Šprint Flashcards
1.) KAKO DELIMO ŠPRINTERSKE DISCIPLINE?
Šprinterske discipline delimo na:
- kratke šprinte: 60m do 100m
- dolge šprinte: 200m, 300m, 400m
- štafetne teke: 4x100m, 4x200m, 4x400m
- teke z ovirami: 60m, 100m, 110m, 200m, 400m
2.) NEVEDI FAZE IN MOMENTE DVOJNEGA ŠPRINTERSKEGA ZAMAHA!
a) faza opore (oporne faze)
- faza sprednje opore (tekač pristane)
- Faza zadnje opore (tekač se odrine od podlage)
b) faza zamah (faze zamahov)
- faza zadnjega zamaha
- faza sprednjega zamaha
+faza vertikale (trenutek med sprednjo in zadnjo oporo)
+faza leta (po odrivu je let)
-moment zapuščanja podlage z odrivno nogo, ki deli fazo zadnje opore od faze zadnjega
zamaha
-moment sprednjega dotika, ki deli fazo sprednjega zamaha od faze sprednje opore
-moment vertikalne oporne noge, ki deli fazi sprednje in zadnje opore
-moment vertikalne zamašne noge, ki deli fazi zadnjega in sprednjega zamaha
3.) KAKO JE SESTAVLJENA OPORNA FAZA PRI ŠPRINTERSKEM TEKU?
Oporna faza je sestavljena iz: -faze zadnje opore – ekstenzija (tekač se odrine od podlage)
-faze sprednje opore – faza amortizacije (tekač pristane)
4.) KATERE OSNOVNE POLOŽAJE ŠTARTNIH BLOKOV POZNAŠ?
Položaj Razdalja blok-štartna črta Razdalja med blokoma
Srednji 1,4-2 stopali 1,5 stopala
Ozki 2-3 stopala 0,5 stopala
Dolgi 1-1,5 stopala 2 stopali
5.) NAŠTEJ GLAVNE ZNAČILNOSTI ŠTARTNEGA POSPEŠKA!
-štartni pospešek je dolg 25-30m
-šprinter razvije 90-95% svoje maksimalne hitrosti
-od razdalje 30 pa do 80m tekač razvije svojo maksimalno hitrost, ki jo drži največ 10m
-učinkovitost štartnega pospeška se meri s strmino krivulje hitrosti (bolj strmo, boljše je)
-dinamika šprinterske hitrosti je tu največja
-s spreminjanjem frekvence in dolžine korakov se podaljša faza leta, skrajša pa se čas oporne
faze
-trup se počasi izravnava, dolžina koraka in frekvenca se povečujeta, povečuje se kot telesa
6.) KATERI ELEMENTI TEHNIKE TEKA SE V ŠTARTNEM POSPEŠKU NAJBOLJ SPREMINJAJO?
- trup se počasi izravnava, povečuje se kot telesa
- dolžina koraka in frekvenca se povečujeta, s tem narašča hitrost
- podaljša se faza leta, skrajša se čas oporne faze
7.) KATERE ZAHTEVE SE POSTAVLJAJO PRED TEKAČA V ŠTARTNEM POSPEŠKU?
-tekač mora po odrivu iz bloka čim hitreje postavit stopalo na tla
-tekač mora razviti čim večjo silo, saj je inertnost mase telesa v tej fazi največja
-tekač mora biti sproščen in v štartnem pospešku mora vključiti le tiste mišice, ki so
potrebne, ostale pa izključiti
8.) NAVEDI ZNAČILNOSTI »TEKA PO DISTANCI«!
To je tisti del šprinterske proge, kjer se vsi bistveni parametri šprinta stabilizirajo. Nagib trupa se zmanjša, ustalita se frekvenca in dolžina korakov. To je segment od 30. do 90. metra. Najpogostejši način merjenja hitrosti je merjenje v posameznih 10-metrskih odsekih. Na podlagi raziskav je opazno, da šprinterji praviloma dosegajo največjo hitrost med 50. in 60. metrom, nato hitrost počasi upada. Optimalno razmerje med frekvenco in dolžino koraka je pogoj za razvoj največje hitrosti. Krajši oporni čas ima za posledico hitrejši odriv, s tem pa tudi večjo frekvenco korakov. Vrhunski šprinterji imajo zelo kratek čas oporne faze (90-100 milisekund) in dolg čas leta (120-140 milisekund), začetniki pa ravno obratno.
9.) OPIŠI FAZO FINIŠA V ŠPRINTERSKEM TEKU!
Finiš je zadnja faza šprinterskega teka, ki se konča s trenutkom, ko tekač s prsi preide ciljno ravnino. Ta faza je dolga približno 20m in traja od 80. do 100. metra. V tej fazi preide praviloma do padca hitrosti, zmanjša se frekvenca, podaljša pa dolžina korakov. Zaradi utrujenosti organizma, še posebej centralnega živčnega sistema se pojavijo motnje v koordinaciji gibanja.
Pogosto je odločilen dejavnik uspeha v šprintu sam način teka skozi cilj, saj večkrat odločajo le centimetri, kjer zmagovalca določi fotofiniš.
10.) KATERE NAČINE TEKA SKOZI CILJ POZNAŠ?
Obstajata dva najpogostejša načina teka skozi cilj:
- tek skozi cilj s potiskanjem prsi naprej (prsi sunkovito naprej, roke v zamahu nazaj)
- torzija (zasuk trupa proti ciljni ravnini oz. potisk ene rame naprej)
11.) NAŠTEJ NALOGE VADBE ŠPRINTERSKEGA TEKA V ŠOLI!
-izpopolnjevanje racionalne tehnike šprinterskega teka
-razvijanje šprinterskega teka v nestandardnih okoliščinah (v raznih igrah z žogo)
-razvoj sposobnosti hitre reakcije
-učenje in izpopolnjevanje tehnike visokega in nizkega štarta ter teka skozi cilj (teči skozi cilj
z vso hitrostjo, ne spreminjati ritma korakov pred ciljem, ne gledati sodnikov na cilju, po
preteku ciljne črte se je potrebno ustavljati postopoma)
-razvoj štartne hitrosti
-razvoj maksimalne hitrosti
-razvoj specifične šprinterske moči
-razvoj gibljivosti
-tekmovanja, pridobivanje tekmovalnih izkušenj
12.) NAŠTEJ TEKE V OLAJŠANIH IN TEKE V OTEŽENIH OKOLIŠČINAH!
Teki v olajšanih okoliščinah:-šprinti navzdol (40-60m, 1,5-3% naklona)
- šprinti z vetrom
- šprinti z vlečenjem
Teki v oteženih okoliščinah:-šprinti v klanec (30-120m, 5-15% naklon)
- šprinti proti vetru
- šprinti z dodatno obtežitvijo (obtežilni pas, obtežilni jopič)
- šprinti po mivki
- šprinti v vpregi
- šprinti s padalom
13.) S KATERIMI SREDSTVI RAZVIJAMO HITROST REAKCIJE NA ŠTARTNI SIGNAL?
a) Igre hitrega reagiranja:-lovljenje
- igra »dan-noč«
- igra »klicanje številk«
b) Štarti iz različnih nestandardnih položajev:-iz čepa, pogled v smeri teka
- iz čepa, pogled v obratni smeri teka
- iz leže na hrbtu
- iz leže na trebuhu
c) Nenadni šprinti:-iz hoje v šprint
- iz skipinga v šprint
- iz počasnega teka v šprint
- iz hoje nazaj v šprint
- iz teka nazaj v šprint
d) Šprinti z visokega in nizkega štarta:-šprint na 10m
- šprint na 15m
- šprint na 20m
OPIŠI TEHNIKO VISOKEGA ŠTARTA, KATERA »POVELJA« PRI TEM UPORABLJAMO?
Učenci stojijo 1m za štartno črto. Na štartni znak »na mesta« stopijo z odrivno nogo do črte in zavzamejo položaj preže. Teža je izrazito na prednji nogi, koleno je upognjeno, trup je naklonjen v smeri naprej, roke so v prirodnem tekaškem položaju-spredaj je tista roka, ki je nasprotna prednji nogi. Temu sledi koncentracija na štartni strel. Prvi koraki po štartu naj bodo hitri, izvedeni po sprednjem delu stopala, njihova dolžina naj postopoma narašča.
15.) NAŠTEJ SREDSTVA ZA IZPOPOLNJEVANJE VISIKEGA ŠTARTA!
Naloge za izpopolnjevanje visokega štarta:-padajoči štart
-padajoči štart s pomočjo partnerja
-tek ob steni
-visoki štart povezan s šprintom na 20m
-visoki štart s »handicapom«
-šprint na 10-30m z visokim štartom v tekmovalnih
pogojih
