojine, v katerih imajo različna oksidacijska števila, tvorijo obarvane spojine.

Question 44

Kdo je pomembna spojina Mangana, njegove lastnosti in kakšen je njegov terapevstki učinek?

Answer 44

Pomembna manganova spojina je kalijev manganat(VII). Je močan oksidant. Peroralno je toksičen. Močno razredčena raztopina (0,01%) se up. kot antiseptik za spiranje ran. Pri nanosu na kožo se maganatni (VII) ion reducira do manganatnih (II) in manganatnih (IV) spojin, ki delujejo adstrigentno. Zaradi možnih poškodb tkiva danes up. kalijevega manganata(VII) za spiranje ran odsvetujejo. Zelo razredčena se up. kot dezodorant. Koncentrirana raztopina na sluznicah deluje kavstično.

Question 45

Razloži fiziološki pomen železa v telesu, kaj je potrebno za absorpcijo železa in znaki pomanjkanja.

Answer 45

Človeško telo vsebuje 4 g železa, večina (65%) ga je v krvi vezanega v beljakovino hemoglobin. Približno 10% železa je v mišicah v mioglobinu in v različnih encimih. Preostanek je zaloga železa. Nahaja se v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Ženske potrebujejo dnevno 2 mg železa, kar je dvakrat več kot moški, saj ga mesečno izgubljajo ob vsaki menstrualni krvavitvi. Več železa potrebujejo tudi nosečnice, doječe matere in otroci v obdobju rasti. Za absorpcijo železa je potrebna energija ATP, askorbinska kislina (vitamin C) in encimi. Znaki pomanjkanja: slabokrvnost in anemija. Pojavi se bledica, utrujenost, šibkost, manjša mišična zmogljivost.

Question 46

Za Cu (baker) kratko opišite njegov pomen v organizmu.

Answer 46

Baker je sestavina več encimov, ki so potrebni za pridobivanje energije , za antioksidantno delovanje in za tvorbo vezivnega tkiva. Dnevno potrebujemo 2 mg bakra. Bakrovi ioni se po krvi prenašajo vezani na beljakovino ceruloplazmin. Pomanjkanje bakra je redko. Znaki so: krhki lasje, utrujenost, zmanjšano število rdečih krvničk, pikčaste krvavitve na koži, krhke kosti zaradi izgube kalcija. Baker, ki ni vezan na ceruloplazmin, je toksičen. Že majhne količine zaužitega bakra delujejo emetično. Povzročajo slabost in bruhanje.

Question 47

Za Ag (srebro) kratko opišite njihov pomen v organizmu.

Answer 47

Srebro v človeškem telesu ni prisotno. Srebrovi ioni obarjajo beljakovine, zato delujejo adstrigentno in baktericidno. Visoke koncentracije delujejo kavstično. Srebrove soli se v prebavilih reducirajo do elementarnega srebra, zato se ne absorbirajo. Srebrove soli uporabljamo le zunanje. Farmacevtsko pomembna srebrova spojina je srebrov nitrat (AgNO3). Je bel, kristaliničen prašek, v vodi se dobro topi. 1%-na raztopina AgNO3 se v obliki kapljic za oči up. pri novorojencih za preprečevanje nevarnega, z gonokokom povzročenega očesnega vnetja.

Question 48

Za Au (zlato) kratko opišite njegov pomen v organizmu.

Answer 48

Zlato in njegove spojine po zaužitju niso učinkovite. V prebavilih se spojine zlata reducirajo do elementarnega zlata in se ne absorbirajo. Spojine zlata se sicer up. za zdravljenje revmatoidnega artritisa. Zdravljenje spremljajo pogosti neželeni učinki, ki prizadenejo kožo in sluznice, spremenijo krvno sliko, okvarijo ledvice, jetra, pljuča.

Question 49

Opišite osnovne kemijske in fizikalne značilnosti alifatskih ogljikovodikov (alkanov, alkenov, alkinov).

Answer 49

Alkani so ogljikovodiki, ki so povezani z enojno vezjo, tetraedrična razporeditev vezi, končnica -an, alkeni so ogljikovodiki, ki so povezani z dvojno vezjo, trikotna razporeditev vezi, končnica -en, alkini so ogljikovodiki, ki so povezani s trojno vezjo, linearna razporeditev vezi, končnica -in. Alkani so nasičeni, alkeni in alkini nenasičeni in bolj reaktivni od alkanov. Agregatna stanja alkanov so naslednja C1 -C4 so plini, od C5 – C16 so tekočine, od C17 naprej so trdne snovi. Z vodo se ne mešajo in imajo praviloma manjšo gostoto od vode.

Question 50

Katere reakcije so značilne za alkene in alkine?

Answer 50

- Adicije halogenov - Adicije vodikovih halogenidov - Oksidacije - Polimerizacije - Ozonizacije - Katalitsko hidrogeniranje

Question 51

Razložite pomen spojine Tekoči parafin.

Answer 51

Tekoči parafin je prozorna viskozna tekočina, kjer prevladujejo gostotekoči alkani. Glede na viskoznost ločimo več vrst tekočega parafina. Up. ga predvsem kot pomožno snov pri izdelavi mazil, svečk, emulzij. Peroralno ali rektalno deluje odvajalno.V prebavilih se ne absorbira in ne razgradi. Sluznico črevesja prevleče in jo naredi gladko ter spolzko. S tem olajša praznjenje črevesne vsebine. Je blago odvajalo. Pogosta in dolgotrajna uporaba ni priporočljiva. Pojavijo se lahko motnje v absorpciji vitaminov, ki so topni v maščobah (vitamini A,D,E,K).

Question 52

Razložite sestavo in pomen spojine Trdi parafin, Beli vazelin, Rumeni vazelin.

Answer 52

Trdi parafin je zmes trdnih alkanov z dolžino verige C20 do C40. Tališče je med 50 in 61 ֯C. Uporablja se za izdelavo svečk z odvajalnim učinkom in mazil. Beli vazelin je zmes trdnih in tekočih alkanov. Uvrščamo ga med gele ogljikovodikov. Trdni alkani tvorijo tridimenzionalno rešetko, v katero je ujeti tekoči del alkanov. Vazelin uporabljamo za izdelavo mazil. Je kemijsko in fizikalno stabilen ter dobro prenosljiv. Znan je še Rumeni vazelin, ki je manj prečiščen kot beli vazelin.

Question 53

Razložite lastnosti in pomen spojine Ihtamol.

Answer 53

Je rdečkastorjava do skoraj črna viskozna tekočina, z vonjem po nafti. Meša se z vodo, glicerolom in olji, delno se meša z etanolom. Deluje šibko bakteriostatsko. Vgrajujemo ga v pripravke, ki se nanašajo na kožo, v svečke in globule. Lahko draži kožo in povzroča preobčutljivostne reakcije.

Question 54

Opišite fizikalno- kemijske lastnosti kloroforma in njegove terapevtske lastnosti.

Answer 54

Je brezbarvna nevnetljiva tekočina, nekoliko sladkobnega vonja. Ima večjo gostoto kot voda in se z njo skoraj ne meša. Dobro se raztaplja v maščobah. Na zraku in svetlobi oksidira, nastane karbonil klorid in klor, Karbonil klorid močno draži dihalne poti, znan je tudi kot bojni strup fosgen. Kloroform (CH3Cl) so včasih up. kot anestetik. Povzroča izgubo zavesti in občutka za bolečino. Ker pa je kancerogen, je njegova uporaba v medicini in kozmetiki prepovedana.

Question 55

Etanol, latinsko ime, opišite njegove kemijske lastnosti, kako nastane in farmacevtsko učinkovanje.

Answer 55

Etanol (C2H5OH) je prozorna, brezbarvna tekočina, značilnega vonja in ostrega okusa. Vre pri 78 ْC in gori z modrikastim plamenom. Pri gorenju nastaneta ogljikov dioksid in voda. Meša se z vodo, glicerolom, eteričnimi olji. Nastane pri alkoholnem vrenju, tehnično ga pridobivamo iz krompirja, sintetično pa iz etena in etina. 0,5% etanola v krvi povzroči smrt. Učinkuje kot antiseptik, dezinficiens in rubefaciens.

Question 56

Glicerol, lat. ime, opišite njegove kemijske lastnosti, farmacevtsko učinkovanje.

Answer 56

CH2OH(CH)OHCH2OH je bistra, brezbarvna, viskozna, higroskopna tekočina sladkega okusa in brez vonja. Z vodo in etanolom se meša v vseh razmerjih. Je sestavina maščob. NE deluje antiseptično in NE hipnotično. Up. ga kot hidrofilno fazo pri izdelavi mazil in krem, kot vlažilec v hidrogelih in zobnih pastah. Pri peroralni in rektalni uporabi deluje odvajalno. Veže vodo v črevesju, zato se poveča količina črevesne vsebine, ki sproži refleks za praznjenje črevesja.

Question 57

Izopropanol, Sorbitol, Stearol, osnovne lastnosti, farmacevtsko učinkovanje.

Answer 57

Izopropanol oz. propan-2-ol je antiseptik in dezinficiens, ki je po jakosti podoben etanolu, le da je bolj toksičen. Po nanosu na kožo lahko povzroči draženje. Uporablja se za razkuževanje kože pred operacijami. Sorbitol je bel, higroskopen prašek zelo sladkega okusa. Zadržuje vlago, zato se up. kot vlažilec v različnih farmacevtskih pripravkih in kozmetičnih izdelkih. Uporablja se tudi kot sladilo v pripravkih za diabetike.

Question 58

Napišite splošno formulo alkoholov in etrov ter razložite njihovo nomenklaturo.

Answer 58

Alkoholi – splošna formula alkoholov je R-OH, pri čemer je R radikal. Poimenujemo jih s končnicami -ol, če je vezana ena skupina, -diol, če sta vezani dve oz -triol, če so vezane tri. Navedemo tudi pozicijska števila, kadar je možna izbirnost pozicij, recimo butan-1-ol (CH3CH2CH2CH2OH) in NE etan- 1-ol. Kadar imamo več funkcionalnih skupin, poimenujemo OH kot -hidroksi zaradi prioritetne vrste. Primer 2-hidroksibutanal (CH3CH2CH(OH)CHO). Etri- splošna formula etrov je R-O-R. Radikala sta lahko enaka ali različna, primer R1-O-R. Poimenovanje etrov je lahko s substituentom ali s funkcionalno skupino. S funkcionalno skupino v imenu navedemo ime eter, npr. butil etil eter (CH3CH2CH2CH2-O-CH2CH3). S substituentom je to etoksibutan.

Question 59

Kdaj je alkohol primarni, kdaj sekundarni, kdaj terciarni?

Answer 59

Alkohol je primarni, če je -OH skupina vezana na primarni C atom, sekundarni, če je -OH skupina vezana na sekundarni C atom in terciarni, če je -OH skupina vezana na terciarni C atom. GLEJ ZAPISKE!!!

Question 60

Fizikalno-kemijske lastnosti alkoholov.

Answer 60

Uvedba skupine -OH v molekulo alkanov spremeni fizikalno-kemijske lastnosti spojine. Tako imajo alkoholi v primerjavi z ustreznimi alkani večjo molekulsko maso, večjo gostoto in višje vrelišče. Spremeni se tudi polarnost spojine. Kisik je elektronegativni element in privlači vezni elektronski par. Vez R-OH je zato polarizirana, alkoholi pa so v odvisnosti od. št. C atomov in št. -OH skupin polarni. Polarnost narašča z večanjem št. -OH skupin in krajšanjem verige C atomov. Razvejanost alkoholov temperaturo vrelišča manjša, daljšanje verige C atomov pa T vrelišča veča. Gostote alkoholov so nižje od gostote vode, sicer njihova gostota z naraščanjem C atomov narašča, vendar nikoli ne doseže gostote vode 1g/mL. Metanol, etanol in propan-1-ol in propan-2-ol se popolnoma mešajo z vodo.

Question 61

Opišite dietil eter, lat. ime, opišite njegove lastnosti, delovanje in uporabo v farmaciji.

Answer 61

CH3CH2-O-CH2CH3 Dietil eter je lahkohlapna, brezbarvna tekočina značilnega vonja. Njegovo vrelišče je pri 35 ֯C, hlapi so eksplozivni. Na svetlobi ob prisotnosti kisika tvori perokside, ki močno dražijo pljuča. Nastanek peroksida preprečimo tako, da ga hranimo v dobro zaprti, temni posodi. Dietil eter uporabljamo kot splošni inhalacijski anestetik. Draži sluznico dihal, poveča izločanje bronhialne sluzi in lahko povzroča težave z dihanjem. Vdihavanje hlapov etra lahko povzroči astmatični napad. Pogosti neželeni učinki po prebuditvi iz splošne anestezije so glavobol, bruhanje, pri pljučnih bolnikih tudi bronhitis in pljučnica. Zato kot splošni anestetik ni primeren za astmatike in druge pljučne bolnike.

Question 62

Primerjajte strukturo aldehidov in ketonov in njihove fizikalno-kemijske lastnosti.

Answer 62

Aldehide prepoznamo po -CHO skupini, poimenujemo jih s končnico -al, recimo propanal CH3CH2CHO, ketone prepoznamo po -CO skupini, poimenujemo jih s končnico -on, primer propanon oz. trivialno aceton CH3COCH3. Če primerjamo vrelišča ketonov in aldehidov med sabo, opazimo, da imajo ketoni višja vrelišča in večjo topnost v vodi kot aldehidi. Razlog je večja polarnost molekule in večja stabilnost oz. manjša reaktivnost -CO skupine v primerjavi s -CHO skupino.

Question 63

Opišite pridobivanje aldehidov.

Answer 63

Aldehidi nastanejo pri oksidaciji primarnih alkoholov. Lahko se oksidirajo naprej do karboksilnih kislin. Reagent je K2Cr2O7 ali KMnO4. Primer: butan-1-ol (CH3CH2CH2CH2OH) → butanal (CH3CH2CH2CHO) → butanojska kislina (CH3CH2CH2COOH) Skupina -CHO je reaktivna skupina, na kateri potekajo reakcije adicije. V molekulah zdravilnih učinkovin je zato skupina -CHO redko prisotna.

Question 64

Formaldehid, opišite njegovo delovanje in uporabo v kemiji in farmaciji.

Answer 64

Formaldehid je plin ostrega vonja, ki močno draži sluznico. Je zelo reaktiven in toksičen. Kemijsko je matanal. Uporabljamo vodne raztopine formaldehida. Oficinalna je 35%-na vodna raztopina formaldehida, ki je pomemben reagent. Formaldehid koagulira beljakovine. V stiku s kožo postane izsušena in bolj trda, pojavi se lahko dermatitis. Zaužitje formaldehida lahko povzroča razjede sluznice prebavil, ki jih spremljajo hude bolečine. Zaradi toksičnosti ga kot dezinficiens ne uporabljamo več.

Question 65

Urotropin, opišite njegovo delovanje in uporabo v kemiji in farmaciji.

Answer 65

Urotropin nastane, če pomešamo vodno raztopino matanala in amoniaka. Po videzu je bel kristalinični prašek z vonjem po formaldehidu. Je predzdravilo, torej deluje šele potem, ko se v telesu presnovi (metabolizira). Presnova poteče do amoniaka in formaldehida, ki je tudi učinkovina. Uporablja se kot uroantiseptik. Urotropin se uporablja tudi kot dezodorant v pripravkih pri potenju nog. Deluje tudi antiseptično in antimikotično. Urotropin lahko vgrajujemo v posipala, mazila, gele.

Question 66

Pridobivanje ketonov.

Answer 66

Ketoni nastanejo pri oksidaciji sekundarnih alkoholov. Reagent je K2Cr2O7 ali KMnO4. Primer: butan-2-ol (CH3CH2(OH)CH2CH3) → butan-2-on (CH3CH2COCH3) Skupina -CO je manj reaktivna skupina kot CHO.

Question 67

Napišite splošno formulo za karboksilne kisline, kakšne lastnosti daje karboksilna skupina tem spojinam, kako jih poimenujemo?

Answer 67

Splošna formula za karboksilne kisline je R-COOH. Primer etanojska kislina CH3COOH. Uvedba COOH skupine v molekulo poveča polarnost spojine. Posledica polarnosti je večja kemijska reaktivnost. Karboksilne kisline poimenujemo s končnico -ojska ali -diojska kislina. Če sta v molekuli več kot dve karboksilni kislini ali je karboksilna kislina vezana na obroč, jih poimenujemo kot karboksilne kisline.

Question 68

Ocetna kislina, opišite njeno delovanje in uporabo v farmaciji.

Answer 68

CH3COOH je prozorna, jedka tekočina ostrega vonja. Meša se z etanolom, vodo, glicerolom. Nastaja pri alkoholnem vrenju. Visoko koncentrirana (več kot 96%) se strdi že pri 16 ֯C. Imenujemo jo ledocet, ki se uporablja za sintezo zdravil. Razredčene raztopine delujejo protibakterijsko in protiglivično. 4%-no raztopino ocetne kisline up. kot začimbo v gospodinjstvu (vinski kis).

Question 69

Opišite maščobne kisline, opišite stearinsko kislino in njeno delovanje ter uporabo v farmaciji.

Answer 69

Maščobne kisline so tiste karboksilne kisline, ki imajo v molekuli vsaj štiri ogljikove atome. Maščobne kisline se v naravi biosintetizirajo iz različnega števila enot CH3COOH, zato imajo vedno sodo število C atomov. Poznamo nasičene maščobne kisline, kadar so ogljikovi atomi povezani samo z enojnimi vezmi. Gradijo trdne masti. Kadar pa je v molekuli ena ali več dvojni vezi, pravimo, da so nenasičene. Olja vsebujejo nenasičene maščobne kisline.Stearinska kislina je nasičena maščobna kislina. Je bel, v vodi netopen prašek. Topi se v etanolu, kloroformu in dietiletru. Uporabljamo jo kot drsljivec pri tabletiranju, za izdelavo mil, emulgatorjev.

Question 70

Napišite splošno formulo za karboksilne kisline, kakšne lastnosti daje karboksilna skupina tem spojinam, kako jih poimenujemo?

Answer 70

Splošna formula za karboksilne kisline je R-COOH. Primer etanojska kislina CH3COOH. Uvedba COOH skupine v molekulo poveča polarnost spojine. Posledica polarnosti je večja kemijska reaktivnost. Karboksilne kisline poimenujemo s končnico -ojska ali -diojska kislina. Če sta v molekuli več kot dve karboksilni kislini ali je karboksilna kislina vezana na obroč, jih poimenujemo kot karboksilne kisline.

Question 71

Mlečna kislina, opišite njeno delovanje in uporabo v farmaciji.

Answer 71

Mlečna kislina je brezbarvna, viskozna, higroskopna tekočina, ki skorajda nima vonja. Nastane pri kisanju mleka v prisotnosti mlečnih bakterij. Meša se z vodo, etanolom in dietil etrom. Molekula je kiralna. Koncentrirana deluje kavstično. Razredčena je antiseptik. S salicilno kislino se uporablja za odstranjevanje bradavic. Mlečno kislino uporabljamo tudi v kozmetični industriji in kot konzervans v živilski industriji. GLEJ ZAPISKE!!!

Question 72

Vinska kislina, opišite njeno delovanje in uporabo v farmaciji.

Answer 72

Nahaja se v belih ali brezbarvnih kristalih, ki so brez vonja, kislega okusa. V vodi se zelo dobro topi. Je pogosta sadna kislina (v grozdju, višnjah, regratu…). Skupaj z NaHCO3 jo uporabljamo za izdelavo šumečih praškov, zrnc, tablet. Deluje rahlo odvajalno. V analizni kemiji jo up. za izdelavo fehlingovega reagenta. V živilski industriji se uporablja kot konzervans, za izdelavo bonbonov in limonad. GLEJ ZAPISKE!!!

Question 73

Opišite strukturo kislinskih kloridov, anhidridov, estrov, amidov.

Answer 73

Kislinski kloridi imajo fukcionalno skupino -COCl, primer CH3COCl (etanoil klorid). Anhidridi nastopajo v obliki RCO-O-COR, primer CH3CO-O-COCH3 (etanojski anhidrid). Estri imajo funkcionalno skupino -COO, primer CH3COOCH3 (metil etanoat). Amidi imajo obliko RCONH2, primer CH3CONH2 (metil amid). GLEJ ZAPISKE!!!

Question 74

Opišite farmacevtsko delovanje acetilsalicilne kisline.

Answer 74

Najbolj znan ester, ki je zdravilna učinkovina, je acetilsalicilna kislina. Deluje analgetično, antipiretično, protivnetno, preprečuje agregacijo trombocitov. Uporabljamo jo pri blagih artritičnih bolečinah, bolečinah med menstruacijo, pri prehladu, gripi, vnetem grlu, glavobolu, zobobolu…

Question 75

Opišite pomen paracetamola in soli v farmaciji.

Answer 75

Paracetamol deluje analgetično in antipiretično. Uporabljamo ga pri bolečinah med menstruacijo, pri zobozdravstvenih in zdravniških posegih, pri vročini, prehladu, revmatičnih bolečinah… Soli uporabljamo pri izdelavi raztopin in parenteralnih farmacevtskih oblik.

Question 76

Delitev aminov (primarni, sekundarni, terciarni), poimenovanje in lastnosti.

Answer 76

Amine delimo na primarne amine ( A), sekundarne amine (B) in tercirarne amine (C). Amine poimenujemo tako, da radikalu dodamo končnico amin (metilamin). Amini so bazične spojine. Bazičnost je odvisna od vrste substituent. Alkilamini so nekoliko močnejše baze od amoniaka, aromatski amini so manj bazični od alifatskih aminov. Amini tvorijo vodikove vezi, kar poveča njihovo topnost v vodi. GLEJ ZAPISKE!!!

Question 77

Opišite aminokisline, funkcionalni skupini, esencialne in neesencialne AK.

Answer 77

Aminokisline vsebujejo dve značilni funkcionalni skupini: amino skupino (-NH2) in karboksilno skupino (-COOH). So kiralne, optično aktivne spojine. Aminokisline navadno imenujemo s trivialnimi imeni. So za organizem zelo pomembne, saj so sestavni del beljakovin. Esencialne aminokisline so tiste aminokisline, ki jih človekov organizem nujno potrebuje, saj jih ne more izdelati sam. V organizem jih moramo vnesti s hrano. Te so izolevcin, levcin, valin, lizintreonin… Neesencialne aminokisline lahko telo samo sintetizira.

Question 78

Opišite peptide, beljakovine, naloge beljakovin.

Answer 78

Aminokisline se med sabo povezujejo s peptidnimi vezmi. Peptidna vez je vez CONH. Dve aminokislini (AK) tvorita dipeptid, tri AK tripeptid, več kot 10 AK je polipeptid. Polipeptidi z velikim številom aminokislin so beljakovine. Beljakovine so med najpomembnejšimi molekulami v vsaki živi celici. Naloge beljakovin: - Uravnavajo kemijske reakcije v živih organizmih. - Po telesu prenašajo za organizem potrebne snovi. - Uravnavajo delovanje organizma. - Sodelujejo pri obrambi organizma.

Question 79

Lastnosti cikličnih spojin.

Answer 79

Značilnost cikličnih spojin je, da so ogljikovi atomi sklenjeni v obroč. Lastnosti cikloalifatskih spojin so podobne lastnostim alifatskih spojin. V obroču je lahko tudi en ali več heteroatomov. Glede na število vezi poznamo cikloalkane (nasičene), cikloalkene in cikloalkine (nenasičene). Glede na število ogljikovih atomov povezanih v obroč, poznamo ciklopropan (3 C atomi v obroču), ciklobutan (4 C atomi v obroču), ciklopentan, cikloheksan…

Question 80

Holesterol, lastnosti, pomen za organizem.

Answer 80

Je bel kristalni prašek brez vonja in okusa. V vodi se ne topi, dobro se topi v nepolarnih topilih. Za človekov organizem je nujno potreben. Odrasel človek ima 200 g holesterola. Večina ga je v celičnih membranah. Molekule holesterola so vrinjene v fosfolipidno dvojno plast celične membrane, kjer ustvarjajo določeno togost. Holesterol vnašamo v telo delno s hrano (jajčni rumenjak, drobovina), del holesterola pa nastaja v jetrih (endogeni holesterol). Iz holesterola nastanejo vse fiziološko pomembne steroidne spojine.

Question 81

Ateroskleroza, zakaj nastane?

Answer 81

Previsoka vrednost holesterola v krvi pomeni resen dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se arterijske stene zadebelijo in postanejo manj prožne. Bolezen lahko prizadene arterije povsod po telesu. Pod arterijsko steno se začnejo kopičiti maščobne snovi. Takšna arterijska stena se nato mestoma zadebeli. Arterije se počasi zožijo in postanejo manj prožne.

Question 82

Delitev cikličnih spojin glede na različne heteroatome.

Answer 82

Značilnost cikličnih spojin je, da so ogljikovi atomi sklenjeni v obroč. Lastnosti cikloalifatskih spojin so podobne lastnostim alifatskih spojin. V obroču je lahko tudi en ali več heteroatomov. To je navadno dušikov, žveplov ali kisikov atom. V tem primeru so to: - Ciklični amini (ciklične spojine, ki imajo v obroču dušikov atom). - Ciklični sulfidi (ciklične spojine, ki imajo v obroču žveplov atom). - Ciklični etri (ciklične spojine, ki imajo v obroču kisikov atom).

Question 83

Steroidi, naštejte fiziološko pomembne spojine steroidov.

Answer 83

Steroidi so pomembne cikloalifatske spojine. Vsebujejo skelet, ki ga sestavljajo štirje obroči, trije so šestčlenski in eden je petčlenski. V skupino steroidnih spojin spadajo številne pomembne naravne spojine. Te so: - Holesterol - Vitamin D - Hormoni skorje nadledvične žleze - Spolni hormoni - Žolčne kisline

Question 84

Kako nastane strdek pri aterosklerozi?

Answer 84

Zaradi previsoke vrednosti holesterola v krvi se žilna stena zadebeli. Zadebeljenim delom, ki so napolnjeni predvsem s holesterolom, rečemo ateromi. Arterije se sčasoma zožijo in postanejo manj prožne. Aterom se pretrga, pride v kri in sproži nastanek krvnega strdka. Strdek žilo še dodatno zoži ali celo zamaši. Nastane zapora. Če so prizadete arterije, ki oskrbujejo možgane, lahko nastopi možganska kap, če pa se strdek pojavi v koronarnih arterijah, pa nastane srčna kap.

Question 85

Lastnosti aromatskih ogljikovodikov, pogoji aromatičnosti.

Answer 85

Aromatski ogljikovodiki imajo značilen vonj (aroma – vonj). Predstavnik je benzen. Benzen in ostale aromatske spojine imajo planarno zgradbo, delokalizirane ꙥ elektrone in izmenično dvojno vez. Veljati mora tudi Hucklovo pravilo ( št. ꙥ e = 4n +2, n = št.obročev).

Question 86

Naštejte vrste elektrofilnih substitucij na benzen.

Answer 86

- Alkiliranje (R-Cl/ AlCl3) - Aciliranje (R-COCl/AlCl3) - Nitriranje (HNO3/H2SO4) - Nitroziranje (HNO2/H2SO4) - Sulfoniranje (H2SO4 ali SO3) - Halogeniranje (Cl2/FeCl3)

Question 87

Napišite reakcijo nitriranja benzena.

Answer 87

C6H6 + HNO3/H2SO4 → C6H5NO2 + H2O Benzen reagira z dušikovo (V) kislino ob prisotnosti žveplove (VI) kisline kot katalizator. Nastane nitrobenzen in stranski produkt voda.

Question 88

Fenol, lastnosti, delovanje in uporaba.

Answer 88

Fenol je aromatska spojina, kjer je hidroksilna skupina vezana na benzen (C6H5OH). Nahaja se v obliki brezbarvnih oz. rožnatih kristalov. V vodi se zmerno topi. Topnost je odvisna od temperature. Je higroskopen, veže vlago. Med segrevanjem sublimira. Je antiseptik in dezinficiens. Deluje na bakterije, viruse in glive. Deluje tako, da obarja celične beljakovine. Skozi kožo se dobro absorbira in lahko pride do zastrupitve, če je le-ta poškodovana. Še bolj nevarno je zaužitje fenola. Zastrupitev lahko povzroča tudi vdihavanje fenolnih par. Pri zastrupitvi se pojavijo razjede, slabost, bruhanje, potenje, diareja. Znaki se lahko stopnjujejo do krčev, nezavesti ali celo smrti. Fenol je dovoljeno uporabljati kot konzervans v dermalnih in parenteralnih farmacevtskih oblikah.

Question 89

Rezorcinol, lastnosti, delovanje in uporaba.

Answer 89

Rezorcinol je spojina z dvema hidroksilnima skupinama vezanima na aromatsko jedro. Kristali rezorcinola so podobni kristalom fenola, le da se rezorcinol v vodi dobro topi. Deluje šibko antiseptično in keratoplastično. Vgrajujemo ga v mazila in dermalne emulzije, ki se uporabljajo za zdravljenje luskavice, ekcemov, aken in seboroičnega dermatitisa. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo, so rdečinain luščenje kože. Znaki zastrupitve po zaužitju so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska, težko dihanje… Rezorcinol se v kozmetičnih izdelkih uporablja kot modifikator za barvanje las.

Question 90

Klorokrezol, delovanje in uporaba.

Answer 90

Klorokrezol se nahaja v obliki belih kristalov, ki se v vodi težko topijo, dobro se topijo v etanolu. Sistematično ime je 4-kloro-3-metilfenol. Je močnejši in manj toksičen antiseptik kot fenol. Uporablja se za konzerviranje dermalnih in parenteralnih farmacevtskih oblik in farmacevtskih oblik za telo.