ANGLIJA

Question 1

UVOD V RAZVOJ ANGLIJE (ZAČETKI)

Answer 1

Boj med absolutizmom in parlamentarizmom – zmaga parlament (monarhija)
Razdrobljena na kraljestva
Tu naselili juti, angli, sasi, v 8. Stoletju tudi vikingi pridejo pod njihovo nadoblast
Vikingi so prodirali tudi proti jugu

Question 2

PRELOMNICA V RAZVOJU

Answer 2

Leta 1066, ko je Viljem osvajalec premagal Anglosase v bitki proti Hastingu
Viljem je želel utrditi osrednjo centralno oblast
Pripelje vazale iz Normandije, ki jih je postavil na čelo grofij (državna uprava je bila razdeljena na grofije), ker jim je zaupal
Vojna s Francozi: Anglija ima tam posestva zaradi dedištva.

Question 3

RIHARD LEVJESRČNI (5)

Answer 3

 močna politična osebnost
 sodeluje v križarskih vojnah
 višal davke, ker je bilo za vojno potrebno veliko denarja v – nezadovoljstvo
 Rihard je bil na vojaškem pohodu v Jeruzalem, na prestolu je IVAN »BREZZEMLJI«
ni močna politična osebnost, izgubljajo posestva v Franciji in nestabilnost kralja ostali zastopniki (pomembneži) izkoristijo
 odsotnost Riharda je tudi eden izmed razlogov, da se oblikuje Magna Charta Libertatum: listina, ki predstavlja zametke angleške uprave in je osnova za oblikovanje parlamenta – Velika listina svoboščin

Question 4

LISTINA MAGNA CHARTA LIBERTATUM (7)

Answer 4

 na listino se sklicujejo v poznejših bojih
 1265 je bil sklic za oblikovanje parlamenta
 zagotavlja svoboščine mest, kralj ne more sam od sebe povišati davke in ne more sam vpeljati nove davke, soodločajo meščani
 z listino se zmanjša sodna oblast kralja
 svoboda, pravice cerkvi
 kralj mora delovati v skladu z zakoni – z listino hoteli omejiti samovoljo kralja oz. preprečiti absolutizem
 je osnova za oblikovanje parlamenta (dvodomen parlament, ZGORNJI = lordska zbornica, visoko plemstvo, baroni, višji cerkveni dostojanstveniki, SPODNJI = poslanci mest in grofij – po dva zastopnika, samo tu)

Question 5

NEMIRNI ČASI

Answer 5

 15. stoletje: Vojna dveh rož
 Lanchester in York
 Dva kregata, zavlada tretji
 1485 zavlada DRUŽINA Tudorji (npr. Henrik VIII., Elizabeta I.)

Question 6

HENRIK VIII.

Answer 6

Kasneje pri reformaciji, mnogo žena, želi ločiti do prve in se poročiti z Ano (Anne Boleyn), a tega cerkev ne dovoli, zato začne nov red Anglikanske cerkve

Question 7

ELIZABETA I. (3)

Answer 7

 strah jo je, da bo končala kot njena mama, z njo se leta 1603 zaključi družina Tudorjev, ker nima potomcev
 njena polsestra je Angličanka, zato preide do velikega razvoja in utrditve ANGLIKANSKE VERE
 pride do razcveta gospodarstva, kulture, na prestol pride družina Stuart

Question 8

UPOR V 17. STOLETJU (9)

Answer 8

 na oblasti Stuartovi
 Jakob I. Stuart (1603- 1625) – spor za višje davke
 Karel I. (1625-1649)
 spor med parlamentarizmom in absolutizmom – ta dva sta za absolutizem
 zaradi zvišanih davkov ride do spora s parlamentom
 Karel razpusti parlament , upor se spremeni v državljansko vojno 1642, v Karlovem času največ uporov
 Karel ima podporo v visokem plemstvu in angleški cerkvi
 OLIVER CROMWELL je na čelu parlamentarne strani, ima podporo bogatih, nižjih plemičev in londonskih trgovcev
 v boju zmaga parlament

Question 9

PARLAMENTARNA MONARHIJA (12)

Answer 9

 kralj Karel se želi vrniti na Škotsko, a so ga obesili
 najprej na oblast prišel Cromwell
 razpustil je zgornji dom – republika
 Anglija je zdaj republika, niso imeli kralja, Oliver je izvajal vojaško oblast – bil je vojaški DIKTATOR
–> nezadovoljstvo
 gospodarski razvoj: postane pomorska sila in pomembna kolonialna sila
 po smrti Oliverja sledijo nemirni časi: pride do vojne, na oblast poskuša priti Jakob II. iz družine Stuart in zavladati absolutistično
 1688 slavna revolucija »brez prelivanja krvi«
 na čelo pride Viljem III: Oranski, ki je moral podpisati dokument oz. listino oz. deklaracijo o pravicah parlamenta leta 1689
 svoboščina je bila potrjena, prav tako verska svoboda in svoboda govora, kralj ne sme sam razglasiti zakone ali poviševati vojske (mora bit v soglasju s parlamentom), večjo moč dobi parlament
 dokončno v Angliji zmaga parlamentarizem in parlamentarna monarhija je še zadnja oblika vladanja (v parlamentu so poslanci, ki pripadajo različnim strankam)
 politični razvoj je omogočil Angležem tudi gospodarski razvoj, saj se v Angliji npr. začne industrijska revolucija Evrope
 od leta 1707 se za združeno kraljestvo Škotske in Anglije uvede ime Velika Britanija