1. test Flashcards Preview

Glasba > 1. test > Flashcards

Flashcards in 1. test Deck (102)
Loading flashcards...
1

Katero tonsko gradivo poznamo?

Intervale, melodije, lestvice, akorde in harmonije.

2

Kaj je interval in kako jih delimo?

Interval je razdalja med dvema tonima oz. razlika med frekvencama dveh tonov. Ločimo jih po obsegu(prima, sekunda, terca, kvarta, kvinta, seksta, septima, oktava, nona, decima...) in po vsebini(čisti, veliki, mali, zmanjšani in zvečani).Intervali nastopajo sozvočno(harmonično) ali razloženo(melodično).

3

Kaj je melodija?

Je urejeno zaporedje intervalov. Vsak interval že ob samostojnem nastopu posreduje lastno izrazno moč. Ko jih povežemo v učinkovito zaporedje, nastane glasbena izpoved.

4

Kaj je zvok in nihanje?

Zvok je vse, kar zaznamo s sluhom. Začutimo ga s telesom in dojamemo z razumom. Zvok je energija, ki se širi po prostoru kot valovanje oz. nihanje. Nihanje je neprestano ponavljajoče se gibanje.

5

Kaj na pove frekvenca in kaj določa?

Frekvenca nam pove število nihajev v sekundi. Enota je hertz(Hz). Določa višino tona. Manjše ko je zvočilo, višja je frekvenca, ton in obratno.

6

Kako prepoznamo energijo?

V različnih pojavnih oblikah: kot gibanje, svetlobo, elektriko, toploto, zvok...

7

Na kaj delimo zvok?

Na šum, zven in ton.

8

Kaj je šum?

Je zmes mnogih neenakomernih valovanj oz. nihanj; med šume prištevamo vsakovrstni ropot, šumenje, prasketanje, poke, šumi nimajo določene tonske višine in jih ne moremo zapeti.

9

Kaj je ton?

Ton je enakomerno valovanje oz. nihanje; ima natančno tonsko višino, ki jo zapišemo z notami ali višino frekvence; tone lahko zapojemo in zaigramo na glasbila.

10

Kaj je zven?

Ima približno tonsko višino, saj ima tako lastnosti tona kot šuma; zvene lahko izvedemo na različna glasbila, najbolje na ritmična tolkala.

11

Kaj je beli šum?

Kadar šum zapolni vse naše slušno območje(velik slap, letalski motorji).

12

Kaj je sinusni ton?

Čistih frekvenc brez alikvotnih tonov ne moremo zaigrati z glasbili. Ustvarimo jih lahko z elektronskim tonskimi generatorji.

13

Kako se med seboj razlikujejo posamezni zvočni pojavi?

Zvoki se med seboj razlikujejo po višini, jakosti, barvi, trajanju in položaju v prostoru.

14

Kateri dve glasbili pokrivata celo frekvenčno območje?

Sintetizator in orgle.

15

Kaj je ultrazvok?

Za človeka neslišni zvok, ki se pojavlja nad njegovim slušnim pragom. Ima večjo energijo kot slišni zvok.Uporabljamo ga v industriji, medicini in živalskem svetu.

16

Kaj je infrazvok?

Nasprotno sega pod slušni prag človeškega sluha. Sprošča se med potresi in na človeka in počutje vpliva negativno.

17

Kako merimo jakost zvoka?

Z decibili(dB). Šepet 40 dB, govor 60dB... Graham Bell je izumil telefon, zato enota 1 bel(B) = 10 dB.

18

Kaj je barva tonov?

Glas prijateljev spoznamo, zaradi različnih zvočnih barv njihovih glasov, ki jih povzročajo alikvotni oz. delni toni.

19

Kako se izražajo alikvotni toni?

Toni, ki se oglasijo nad osnovnim tonom in mu dajo barvo. V natančnih nihanjih razmerjih, kar je raziskoval že Pitagora.

20

Kaj je sinestezija?

Da lahko nekateri ljudje zvoke dojamejo kot barvo.

21

Kaj je 4 in 33 sekund?

John Cage je za svojo skladbo izbral eno od vrst glasbenega gradiva- tišino. Oznake tacet- naj molči ali prenehanje igranja. Sedi v tišini 4 minute in 33 sekund.

22

Kaj so čisti intervali?

Prima, kvarta, kvinta, in oktava, ki se ne spremenijo.

23

Kaj so veliki in zvečani intervali?

Terca, seksta in septima, jih imenujemo velik(dur) ali mali (mol) intervali, ki se spreminjajo.

24

Kateri interval se še spreminja?

Sekunda, velika sekunda je cel ton, mala sekunda je pol tona.

25

Kaj je lestvica?

Je urejeno zaporedje tonov, ki ga izluščimo iz melodije.

26

Kaj je malostopenjska lestvica?

V glasbi prvih kultur in v preprostih ljudstvih najdemo melodije z nekaj toni, dvema, tremi ali štirimi.

27

Kaj je pentatonika?

V predantičnih kulturah, predvsem na vzhodu (Kitajska), najdemo melodiko, ki temelji na petih tonih. Ta tonski sistem imenujemo Pentatonika. Te melodije zasledimo v ljudski glasbi po celem svetu, staroselci v Severni in J Ameriki, območja s Kelti in deli Slovenije ter v Jazzu in popularni glasbi.

28

Kaj je modus in katere poznamo?

Je lestvica, poznamo dorski modus, eolski modus, jonski, lidijski, frigijski, miksolidijski modus.

29

Kaj so srednjeveški modusi?

Izhajajo iz krščanske glasbe, ki temelji na judovski in antični glasbeni kulturi, delno pa je nanjo vplivala tudi glasba zahodnoevropskih ljudstev.

30

Zakaj imajo modusi imena po različnih starogrških lestvicah?

Zaradi naslanjanja na antične glasbene vzore, te pa so poimenovali po grških ljudstvih, pokrajinah.

31

Kako imenujemo glasbo v času med 8. in 16. stoletjem?

Modalna glasba.

32

Kako nastane dur in kako mol?

v 17. stoletju se vse bolj utrjuje glasba dveh najbolj oddaljenih, pa hkrati dopolnjujočih se modusov. Iz jonskega se razvije dur, lat.durus-trd, iz eolskega pa mol, lat. molus-mehak.

33

Kam lahko postavimo natančno razmerje med celimi in polnimi toni?

Lahko postavimo na vsak ton in tako dobimo 15 različnih durovih in molovih lestvic.

34

Kaj kromatična lestvica in celotonska?

Konec 19. stoletja in v začetku 20.stoletja se meje dur-molovskega sistem čedalje bolj širijo. Uveljavi se lestvica iz samih poltonov- kromatična in lestvica iz samih celih tonov-celotonska.

35

Kaj je ljudska lestvica?

Kadar glasbe ne moremo razvrstiti v okvir običajnih lestvic, moramo sestaviti novo lestvico, ljudsko.

36

Katere ljudske lestvice poznamo?

Balkanska, istrska.

37

Kako se je razvilo večglasje? Iz kje izhaja praksa?

V umetni glasbi se je razvilo postopoma. Najprej z dodajanjem ležečega spodnjega glasu(tudi dveh)-borduna ali burdona, potem pa z uvajanjem drugega glasu v paralelenih kvintah in kvartah. Praksa izhaja iz naravnih akustičnih zakonitosti, ki se realizirajo v sočasnem zvenenju višjih harmonskih frekvenc(alikvotni toni) z osnovnim tonom.

38

Kaj je akord?

Je sočasno zvenenje treh ali več različno visokih tonov.

39

Kakšna je najbolj naravna tvorba akordov?

Na podlagi terc.

40

Na čem temelji glasba od poznega srednjega veka do baroka?

Predvsem na trizvoku, kasnejša obdobja začnejo dodajati več tonov v razdalji terce:četvero, petero in šestero zvoki...

41

Kaj so kvartokvintni akordi?

Ali poliakordi(sočasno zvonenje različnih trizvokov) in sozvočje sekund, ko nastane zvočni grozd-cluster.

42

Kakšen pomen ima beseda harmonija?

Ima dva pomena. V filozofiji in estetiki pomeni skladnost, lepoto. V glasbi je veda o akordih in njihovi medsebojni povezanosti.

43

Kateri so pojmi,ki označujejo čas in dogajanje?

Tempo, metrum, ritem.

44

Kaj je tempo?

Je hitrost izvajanja glasbe. Je zelo pomembna prvina, saj je pravilna izbira metruma bistvena za učinkovito izvedbo skladbe.

45

Kaj dela metronom?

Daje tempo z udarci in nakazuje taktovske načine.

46

Počasen tempo?

Lento, zategnjeno. Largo-široko. Adagio-počasi.

47

Zmeren tempo?

Andante, lahno. Moderato, zmerno/umirjeno. Allegretto-nekoliko hitro.

48

Hiter tempo?

Allegro, hitro/veselo. Vivace-živo. Presto, zelo hitro.

49

S čim lahko skladatelj popestri melodijo?

S pohitevanjem, accelerando in zadrževanjem, ritardando.

50

Kaj je agogika?

So spremembe tempa, da ne bi bilo togo.

51

Kakšen krakter poznam?

Dolce-ljubko. Cantabile-spevno. Furioso- besneče, vihravo. Espressivo-izrazito, giocoso-šaljivo, maestoso-veličastno.

52

Kaj je ritem?

Je različno trajanje zvočnih pojavov. V glasbi ga največkrat zapisujemo z grafočnimi znaki, notami in pavzami. Dolžino pa lahko zapisujemo s časovno opredelitvijo trajanja v sekundah, minutah...

53

Katere ritme poznam?

Tango, bolero, ča ča ča

54

Kako preizkušamo različne ritme?

Tudi brez pravih glasbil, namesto tolkal telo. Načinu, pri katerem iz svojega telesa izvabljamo kar najbolj zanimive zvoke, pravimk body percussion(telo tolkalo).

55

Kaj je metrum? Katere poznamo?

Je osnovni glasbeni utrip, ki se izrazi z izmenjavanjem poudarjenih in nepoudarjenih dob.
Poznamo dvodobnega in trodobnega.Prim. tik tak, ping pong.

56

Kaj so vidna podoba metruma?

Takti. Je lat. tactus, dotik. Vsebuje določeno število podarjenih in nepoudarjenih dob.Ulomek na začetkh glasbenega zapisa nam pove, v kakšnem taktovskem načinu je zapisana skladba. Spodnja pomeni osnovno ritmično vrednost, zgornja pa njihovo število v taktu.

57

Kateri so najpogostejši dvodobni taktovski načini?

doba četrtinka, 2/4, doba četrtinka s piko 6/8, dvopolovinski ali alla breve(doba polovinka)2/2.

58

Kateri so najpogostejši tridobni taktovski načini?

3/4, doba četrtinka, 9/8, doba četrtinka s piko.

59

Kaj je črkovna notacija?

V stari grčiji so za notni zapis uporabljali črke. Z njo so označevali tonsko višino, besedilo pa je določalo ritem.

60

Kaj so nevme? Kaj je koralna notacija?

V 8. stoletju se pojavijo prvi zapisi v nevmah, ki so sprva mišljene kot opora za izročilo. Nevme so nakazovale potek melodije.

61

Kdo je Gvido Areški?

Je utemeljil tonski sistem s šeststopenjsko diatonično lestvico. Razvidna je v himni v čast sv. Janezu.

62

Kaj so solmizacijski toni?

Vsak verz se začne en ton višje, prvi zlogi vsakega verza pa nam dajo imena tonov. Ut do, re, mi, fa, so, la. Ko dodamo sedmega si dobimo imena tonov, ki jih uporablajo še danes romanski narodi.

63

Kaj je bilo opredeljenov menzuralni notaciji?

Razmerja med trajanji notnih vrednosti. Ta zapis se izboljšuje do 16. stoletja.

64

Kaj je okrogla notacija?

Je notacija, ki se v baroku uveljavi namesto kvadratne in jo poznamo še danes.

65

Kaj skladateljem ne omogoča več zadostnih možnosti izražanja in kaj poskušajo iznajti?

Obstoječi notni zapis. Nove grafične zapise.

66

Kaj je improvizacija?

Skladatelji ne napišejo vedno do zadnje note natančno glasbe, vendar prepustijo ustvarjalnost izvajalcu.

67

Kdo se je veliko ukvarjal z improvizacijo?

John Cage

68

Kaj je skladba?

Ali kompozicija. Je glasbeno delo, ki ga zapišemo z notami. Skladatelj uporablja tonske in časovne prvine.

69

Kaj je kontrapukt?

Vse delati ravni obratno, lat. punctus contra punctum, nota proti noti.
Je nauk o kompozicijskem stavku oz. tehniki. Udejanji se v večglasju, ko se posamezni glasovi po načelih razvijajo v melodični, horizontalni-vodoravni in harmonski, vertikalni(navpični) razsežnosti.

70

Kaj je pomembno?

Razmerje med konsonanco in disonanco.

71

Kaj izraža disonanca in kaj konsonanca?

Zvočno napetost in vzbuja neprijetne občutke. Konzonanca pa sprostitev in prijetne občutke.

72

Kaj je homofonija?

Je večglasje z izstopajočo melodijo, ki se najpogosteje pojavi v zgornjem glasu. Vsi ostali glasovi, harmonsko dopolnjujejo melodijo.

73

Kaj je polifonija?

Večglasje bolj ali manj enako pomembnih glasov, ki se gibljejo samostojno.Najbolj zahtvne polifone oblike so : kanon, imitacija, fuga.

74

Kaj je maša?

Je osrednji bogoslužni obred katoliške cerkve.Njena liturgična oblika se je do 6. stoletja ustalila. Do drugega vatikanskega koncila je potekala v latinščini, nato pa v narodnih jezikih.

75

Iz česa je sestavljena maša?

Iz stalnih, ordinarium missae in spremenljivih poprium missae mašnih spevov.

76

Naštej stalne mašne speve.

Kyrie eleison, Gospod usmili se.
Gloria, Slava.
Credo, Vera.
Sanctus-Benedictus/Svet- Blagoslovljen
Agnus Dei, Jagnje Božje.

77

Kaj so najprej na glasbila igrali?

Vokalne skladbe, nato pa tudi samostojne skladbe, inštrumentalni plesi.

78

Kako so grajeni inštrumentalni plesi?

Dvodelno kot uvodni,rej, korakajoč ples v dvodelnem metrumu, ki mu sledi poskakujoč ples v tridelni meri.

79

Kaj je suita?

V baročnem času skladatelji organsko povežejo več plesov v Suiti.Glasba ni več namenjena samo spremljavi, ampak tudi koncertni glasbi.

80

Kateri si obvezni stavki v Suiti?

Obvezni plesi so:
Allemande(nemški),
Courante(francoski),
Sarabande(španski) in
Gigue(angleški).

81

Katere stavke dodajajo skladatelji še v sutio?

Menuet, Gavoto, Bouree, Air...

82

Kaj se v 19. stoletju uveljavi za ime suita?

Niz svobodnih stavkov, odlomov iz baleta ali opere.

83

Kaj je sonata?

Suonare, zveneti. 4-stavčna skladba za solistično glasbilo, ponavadi kavir ali duo, katerokoli pihalo, trobilo ali godalo s spremljavo klavirja.

84

Kaj je simfonija?

Sonata za simfonični orkester.
Vrh dosežeta sonata in simfonija v obdobju klasicizma, v romantiki pa dajo skladatelji simfoniji programski pomen in razširjajo klasicistično obliko.

85

V čem so napisani prvi stavki sonat, simfonij in koncertov?

V tridelni, sonatni obliki.

86

Sonatna oblika.Koliko delov. 1. del

1. del Ekspozicija-skladatelj predstavi dve karakterni kontrastni temi, prvo na toniki, drugo pa na dominanti.

87

Sonatna oblika 2. del

Izpeljava- skladatelj variira obe temu, jima zamenjuje tonalitete in značaja.

88

Sonatna oblika 3. del

Repriza, ponovitev ekspozicije, obe temi se pojavita na toniki.

89

Kakšen je drugi stavek?

V počasnem tempu, z istopajočo lirično melodiko v dvodelni ali tridelni obliki.

90

Kakšen je tretji stavek?

Ima plesni, menuet, ali šaljiv tudi grotesken značaj v tridelni obliki.B del se imenuje trio in jo v simfoniji običajno izvaja manjša skupina glasbil.

91

Kakšen je četrti stavek?

Finale, ki se običajno odlikuje po virtuoznosti ali pa mogočnosti. Lahko je v sonatni obliki ali v obliki variacij ali rondoja.

92

Katero glasbilo se uveljavlja v srednjem veku in renesansi, v baroku, klasicizmu?

Lutnja in orgle.Čembalo, violina, viola da gamba. Klavir.

93

Kaj je fuga?

Je oblika, ki se razvije v baroku. Za orgle in ostala glasbila.

94

Kaj je značilno za fugo?

Prestavljanje, bežanje tems iz glasu v glas. Prav tako se iz glasu selijo ostale protimelodije, kontrapunkti.

95

Motiv

je najmanjša osnovna glasbena enota, izhodiščna skladateljeva ideja z očitno težnjo nadaljevanja. Z motivičnim delom gradimo teme in melodije.

96

Tema

je glasbena enota, ki daje skladbi izraz in značaj ter je prepoznavna, vendar nosi v sebi težnjo po nadaljevanju. Gradimo večje glasbene oblike.

97

Melodija

je v smiselno in zaokroženo celoto urejeno zaporedje intervalov. Nima očitnje teže po nadaljevanju in lahko stoji samostojno.Otroške, ljudske pesmi.

98

Kaj pomeni koncert?

Javna glasbena prireditev, sodelovanje v inštrumentalni ansambelski igri, glasbeno tekmovanje med solistom in orkestrom.

99

Kdaj se razvije Concerto grosso?

V 17. stoletju, kot trivrstična skladba za orkester in skupino solistov.

100

Kaj se v obdobju klasicizma v 18. stoletju razvije?

Na podlagi baročnega koncerta, nastane koncert.

101

Kaj je koncert?

Skladba za solistično glasbilo(klavir, orgle, flavto, violino, violončelo) in orkester. Ohrani tristavčno strukturo, stavki dobijo oblike iz sonate.

102

Kaj se uveljavi v 20. stoletju?.

Koncert za orkester, izpostavi zanimive, virtuozne dialoge.