3 Internacionalizacija, izvozne in vstopne oblike Flashcards
(21 cards)
Internacionalizacija, smeri
Proces vstopa na tuje trge imenujemo internacionalizacija.
Gre za vključevanje podjetij v mednarodno menjavo in mednarodno proizvodnjo oz.
geografsko širjenje ekonomskih aktivnosti podjetij preko nacionalnih meja; je več-razsežnostni
proces, ki z vidika podjetij vsebuje strategijo izbora trgov, strategijo vstopa, strategijo
izdelkov/storitev in razvoja posameznih poslovnih funkcij podjetij; vključuje torej procese
notranjega in zunanjega okolja podjetja in razvoj virov podjetja.
Internacionalizacija podjetja se prične, ko podjetje s svojimi izdelki/storitvami vstopi na tuji
trg, najpogosteje najprej z domačega trga oz. domicilne države.
Vhodna, izhodna, kooperativna
Motivi za internacionalizacijo podjetij
Proaktivni motivi – podjetja se zanje odločijo samostojno, da dosežejo svoje cilje
- dobiček
- nagnjenost managerjev k MP
- tehnološke sposobnosti
Reagibilni motivi – podjetja se zanje odločijo zaradi pritiskov iz okolja
- konkurenčni pritiski
- domači trg: zasičen, majhen
- presežna proizvodnja
Vzpodbude za internacionalizacijo podjetij
Notranje vzpodbude – nastanejo znotraj podjetja
- dojemljiv management, ki vzpodbuja MP
- specifičen notranji dogodek
- presežna proizvodnja
Zunanje vzpodbude – nastanejo zunaj podjetja
- povpraševanje na trgu
- konkurenčna podjetja
- zunanji strokovnjaki
Teorije internacionalizacije
Tradicionalni tržni pristop
Življenjski cikel v mednarodni trgovini
Uppsala šola ali skandinavska šola internacionalizacije
Internacionalizacija na podlagi transakcijskih stroškov
Dunningov eklektični pristop
Mrežni pristop
Tradicionalni tržni pristop
Poudarja pomen razvoja virov, kompetenc in sposobnosti za pridobitev konkurenčnih prednosti, ki jih povežemo z možnostmi in priložnostmi na tujih trgih. Pri tem mora podjetje razviti prednosti in sposobnosti, ki so na tujih trgih stroškovno učinkovite.
Življenski cikel v MT
Vernon (1966) - najprej podjetja izvažajo, šele nato se usmerijo v neposredne tuje investicije - najprej z iskanjem novih trgov, potem pa stroškovnih prihrankov. Ponovno sta pri tem pomembna trženje in tehnologija, tokrat zaradi standardizacije (in ekonomije obsega), ki narekuje tudi izbor lokacije investicij.
Uppsala šola
Gre za stopenjski model vstopa podjetja na tuje trge, pri katerem postopno narašča tudi nagnjenost in predanost podjetja mednarodnemu poslovanju. Teorija skandinavske šole je prevladujoča teorija
stopenjske internacionalizacije; vse teorije stopenjske rasti temeljijo na konceptualizaciji obnašanja
podjetij in sosledju faz od manj do bol razvitih načinov in oblik mednarodnega poslovanja. Pri tem
podjetja najprej vstopajo na trge, ki so jim psihološko in geografsko blizu (so jim bližja ter jih bolje
poznajo in razumejo), nato pa na boli oddaljene trge (tako psihološko kot geografsko).
Internacionalizacija na podlagi transakcijskih stroškov
V osemdesetih letih se je zaradi pojava in rasti neposrednih tujih investicij ter pospešene rasti multinacionalk pojavilo vprašanje, ali naj podjetja vstopajo na trg z lastnimi enotami (internalizacija) ali preko sodelovanja z zunanjim partnerjem (eksternalizacija). Zato so se začeli ugotavljati t. i. transakcijski
stroški takšnih odločitev in značilnosti
transakcij.
Dunningov eklektični pristop
O - lastniske prednosti (angl. ownership advantage) - prednost pred ostalimi »nelastniki«
L - lokacijske prednosti (angl. locational advantage) - predvsem izraba prednosti virov
I - prednosti internalizacije (angl. internalization advantage) - izkoriščanje lastnih prednosti
Mrežni pristop
Predstavlja najbolj sodoben vidik internacionalizacije; v mrežah nastajajo vzpodbude za mednarodno
poslovanje. Sodelovanje v mrežah lahko prinese za podjetje vrsto prednosti in vzpodbud, mreža pa lahko
v neki dejavnosti veliko prispeva h konkurennosti celotne dejavnosti. Mreža ni samo nekaj med sabo
povezanih podjetij (tudi institucij, organizacij itd.), ampak pomeni prepletenost odnosov med podjetji;
mreža je torej skupek teh odnosov.
Vstop na mednarodne trge je lahko
Kapitalno-intenziven (tradicionalne in novejše oblike vlaganj)
Temelječ na znanjih in veščinah (npr. licenčno poslovanje, franšizing, pogodbene
izdelave…)
Kombinacija načinov in oblik
Oblike in načini vstopa
Izvozne
Pogodbene
Investicijske
Izvozne oblike vstopa na trg
Neposredne – Proizvajalec/ponudnik je v neposrednem stiku s končnim uporabnikom
blaga/izdelkov/storitev
Posredne – Ni neposrednega stika
Kooperativne
Neposredne oblike izvoza
Neposredne oblike izvoza - proizvajalec/ponudnik je v neposrednem stiku s končnim
uporabnikom blaga/izdelkov/storitev. Najpogostejše oblike neposrednega izvoza:
o Fiksirana izvozna naloga – najbolj preprosta in najpogostejša, pogosto enkratna oblika
neposrednega izvoza
o Posebni/samostojni izvozni oddelek – ustanovljen ko imamo več izvoznih nalog
o Izvozna prodajna družba – samostojna pravna oseba, ki se po tem loči od izvoznega
oddelka; ustanovitelj je matično podjetje, ki priskrbi tudi ustanovitveni kapital
o Sestrska podjetja/podružnice – vse pogostejša oblika vstopa mednarodno rastočih
podjetij na trge (ponudnik je tako najbližje kupcu/odjemalcu)
o Prodaja s potniki
o Izvoz s posredovanjem izvoznih združenj proizvajalcev – najpogosteje jih ustanovijo
manjša ali srednje velika podjetja, da bi se lažje skupno pozicionirala na mednarodnih
trgih
o Neposredni izvoz blaga ob podpori zastopstev/zastopnikov
Posredne oblike izvoza
Posredne oblike izvoza – proizvajalec (ponudnik) blaga in storitev nima neposrednega
stika s končnim uporabnikom/ odjemalcem izdelkov/storitev in ne prevzema
neposredno nobenih izvoznih aktivnosti. Izvozne aktivnosti izvede drugo domače
podjetje (npr. izvozne trgovske družbe). Najpogostejše posredne oblike izvoza:
o Oprtni izvoz (piggyback operations) – oblika vstopne strategije na tuji trg. Že
uveljavljeno podjetje, ki želi razširiti svoje poslovanje na izbranem trgu, prevzame
prodajo izdelkov drugega podjetja
o Komisionar – nakupni/prodajni; sklepa posle v svojem imenu, a za tuj račun
o Posli a conto meta – vmesna oblika med posli za svoj račun ter komisionarskimi posli;
posle posredujeta dva komisionarja, nakupni za uvoznika in prodajni za izvoznika
o Izvozni trgovec/izvozni posrednik – kupuje in prodaja blago v svojem imenu in za svoj
račun
o Izvozne trgovske družbe – običajno tradicionalne trgovske družbe, s tradicijo trgovanja
na posameznih področjih (blagovnih/geografskih)
o Izvozna združenja in konzorciji – običajno specializirana združenja iz posameznih
dejavnosti, ki lahko posredujejo specializirano na izbranem področju delovanja
Kooperativne oblike izvoza
Kooperativne oblike – vključuje dogovore o sodelovanju z ostalimi podjetji (gre za
manjša podjetje, ki s skupinskim delom želijo prodreti na tuje trge)
o Izvozno-trženjske družbe, ki opravljajo celotno izvedbo izvoznih aktivnosti in poslov
mednarodnega poslovanja za nekaj (večinoma sorodnih) podjetij, predvsem manjših
oz. takšnih, ki nimajo nobenih izkušenj in tudi ne dovolj lastnih virov za izvedbo
poslov mednarodnega poslovanja
o Izvozna združenja in konzorciji, ki pa imajo strateško bolj omejene ali kratkotrajnejše
(npr. konzorciji) obsege in področja delovanja. Zelo pogosto je delovanje
kooperativnih oblik v zelo strukturiranih, zrelih in konkurenčno zasičenih dejavnostih.
Kdo je zastopnik
aj dela zastopnik?
posluje v imenu in za račun svojih dajalcev nalog, ki ga pooblastijo za izvajanje
zastopstva na izbrani lokaciji ali regionalnem območju
večinoma posredovanje ponudb, lahko tudi sprejemanje ali zavračanje
provizija od poslov
pogosto ekskluzivno zastopstvo, ki lahko vključuje veliko pogojev (trgovec – izvoznik
podeli zastopniku monopolno prodajno pravico na izbranem območju za določeno
blago)
Razlika med zastopnikom in distributerjem
Zastopnik
Posrednik med kupcem in prodajalcem
Najpogosteje posluje v tujem imenu in za tuj račun (dajalec naloge)
Plačilo v obliki provizije
Distributer
Posrednik med kupcem in prodajalcem, vendar
Posluje v svojem imenu in za svoj račun
+/- posredni izvoz
+:
- možna visoka stopnja internacionalizacije
- izbere lahko zelo izkušenega izvoznika
—:
- ni nadzora nad trženjskim spletom
- pomanjkanje stikov s trgom
+/- neposrednega izvoza
+:
- neposredni stiki z uporabniki in odjemalci
- krajša tržna pot v primerjavi s posrednim izvozom
—:
- omejen nadzor nad ceno
- omejitev vstopa in tržnih poti
+/- kooperativne oblike
+:
- delitev stroškov in tveganj internacionalizacije
—:
- tveganja neuravnoteženosti
