2 Globalizacija, internacionalizacija in mednarodne ovire Flashcards
(19 cards)
Globalizacija in globalni trgi + covid vpliv
Globalizacija je kompleksen ekonomski, kulturni in socialni pojav, ki zahteva globalno prilagajanje, integracijo in močno povezanost poslovnih aktivnosti na povsem nov, drugačen način, ki vodi do standardizirane kakovosti in omogoča posameznikom, korporacijam in državam posegati v svetu dlje, hitreje, globlje in ceneje kot kadarkoli prej. Rečemo ji lahko tudi umeščanje na globalne trge.
Globalni trgi so definirani kot tisti trgi, kjer so preference kupcev podobne (kar ni nujno omejeno na nacionalne okvire).
Covid-19 je imel močan vpliv na globalne trge, saj se je presekalo veliko globalnih dobavnih verig. Zaradi tega efekta je trenutno v porastu lokalizem, regionalizem in samozadostnost.
Vpliv globalizacije
Globalna internacionalizacija: trgovina, TNI (Tuje Neposredne Investicije), pogodbene oblike sodelovanja na vseh pomembnih trgih
Globalna sopovezanost vseh dejavnikov na trgu
Proizvodnja enakih izdelkov za domačo porabo in tujino
Naraščanje deleža tujih sestavin v proizvodih za domačo porabo in za izvoz
Lahko je tudi negativna (preveč izčrpavanja virov)
Vzvodi globalizacije
Tržni – osvaja čim več novih trgov, segmentov, kupcev povezane s spodbudami in posebnostmi trgov
Stroškovni – cenejše surovine, delovna sila pogost cilj je zniževanje stroškov
Okolijski – vpliv okolijskih sprememb in varovanja okolja (izkoriščamo surovine, črpamo vire, iščemo ravnotežje v trajnosti)
Konkurenčni – prizadevanje za čim večjo konkurenčnost in prevlado nad tekmeci
+ tehnološki in vladni
Kaj je liberalizacija
Pomeni zmanjšanje trgovinskih in investicijskih ovir
Internacionalizacija
Internacionalizacija pomeni širjenje ekonomske dejavnosti med več držav in se nanaša na vse
oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja – širša opredelitev.
Internacionalizacija je večdimenzionalni proces naraščajočega vključevanja tako vhodnih kot
izhodnih aktivnosti podjetja izven meja domače države – ožja opredelitev.
Smeri in procesi globalizacije
Vhodno (angl. inward internationalization; naravnana navznoter)
o Običajno je posledica vpliva tujih konkurentov na domačem trgu. Predstavlja vstop ali
širjenje in rast obsega poslovanja tujih podjetij na domačem trgu – npr. z uvozom, licencami
in skupnimi vlaganji v domači državi. Z vidika vključevanja podjetij predstavlja vhodno
internacionalizacijo npr. nabava surovin in polizdelkov pri tujih dobaviteljih, strateška
partnerstva na tehnološkem in logističnem področju ipd.
Izhodno (angl. outward internationalization; naravnana navzven)
o Predstavlja najbolj tradicionalno pojmovanje internacionalizacije, to je rast in razvoj
poslovanja domačih podjetij prek nacionalnih meja. Prvi vstop podjetja na tuji trg je tudi
najosnovnejši pogoj začetka procesa internacionalizacije podjetja
Kooperativno internacionalizacijo (angl. cooperative/network internationalization)
o Oblika nekapitalskih povezav (npr. strateških povezav, sporazumov o sodelovanju,
partnerstev), ki ima v mednarodnem poslovanju podjetij visoko stopnjo rasti (npr. v
avtomobilski, gumarski, letalski, farmacevtski dejavnosti)
Kakšna podjetja delujejo na mednarodnem trgu
Multinacionalno podjetje (multinational company): podjetje izvaja različne oblike
poslovanja na številnih razlikujočih se trgih, vključno z različno lastniško strukturo delujočih
delov podjetja (podružnic, hčera, vezanih podjetij…). Podjetje ustanavlja lastne enote v
tujini z večjo stopnjo samostojnosti in proizvodno funkcijo v lastnem imenu, ne le v povezavi
z matičnim podjetjem, pogosto prenaša na tuje trge znanje in razvoj (Mercator – regionalno,
Trimo) – Decentralizirana strategija (podružnice delajo svoje strategije), prilagajajo se
kupcem in imajo višji tržni delež, a so manj učinkoviti in imajo več administrativnih
stroškov.
Globalno podjetje (global company): globalna prisotnost podjetja na svetovnih trgih z
visoko stopnjo diverzifikacije načinov, oblik in lastniških struktur poslovanja; enote so
obličajno vodene iz enega centra in zasledujejo standardizirano proizvodnjo izdelkov za
svetovni trg na več učinkovitih proizvodnih in razvojnih lokacijah po svetu (Starbucks,
Gorenje; Pipistrel in Akrapovič sta global niche players) bistveno bolj razpršeno in
razvejano kot multinacionalno podjetje; regijski centri – Centralizirana globalna strategija,
optimizira učinkovitost (stroške), a se ni zmožno prilagajati kupcem in ima zato manjši tržni
delež.
Mednarodno podjetje (international company): podjetje izvaja le nekaj enostavnih oblik
mednarodnega poslovanja na majhnem številu bližnjih trgov; podjetje ustanavlja svoje enote
v tujini z namenom podpore pri zunanjetrgovinskem poslovanju (Fructal, Pivovarna Laško,
Riko, Ilirija) – Hibrid med multinacionalnim in globalnim podjetjem. Don’t ask me anything
else.
Transnacionalno podjetje (transnational company): prilagodi se lokalnim potrebam ob
hkratnem vzdrževanju globalne učinkovitosti; ključne dejavnosti podjetja v matičnem
podjetju niso niti popolnoma centralizirane niti nekontrolirano centralizirane in v podjetju
lahko obstaja več central, iz katerih se usmerjajo poslovne odločitve (Nokia, Danfoss) –
Globalna strategija s prilagajanjem na lokalne trge.
Uravnavanje mednarodne trgovine + oblike
Uravnavanje mednarodne trgovine razumemo kot sklop ukrepov, ki pospešujejo ali ovirajo
razvoj mednarodne trgovine
Neposredne, posredne
Neposredne omejitve MT
Carinske omejitve carine
o 2 razloga zakaj države uporabljajo carine
Zaščitni učinek – zaščita domačih proizvajalcev
Fiskalni učinek – ustvarjanje dohodka – vir vladnih prihodkov
o Carine glede na smer gibanja blaga:
Uvozne – carine na splošno
Izvozne – zelo redke (v državah v razvoju)
Tranzitne – v EU ni (države, ki izkoriščajo geografsko pozicijo npr. Švica)
o Glede na način obračuna delimo carine na:
Vrednostne carine oz. carine ad valorem (prevladujejo)
Odmerjajo se s carinsko stopnjo, ki je izražena z odstotkom vrednosti
predmeta carinjenja, pri čemer se za osnovo vzame uvozno ceno
Količinske oz. specifične carine
Odmerjajo se v določenem absolutnem znesku na fizično enoto blaga (npr.
težo ali obseg oz. volumen)
Kombinirane carine
Kombinacija vrednostnih in specifičnih carin
Predvsem za tiste dejavnosti, ki uvažajo proizvode iz iste surovine, vendar
različnih stopenj pridelave
Necarinske omejitve:
o Kvote – omejitev količine blaga, ki lahko vstopi ali zapusti državo v določenem
obdobju kvotne licence podjetjem ali vladam ostalih držav in domačim
proizvajalcem
o Embargo – popolna prepoved trgovine za enega ali več izdelkov z določeno
državo
o Samoomejitveni ukrepi pri izvozu – kvote, ki jih država uvede na določeno
blago na željo druge države
o Posebne količinske omejitve – količinska omejitev uvoza ne glede na državo
izvoznico
Zaradi liberalizacije so se carinske omejitve v svetovnem merilu zmanjšale, zelo pa je narasla
uporaba necarinskih omejitev (zlasti v recesiji)
Pospeševalni dejavniki MT
Subvencije - To so finančna sredstva, ki jih vlade dodeljujejo podjetjem, da bi spodbudile
njihovo rast in razvoj. Subvencije se lahko uporabljajo za različne namene, kot so spodbujanje
izvoza, zmanjševanje stroškov proizvodnje, raziskave in razvoj ter drugo.
Izvozno financiranje - To je finančno orodje, ki podjetjem pomaga financirati njihove izvozne
posle. To lahko vključuje zagotavljanje posojil za financiranje proizvodnje ali nakupa blaga, ki
ga je treba izvoziti, zagotavljanje zavarovanja za izvozno tveganje ali zagotavljanje drugih
finančnih instrumentov za olajšanje izvoznih poslov.
Carinske cone (ekonomska področja) – To so geografska območja, kjer se uporabljajo
posebni carinski postopki, ki omogočajo ugodnejše poslovanje podjetjem. Na primer, carinske
cone lahko zagotavljajo zmanjšane carinske dajatve za uvoz in izvoz blaga ter olajšano
carinjenje blaga.
Posebne vladne organizacije – To so organizacije, ki jih ustanovijo vlade za spodbujanje
mednarodne trgovine in razvoja. Te organizacije lahko izvajajo različne programe in dejavnosti,
kot so zagotavljanje finančne pomoči, spodbujanje tehnološkega razvoja, podpora razvoju
podjetništva in drugo. Med pomembne posebne vladne organizacije sodijo na primer Svetovna
trgovinska organizacija (WTO).
Oskrbovalna veriga
Skupek funkcij, ki se izvajajo v nekem zaporedju zato, da izdelek nastane, da ga prodamo
Če smo specializirani ustvarjamo višjo dodano vrednost, oskrbovalna veriga nam da dodano vrednost
Razlogi za uvedbo ukrepov v MT
Spodbuditi lokalno proizvodnjo in z njo nadomestiti uvoz
Pomagati domačim podjetjem, da bi dosegla večji izvoz
Zavarovati delovna mesta lokalnih prebivalcev
Zaščititi mlada podjetja
Zmanjšati odvisnosti od tujih dobaviteljev
Spodbuditi FDI
Preprečiti / pospešiti prenos znanja in tehnologije
Pospešiti industrializacijo tretjih držav itn.
Kaj ugotavlja teorija mednarodnega poslovanja
Teorije mednarodnega poslovanja ugotavljajo, da mednarodno trgovanje, za razliko od državne
avtarkije povečujejo globalno učinkovitost, dohodek in proizvodnjo.
Globalno učinkovitost => preko specializacije (osredotočimo se na eno stvar) => posledica
specializacije so ekonomije obsega.
Mednarodno trgovanje omogoča večjo specializiranost in razporeditev virov za bolj učinkovito
rabo.
Uravnavanja mednarodne trgovine lahko razumemo kot vrsto ekonomskih ukrepov, ki veljajo
za določeno regijo, državo ali blago.
Kaj se lahko zgodi v primeru prehitrega ali prepočasnega odpiranja trga ter kakšne posledice imajo zaščitni ukrepi
V primeru prehitrega odpiranja trga, ki ni dovolj konkurenčen drugim lahko povzročimo propad
domačih podjetij zaradi nezmožnosti stroškovnega konkuriranja tujim podjetjem. S postopnim
odpiranjem zaščitimo mlada podjetja.
V primeru da trg odpiramo prepočasi in domača podjetja ščitimo predolgo, povzročimo
nastanek monopolov, višje cene za končne potrošnike in manjšo izbiro na domačem trgu.
Ne glede na način uravnavanja mednarodnih tokov, zaščitniški ukrepi vedno imajo kot posledico:
Višje cene za končne potrošnike.
Zavirajo ponudbo bolj učinkovitih tujih proizvajalcev .
Povečujejo proizvodnjo manj učinkovitih domačih proizvajalcev .
Na splošno zmanjšujejo ponudbo na domačem trgu.
Carina, učinki carin, nariši graf
Vplivajo na ceno.
OPREDELITEV: Carina je znesek v domači valuti, ki ga država pobere od lastnika blaga pri
njegovem prevozu oziroma prenosu čez državno mejo (Trošt, 1998).
Fiskalni učinek: carina ima vpliv na državni proračun (danes manjši pomen).
Kakšni so učinki carine?
Država nekaj zasluži
Podražijo se izdelki, ki jih uvažamo
Kvote, učinki kvot, nariši graf
Celotna količina, ki jo doma prodamo na trgu => ščitimo podjetja (vpliv na ceno izdelka, veliko
podvprašanje poviša ceno)
OPREDELITEV: Omejitev količine blaga (merjene v enotah ali teži), ki lahko vstopi ali zapusti
državo v določenem obdobju. (Pfajfar, 2009)
Ekonomski učinek kvote je enak kot pri carini, razlika pa je v tem, da pri povečanem
povpraševanjem na trgu, carina omogoča dodaten uvoz, kvota pa ne.
Kvota premakne domačo ponudbo.
Unijski status blaga
Unijsko blago se na območju EU nahaja v prostem prometu. Kot unijsko blago šteje:
blago, ki je v celoti pridobljeno/ proizvedeno v Uniji in ne vsebuje uvoženega blaga,
blago, ki je uvoženo v Uniji in sproščeno v prost promet;
blago, ki je izdelano v Uniji bodisi iz uvoženega in/ ali ne-uvoženega blaga.
Vse ostalo blago je neunijsko blago.
Ni sproščeno v prosti promet
Blago spremeni svoj status v vstopu v EU in izstopu iz EU
V EU tranzitnih carin ni
Posebni postopki sprostitve blaga v prosti promet
Tranzit
zunanji
notranji (oproščeno plačil carine, unijsko blago zapusti EU)
Hramba – v carinskem skladišču ali carine s strani carinskega urada, prosto carine
carinsko skladiščenje
proste cone – lahko se izvajajo poslovne dejavnosti
Določena raba
začasni uvoz – stroji za sejme/razstave, prijava finančnemu uradu, oproščeno plačila
carine. Npr: traktor iz Avstralije
posebna raba – odločba za izdelke, ki naj ne bi bili konkurenčni, oproščeni plačila
carine/manj carine, npr.: letalo za komercialno rabo, naftna ploščad
Oplemenitenje- izdelku dodamo neko vrednost. Surovino/polizdelek. (npr. pozlatimo)
aktivno opl.- izdelke iz trtjih držav uvažamo z namenom, da jim dodamo vrednost nato
jih izvažamo v tretje države. NI carine. Primer: iz Srbije žito v pivovarno Laško, nato
prodajo pivo v Gruzijo.
pasivno opl.- obraten akt. Surovino iz EU uvažajo v tretje države/trge, kjer jih
oplemenitijo in pošlejo nazaj v EU. EU->Srbija->EU
Carinska deklaracija, carinska vrednost, carinski dolg
- Carinska deklaracija
Za vse blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, je treba oddati
carinsko deklaracijo, s katero se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji
prijavi blago za določen carinski postopek.
Carinski deklaraciji mora biti priložena vsa potrebna dokumentacija za izvedbo
želenega carinskega postopka (npr. račun, potrdilo o poreklu, dovoljenje, listina o
transportu ali predhodnem postopku ipd.)
Osnova je cena. - Carinska vrednost
Carinska vrednost je vrednost blaga, ki se uporablja kot osnova za obračun carine, kadar
se ta obračunava od vrednosti (ad valorem), kar je najbolj pogosto.
Ugotavljanje carinske vrednosti - Carinski dolg
Carinski dolg pri uvozu nastane s sprostitvijo v prost promet blaga, zavezanega uvoznim
dajatvam, ali z vnosom takšnega blaga v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih
dajatev.
Vrednost carine, ki jo plačamo
