KARANTANIJA

Question 1

osnova za karantanijo + nastanek

Answer 1

• ohranijo samostojnost in ustanovijo svojo državo, na čelu so knezi
• na ozemlju današnje Avstrije
• Zakaj nastane oz. kako? nastala je v boju s sosedi, boj z Avari/Obri, Germani, Bavarci, Franki na zahodu in vzhodu, zaradi bojev so potrebovali vodstvo

Question 2

kako so ohranili samostojnost in območja, središče

Answer 2

(to je Avstrijska Koroška) drugje pa ne? zaradi lege – Avstrija je gorata država, dežela je predstavljala naravno zaščito
• reke ob katerih so bili postavljeni = Drava , Mura, jedro je ob zgornji Muri in Dravi, središče je Krnski grad na Gosposvetskem polju in je upravno in politično središče

Question 3

družbena ureditev

Answer 3

• najprej na stopnji rodovno-plemenske ureditve
• lastnina je skupna (enako si razdelijo dobrine , zemljo, itd.)
• prihaja pa do neenakosti med ljudmi  plemenski poglavarji imajo več in boljšo zemljo, prihaja do razslojevanja družbe, razredna družba nastaja
• večina prebivalcev Karantanije je svobodnih, so svobodni člani vaške skupnosti, večino svobodni kmetje
• ko pride Karantanija pod tujo nadoblast (Franki), opazimo tu spremembe v družbi; kmetje namreč postanejo nesvobodni podložniki, saj so uvedli frankovski tip fevdalizma
• preden so šli pod nadoblast še ni bilo zemljiških gospostev
• osnovna enota družbe je DRUŽINA , le da je ta večja od današnje
• rodovna zadruga je velika družina
• te družine so zemljo dobile od vaških občin, na čelu je poglavar oz. oče, ki odloča o vsem in ima oblast nad vsemi člani, glavna beseda

Question 4

župa

Answer 4

• kot neka občina, sestavljena iz več vasi, upravna enota
• župan je na čelu
• razredna družba razslojena tudi zaradi stikov z razvitimi zahodnimi plemeni
• zdaj je lastnina zasebna in ne več skupna kot pri plemenski
• razslojevanje vpliva na državno ureditev

Question 5

vrhnji sloj

Answer 5

• vrhnji sloj se izoblikuje iz nekdanjih poglavarjev, ker so bili vojaški poveljniki, imeli plen, zemljo
• župani so del vrhnjega sloja, rečemo jim tudi prvaki županom
• knez je v vladajočem sloju; na začetku je vojaški poveljnik, potem (sredina 8. stoletja), ko Karantanija delno izgubi samostojnost, pa postane knez tudi vrhovni sodnik funkcije: odloča o davkih, ko pride do razslojevanja, so morali plačati davke

Question 6

kosezi

Answer 6

• naslednji sloj so kosezi, kar je posebnost Karantanije: bili so oboroženi spremljevalci knezov, za delo pa so dobili plačilo (največkrat zemljo, saj je ta glavi vir bogastva)
• ta zemlja je bila precej manjša od veleposesti fevdalcev
• kosezi so vmesni sloj med kmeti in fevdalci
• imajo pomembno vlogo pri izbiranju in ustoličevanju knezov (poseben obred Karantanije)
• so osebno svobodni, a nevključeni v fevdalna gospostva
• ko Karantanija propade, so kosezi na nivoju kmetov, le redki na nivo plemičev
• imajo svoje privilegije, ki jih obdržijo tudi, ko Karantanija izgubi svobodo, do 13. stoletja
• privilegiji: svoje pravo, koseška sodišča, ko ni več knezov se obdrži ustoličevanje, samo, da so ustoličevali vojvode, še vedno so sodelovali

Question 7

svobodni kmetje

Answer 7

• svobodni kmetje so podložni višjem sloju, obdelujejo zemljo, ko so pod tujo oblastjo, izgubijo osebno svobodo, do 8. stoletja prevladujejo

Question 8

sužnji

Answer 8

• na dnu lestvice so sužnji patriarhalni; odnos med staroselci in Slovani, staroselci so bili zasužnjeni, so osebno nesvobodni, delajo na zemlji, predstavljajo del družine in so podrejeni očetu v družini
• krščenik = zaradi krščanske vere staroselcev jih tako imenujejo, Slovani prinesejo svoje bogove

Question 9

kaka družba je u karantaniji

Answer 9

• v Karantaniji je torej hierarhična oblika družbe po zgledu frankovskega fevdalizma

Question 10

ustoličevanje

Answer 10

• bodočega kneza so ustoličili s posebnim obredom
• ustoličeni dobi sodno oblast
• obred poteka v domačem slovanskem jeziku
• svobodni izvor
• novega člana iz neke družine, seveda le moški, izbere koseško sodišče
• obred se obdrži do 1414, zadnji ustoličen je Ernest Železni

Question 11

kako poteka ustoličevanje

Answer 11

Obljubiti mora, da bo branil vero, da bo pravičen sodnik, preoblečejo ga v preprosta oblačila, saj je tako enak med ostalimi, pri obredu na knežjem kamnu so šli za verni del (maša in pogostitev) h Gospe sveti
• kasneje, ko so koroške vojvode ustoličevali, pa še 3. del obreda, t. j. vojvodski prestol, stol (na prostem je še danes na ogled), ker je takrat fevdalizem, tu, na tem stolu bodoči vojvoda deli fevde in sodbe
• Kdo je ogrožal Slovane, kdo si jih je želel si podredit? Avari. Avari si želijo spet prisvojiti Slovane.
• prej po razpadu Samove plemenske zveze so tiste na področju Moravske in Češke zavzeli, a ne na V Alpah, ker so le-ti ohranili neodvisnost
• tiste Slovane, ki si jih prej niso prisvojili, torej na področju V Alp, so zdaj
• nevarnost Avarov/Obrov spet narašča

Question 12

delna izguba samostojnosti

Answer 12

• Karantanci iščejo pomoč pri Bavarcih, s katerimi se povežejo, da bi se obranili Ogrske nevarnosti, posledično izgubijo delno samostojnost in začne se širjenje krščanstva na ta prostor in frankovskega/zahodnega tipa fevdalizma
• 743 ali 45 so uspeli premagati Avare, združena karantanska vojska premaga Avare, v zameno za to, da so jim Bavarci pomagali so jim morali priznati njihovo nadoblast
• Bavarci so prišli pod Franke, kar pomeni, da je tudi Karantanija morala priznati nadoblast Frankov
• drugo ime za frankovski tip fevdalizma je vazalni, to pomeni, da je Karantanija postala vazalno-odvisna kneževina Frankov  izguba zunanje samostojnosti, ohranijo pa še vedno notranjo (še vedno volijo svoje kneze, a so jih morali potrditi frankovski kralji, rabili so dovoljenje Frankov, da so zasegli položaj, in ker so bili vazali, so morali zapriseči zvestobo Frankom in ti jih potem potrdijo na položaj)
• kot vazali so imeli določene obveznosti Frankom - dajali so vojsko, plačevali davke in pa takratni knez (do leta 748/9 na položaju) je moral poslati svoja sinova na bavarski dvor kot talca, in tam sta se ta morala pokristjaniti, tako se začne širiti krščanstvo tudi na področje Karantanije, Gorazd in Hotimer sta ta, tudi širjenje fevdalizma
• kneza Borut nasledi Gorazd (od leta 749 do751), Gorazda Hotimer (752–769), potem pa se omenja še Valtung? v 70.-ih letih (772)

Question 13

pokristjanjevanje

Answer 13

• pod Bavarci se začne širjenje
• iz katerega centra se širi misijonarska dejavnost, najprej iz Salzburga
• v rimskem obdobju pa se je k nam širilo krščanstvo iz Ogleja, ti so potem imeli težnjo, da bi se spet iz tega centra, torej je prišlo do spora med Oglejom in Salzburgom za širitev vere
• salzburški škof je bil takrat Virgil, a on ni imel položaja, da bi širil vero, ni prišel na ta prostor, poslal je namestnika salzburškega škofa/pokrajinskega škofa Modesta na področju Karantanije
• cerkev Gospe svete – grob Modesta na Koroškem
• on naj bi deloval v Karantanije do leta 763, posvečal cerkve, posvečena tudi cerkev Gospe svete, to je bilo cerkveno središče Karantanije, ta cerkev je bila posvečena leta 760
• prva kneza, ki sta sprejela vero sta Gorazd in Hotimer

Question 14

metodi

Answer 14

irska in frankovska

Question 15

irska

Answer 15

Bolj prijazna je bila irska metoda, irska misijonarska dejavnost, po irskih misijonarjih, ki so že prej širili vero
 prijazna: upoštevali so navade, običaje, šege prebivalstva, poganskim stvarem so le dodajali krščansko vsebino, niso vse odpravili, na miren način, upoštevali seveda jezik ljudstva, teh šeg, navad, običajev, tega niso iztrebljal
 na kakšen način so pa še poskušali pridobiti ljudi, da se ti ne bi upirali, čeprav je kljub temu prišlo do uporov – ena izmed obveznosti do cerkve je bila dajatev imenovana desetina, kako pridobit ljudi, irski misijonari pobirajo nižje cerkvene dajatve (slovanska desetina)
 ni bilo nobene prisile za pridobitev
 kdo je naprej sprejel krščanstvo? višji sloji prebivalstva, potem pa so višji sloji širili med ostale ljudi, npr. kmete
 pri ustoličevanju je moral kneza priseč tudi demobranilec krščanske vere, zato se je krščanstvo najprej razširilo med višje sloje

Question 16

kruta ali frankovska

Answer 16

 ta je bila z državno prisilo, če ne sprejmeš vero te kaznujemo, ti zasežemo imetje, premoženje, zastraševanje ljudi in s tem poskušajo razširit vero

Question 17

posledica

Answer 17

 ta prostor s širjenjem krščanstva stopi v nek nov kulturni svet, gradijo se cerkve, stvari se začenjajo spreminjat kot npr. v rimskem obdobju
 a pride do uporov kljub vsemu

Question 18

spor med oglejem in salzburgom

Answer 18

 spor med Oglejem in Salzburgom za širitev vere
 v spor za cerkveni primat na tem prostoru se vmeša takratni vladar Karl Veliki
 leta 811 je določil cerkveno mejo med Salzburgom in Oglejem, določen je bila meja po Dravi
 od kod se je širila meja med Karantance – od Salzburga
 med Karniolce pa iz Ogleja (Karniola – manjša slovanska tvorba)

Question 19

opri proti pokristjanjevanju

Answer 19

 največji leta 769, že v času Hotimirja sta bila dva načeloma
 zakaj upor? Ni samo vprašanje vere, ampak tudi fevdalizma, ki se širi, oz. fevdalna družba
 meščanom je bila po godu, cerkev je dobivala posestva, zato je bilo v njenem interesu, dobivali so dajatev – desetina
 uprli so se knezu in njegovi POLITIKI, ker je le-ta podpiral širjenje krščanstva in s tem fevdalnega reda, ljudje so nasprotovali spremembam ureditev, ko so prišli pod tujo nadoblast
 pride še do večjega upora, h kateremu so se pridružili Slovani, ki so živeli južneje od nas, npr. Hrvati, ta upor je bil zatrt in usoden za Karantanijo
 niso bili navdušeni nad tem, da morajo v vojsko, niso želeli sodelovati na vojaških pohodih, ker vemo, da je bila to obveznost, da dajejo vojsko Frankom
 pomembno delo, ki je pomagalo pri širjenju krščanstva – Brižinski spomeniki
 služijo kot pomoč pri širjenju na tem področju med Karantanci
 poleg prej omenjenih cerkvenih središč je pomemben še Freising, ker so tam nastali Brižinski spomeniki
 samostani imajo pomembno vlogo pri širjenju zelo: pokristjanjevali so, 8. stoletje sta dva – Enichen v bližini izvira reke Drave in pri Špitalu Moldbicher? zaslužna za širjenje krščanstva

Question 20

karniola

Answer 20

• slovanska kneževina
• nastala je na prehodu iz osmega v deveto stoletje
• področje zgornjega Posavja, to področje je bilo seveda pod oblastjo Avarov, kot ostali Slovani
• konec 8. stoletja pa viri omenjajo slovanskega kneza iz te naselbine – Vojnomir
• tudi Karniola pride pod Franke, ista usoda
• imeli sta svoje kneze do leta 820, usodna letnica za obe
• udeležili sta se obe upora, ki ga je vodil Ljudevik Posavski, l. 820 sta obe doživeli poraz in izgubili NOTRANJO samostojnost

Question 21

izguba popolne samostojnosti

Answer 21

 potem združitev v Franke
 Franki so si širili oblast tudi na to predalpsko področje in v Panonsko nižino v 8. stoletju, tam so uničili državo Avarov in si tako prisvojil to področje
 ko je Karel Veliki umrl ni bilo močnega naslednika, ki bi bil taka močna politična osebnost, to izkoriščajo posamezni upravitelji grofij in mejnih grofij, ti so začeli kar po svoje se obnašati mimo centralne oblasti, postajajo zelo nasilni do ljudi in seveda pride do pritožb proti takratnem frankovskem kralju, tudi na tem prostoru so nezadovoljni z upraviteljem, pritožbe leta 818 zaradi nasilja in samovolje furlanskega upravitelja, ki je bil odgovoren za naš prostor Karantanije in Karniole
 pritožbe niso nič zalegle ali spremenile, ta upravitelj se ne spremeni – posledično leta 819 pride do upora pod vodstvom Ljudevika Posavskega (uporu se pridružijo Karniolci in Karantanci)
 leta 820 so oboji premagani = izgubijo popolno samostojnost, NOTRANJO avtonomijo
 test = izguba delne ali popolne!!!!
 ni bilo več domačih knezov in postane Karantanija zgolj upravna enota Frankovske države oz. mejna grofija, frankovska oblast se razširi v slovanske pokrajine, širjenje fevdalizma, vazalni sistem se razširi, fevdalni sistem, zemljo so dobivali le frankovskih fevdalci, ki so prihajali k nam
 ali smo imeli slovansko plemstvo? je bilo v nastajanju, a vse žal po Nemčiji
 širitev fevdalizma: ustoličevanje se ohrani, a so imeli še 3. del, t. j. vojvodski stol, torej se spremeni le oblika, vojvode so ustoličevali, svobodni kmetje (večina je bila svobodnega ljudstva) postanejo podložniki, vse tiste novosti v kmetijstvu se uveljavijo pri nas: nova orodja, 3-letno kolobarjenje, uveljavitev pluga, njive se ustalijo …