Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

zgodovina > SREDNJEVEŠKO PODEŽELJE > Flashcards

SREDNJEVEŠKO PODEŽELJE Flashcards

1
Q

KDO JE ZAZNAMOVAL PODEŽELJE

A

Kmetje in fevdalci

Seniorji in vazali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

KAJ SO ŽELELI FEVDALCI, KAJ SO MORALI DELATI PODLOŽNIKI

A

Fevdalci so želeli čim več zemlje, ki je bila glavni vir zaslužka (prihodek).
Podložniki so jim dajali dajatve prav tako.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

KAKO DOBITI ČIM VEČ ZEMLJE

A

 cilj je dobiti obdelovalne površine
 krčenje gozdov
 srednjeveška kolonizacija (tudi če že imajo zemljo, rabijo nekoga, da jo za njih obdeluje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

KJE NASTANEJO MESTA

A

Na njihovih posestvih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

REORGANIZACIJA ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA

A

Pridvorna, rustikalna zemlja in skupna zemljišča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

KOLONIZACIJA

A

Širjenje prostora

več vrst

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

AGRARNA IN POKLICNA

A

Tu prevladuje agrarna (naseljevanje kolonistov na redkeje poseljena območja, s ciljem, da bi pridobili čim več obdelovalnih površin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

DELITEV GLEDE NA IZVOR KOLONISTOV

A

notranja (kolonisti iz bližnje okolice) in zunanja (kolonisti iz drugih
dežel – pri nas nemški kolonisti je primer)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

DELITEV KOLOIZACIJE GLEDE NA NAČRTNO IN NENAČRTNO

A

Ta je bila načrtna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

SPONTANA KOLONIZACIJA (PRIMER)

A

Spontana kolonizacija bi bili na primer begunci, ki so bežali pred Turki iz Bosne, Srbije … in so prišli tudi na slovensko območje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

DELITEV NA VIŠINSKO IN NIŽINSKO

A

najprej so največkrat poselili nižinska območja (doline, reke), potem pa še višinska območja (tako so nastale gorske kmetije)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

KDO JE VODIL KOLONIZACIJO

A

Vodili so jo tako posvetni kot cerkveni predstavniki, to so bili zemljiški gospodje, ki so bili predstavniki bodisi prvega bodisi drugega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

KAJ SE JE ZGODILO MED KOLONIZACIJO, NAJINTENZIVNEJŠA KDAJ?

A

Najintenzivnejše je bilo od 10.–14. stoletja, a je bilo tudi kasnejše obdobje, ko je število prebivalstva začelo naraščati
Nastajala so mesta, izboljšave na področju kmetijstva, več hrane, življenje »poboljšalo«, konec pandemije tudi poveča število prebivalstva, cerkveni nauk uči, da je otrok toliko, kolikor jih je dal bog, poleg tega pa je do 11. stoletja vladal vsesplošni mir, kar tudi vpliva na naraščanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

POGOJI ZA KOLONIZACIJO, NAČIN PRIDOBIVANJA KULTIVIRANE ZEMLJE (4)

A

 krčenje, izsekavanje, požiganje gozdov
 melioracija močvirji (dolina Pad)
 polderji na Nizozemskem – prepreke, nasipi: Polderji so značilni za Nizozemsko. Gre za z nasipi zavarovano, izsušeno, delno poseljeno in navadno intenzivno obdelano zemljišče, ki leži nižje od morske gladine. - za pridobivanje novih površin
 nasipi, prekopi, kultiviranje gostot, postot?- zaraščena območja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

RAZLIKE MED OBMOČJI

A

Bilo je veliko razlik med območji, kjer je naraščalo prebivalstvo, in kjer je le-to padalo: fevdalci so skušali pripeljati delovno silo na redkeje naseljena območja, ker je bil cilj imeti čim več dohodka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

POSLEDICE KOLONIZACIJE (9)

A 
	obdelovalne površine se razširjajo
	spremeni se podoba pokrajin
	nastajajo različni tipi vasi, naselji
	povečajo se poljedelski presežki
	hrana usmerjena v trg tudi --> raste trgovina
	nastajajo mestna naselja, mesta, trgi
	povečajo se dohodki
	obnavlja se denarno gospodarstvo
	pride do političnih in etničnih sprememb
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

KONKRETNI PRIMERI KOLONIZACIJE (preberi na wordu in opiši)

A

Nemška vzhodna kolonizacija

Slovenska kolonizacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

SLOVENSKA KOLONIZACIJA DELITEV

A
  1. FAZA: slovanska kolonizacija (6.-9. stoletje)
  2. FAZA: notranja in zunanja kolonizacija (10.-13. stoletje)
  3. FAZA: višinska/rovtarska (13.-15.stoletje)
  4. FAZA: dodatna kolonizacija (po 16. stoletju)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

POSLEDICE KOLONIZACIJE NA SLOVENSKEM

A

Sloj podložnikov (kmetov) se je zaradi vdora prvih kapitalističnih oblik proizvodnje začel razslojevati. Nastali so bogatejši gruntarji, maloposestniki kajžarji ter revni kmečki delavci dninarji in gostači. Polja so bila obdelana do tako visoke nadmorske višine kot nikoli prej in kasneje. Zunanja podoba podeželja se zelo spremeni. Narodnostna meja na Koroškem se zelo spremeni. Slovenci so izgubili 36.000 km2 ozemlja.

20
Q

OPAZNE POSLEDICE MED 3. IN 4. FAZO

A

 Obdobja slabih letin in posledično lakot, ki so privedle tudi do izbruha različnih bolezni zaradi manjše odpornosti ljudi.
 Politične nestabilnosti v Rimsko-nemškem cesarstvu - dinastični spori, kjer je najbolj trpelo kmečko prebivalstvo.
 Naravne katastrofe kot posledica nestrokovnega krčenja gozdov in zaradi tega povečane erozije tal.
 Zaradi turških vpadov. Turki so odpeljali ogromno moških in otrok, ogromno so jih pobili, vasi pa požgali in izropali.
 Prvi kmečki upori.
Rahlo zmanjšanje vala priseljevanje

21
Q

FEVDALIZEM

A

Fevdalizem, stanovska družba, naturalno gospodarstvo = blagovna menjava - ponovi frankovski tip fevdalizma
podložniki – fevdalci / zemljiški gospodje

22
Q

TEŽNJA ZEMLJIŠKIH GOSPODOV

A

vse kar potrebujejo pridelajo na svojih gospostvih (gospostvo je več manjših posesti, ki so vse skupaj zaokrožene v celoto, posest, ki je pripadala fevdalcu (zemljiškemu gospodu))

23
Q

AVTARKIJA

A

samozadostnost

24
Q

FEVD

A

Zemljiško gospostvo

25
Q

OPIS DVOROV

A

Dvori so bili najprej središča, kasneje so iz njih nastali gradovi

26
Q

ZEMLJO DEDILI NA TRI DELE

A

Pridvorna ali dominikalna zemlja
Kmečka ali rustikalna
Skupna ali srenjska

27
Q

PRIDVORNA ALI DOMINIKALNA ZEMLJA

A

So za doža, ki jo ima v lasti, obdelovali tlačani

28
Q

KMEČKA ALI RUSTIKALNA ZEMLJA

A

Zakupljena
V zakupu so jo imeli kmetje, zemlja se imenuje huba, grunt
Kmetje so jo tufi obdelovali in dajali del pridelka (dajatev) zemljiškemu gospodu. ostalo jim je le dovolj za osnovno preživljanje

29
Q

SKUPNA ALI SRENJSKA ZEMLJA

A

Skupna nerazdeljena zemlja
Pašniki, travniki, močvirja, gozd
Čeprav je bila zemlja v skupni rabi, so morali podložniki dobiti dovoljenje, da so lahko šli v gozd nabrati ali iti –> plačali dajatve, niso se smeli svobodno gibati

30
Q

KAJ SE PODLOŽNIKI NISO SMELI?

A

Svobodno gibati, vse so opravljali na zemljiškem posestvu svojega zemljiškega gospoda. ne npr. pri sosedih

31
Q

PODLOŽNIŠKE OBVEZNOSTI

A

Tlaka

Dajatve

32
Q

TLAKA

A

Je delo na pridvorni posestvi, tudi drugačna dela –> popravilo poti, dvorov, prevoz, mletev žita,…

33
Q

IZMERJENA TLAKA

A

Določeno je število dni, ko lahko zemljiški gospod na delo pokliče kmeta

33
Q

IZMERJENA TLAKA

A

Določeno je število dni, ko lahko zemljiški gospod na delo pokliče kmeta

34
Q

NEIZMERJENA TLAKA

A

ni določeno število dni; kadarkoli, ko so si to želeli, so lahko zemljiški gospodi na delo poklicali kmeta – neomejeno

35
Q

ROČNA TLAKA

A

Sami delali kmetje

36
Q

VPREŽNA TLAKA

A

Delajo z živino

37
Q

DAJATVE

A

 naturalne dajatve; prevladujejo na začetku
 denarne dajatve; proti koncu srednjega veka, tovorništvo prevladuje, tekmujejo z meščani, lažje, da dajatve dajejo v denarju

38
Q

POSLEDICE DENARNIH DAJATEV

A

Pride do INFLACIJE, ker je vse več zlata in srebra iz novega sveta, to pa seveda ni v interesu fevdalcev, –> ti spet uveljavijo naturalno dajatve, kar pa ni všeč kmetom

39
Q

VELIKA PRAVDA/ČINŽ

A

vsako leto neko število, v planinskih rajah npr. sir, drugje pa predvsem žito, dajali so te stvari, da so sploh smeli delati na kmetiji

40
Q

MALA PRAVDA

A

vse ostalo, kar so pridelali, prispevek za grajsko gospodinjstvo, ki ga prinesejo z vozovi (maslo, olje, jajca, meso – svinjina, ovčje, vino, med)

41
Q

DESETINA

A

cerkvena dajatev

desetina pridelka

42
Q

PRIMŠČINA

A

ko je prišlo do lastniških sprememb, na zemlji znaša 15 % vrednosti kmetije, na kateri delajo – plačali v denarju ali svinjah, ovcah …

43
Q

DAJATVE ZA SRENJSKA ZEMLJIŠČA

A

dajatve, da so lahko šli kamorkoli oz. dobili dovoljenje, da grejo lahko ven

44
Q

DAJATVE OB POSEBNIH PRILOŽNOSTIH

A

poroka, smrt

zgodovina (51 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions