Šprint 2 Flashcards
4.) OD ČESA JE ODVISNA DOLŽINA KORAKA IN OD ČESA FREKVENCA KORAKA PRI ŠPRINTERSKEM TEKU?
V= Dk x F
Spremenljivki (Dk, F) sta obratnosorazmerni.
Dolžina koraka je odvisna:-od antropometrijskih značilnosti (telesna višina, dolžina noge,
dolžina stopala)
-od sile odriva-moči (hitra in elastična moč)
-od gibljivosti v kolčnem obroču (maksimalna amplituda med
stegnoma)
-od odrivnega kota
Frekvenca korakov je odvisna:-od delovanja centralnega živčnega sistema
-od regulacije vključevanja posameznih mišičnih skupin
5.) NAŠTEJ DEJAVNIKE USPEŠNOSTI V ŠPRINTERSKEM TEKU!
- štartna hitrost
- maksimalna hitrost
- vzdržljivost v maksimalni hitrosti
- moč
- gibljivost
- koordinacija
- tehnika:-dolžina koraka
- frekvenca korakov - ohranjanje čim večje hitrosti v fazi amortizacije (boljši tekači imajo krajšo pot amortizacije)
- optimalna usklajenost frekvence in dolžine koraka
- krajši oporni čas in daljši čas leta
- razvoj visoke sile reakcije podlage
6.) KAKŠEN JE POMEN ELASTIČNE MOČI PRI IZVEDBI ŠPRINTERSKEGA KORAKA?
Elastična moč potrebna za izvedbo amortizacije. V fazi amortizacije pride do popuščanja ekstenzorjev, ker je sila teže prevelika pa se raztegnejo ekstenzorji skočnega, kolenskega in kolčnega sklepa.
To je reaktivna sposobnost mišic, da tekač učinkovito prestreže pritisk v fazi sprednje opore in ga transformira v odrivni impulz v fazi zadnje opore (pomemben je tudi čas prehoda iz ekscentrične h koncentrični kontrakciji.
Elastična moč je po mnenju številnih ena temeljnih motoričnih sposobnosti, ki je odgovorna za razvijanje maksimalne hitrosti lokomocij, ker je silo v odrivni akciji koraka potrebno razviti s specifično kombinacijo pliometričnih in miometričnih kontrakcij (kratek čas opore)
7.) KAJ JE »DINAMIKA ŠPRINTERSKE HITROSTI«?
Je zelo kompleksen kazalnik tekačevih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti, morfoloških značilnosti in stopnje biomehanične racionalnosti gibanja v pogojih maksimalne hitrosti.
Hitrost se v posameznih delih-fazah teka spreminja zato ga delimo na:reakcijski čas (1%), štart(5%), štartni pospešek-akceleracija (64%), tek po distanci-maksimalna hitrost (18%) in finiš (12%).
Odvisna je od štartnega reakcijskega časa, štartnega pospeška, maksimalne hitrosti in sposobnosti ohranjanja maksimalne hitrosti.
8.) NATANČNO OPIŠI POZICIJO »POZOR« PRI NIZKEM ŠTARTU!
Pozicija »pozor« je ključnega pomena za izvedbo nizkega štarta in s tem posredno tudi štartnega pospeška.
Tekač dvigne boke nekoliko višje od ramen, prenese težišče naprej, tako da pomakne ramena čez štartno črto. Kot v kolenu zadnje noge meri 110-130 stopinj, kot v kolenu sprednje noge pa 90-100 stopinj. V tem položaju je 45% teže tekača na rokah, 45% teže na sprednji nogi in 10% teže na zadnji nogi. Šprinter mora biti popolnoma umirjen in skoncentriran na štartni strel. S štartnim strelom se prične drugi del šrarta-štartna akcija.
9.) KAJ POMENIJO IZRAZI: HITROST REAKCIJE, LATENTNI REAKCIJSKI ČAS, MOTORIČNI REAKCIJSKI ČAS IN ŠTARTNI REAKCIJSKI ČAS?
Hitrost reakcije je reakcija na standardni (zvočni) signal. Pri reakciji ni prisotna faza odločanja, zato je hitrost reakcije v največji meri odvisna od hitrega prenosa živčnih impulzov od senzorskega (slušni sistem) do efektorskega sistema (mišic).
Latentni reakcijski čas je čas, ki je potreben za prenos živčnih impulzov od senzorskega (slušni sistem) do efektorskega sistema (mišic).
Motorični reakcijski čas je čas reakcije mišičnega sistema. V mišicah najprej narašča tonus, že naslednji trenutek pa pride do eksplozivne kontrakcije iztegovalk nog. Ko noga zapusti sprednji štartni blok se ta faza konča.
Štartni reakcijski čas je čas od signala do odriva od štartnih blokov. Meri se ga v milisekundah. Pri normalnih ljudeh znaša 0,24-0,30s, pri šprinterjih pa nekoliko manj. Če je manj kot 0,10s, se smatra za pobeg. Je seštevek latentnega in motoričnega reakcijskega časa
10.) KATERE SO NAJPOMEMBNEJŠE MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI ŠPRINTERJEV?
V področju morfoloških značilnosti šprinterjev ločimo dve ravni:-značilnosti na makro ravni
-značilnosti na mikro ravni
Parametri makro ravni:-telesna višina -obseg stegna
- dolžina nog -obseg meč
- telesna teža -kostni indeks
- premer kolena -mišični indeks
- premer skočnega sklepa -maščobni indeks
Parametri mikro ravni:-počasna mišična vlakna (maratonci jih imajo 79%)
-hitra mišična vlakna (šprinterji jih imajo 76%)
- Katera vadbena sredstva boš uporabil za izpopolnjevanje tehnike (biomehanične pravilnosti) šprinterskega teka?
- šprint (nizka, srednja hitrost) s poudarkom na:položaj glave, trupa, delo rok, smer gibanja rok, postavljanje stopal na tla(aktivno in prožno), učinkovit odriv, gibanje goleni in kolenu (sproščeno)
- stopnjevanje hitrosti
- tek po inerciji
- tek s popuščanjem
- tek z valovanjem hitrosti
- šprinterska abeceda (skiping, grabljenje, tek z nagibom nazaj, tek z udarjanjem pet nazaj, hopsanje, tek s poudarjenim odrivom)
- šprint v oteženih okoliščinah
- šprint v olajšanih okoliščinah
- Navedi najpomembnejše napake pri šprinterskem teku otrok!
- tek po petah (nagnjen trup, nimajo odrivne moči)
- sedenje (slab odriv, nepopolna iztegnitev v kolenu, majhna gibljivost v bokih)
- nizko dviganje kolen (ni moči v upogibalkah kolka in trebušnih mišicah, neelastičnost v iztegovalkah kolka)
- postavljanje stopala v stran/divergenca stopala(ni gibljivosti v kolku, plosko stopalo)
- nagib trupa nazaj (ni moči v trebušnih mišicah, kolk ni elastičen)
- trda ramena in komolci (zakrčene in toge mišice rok in ramenskega obroča, nepravilna drža dlani)
- sukanje trupa (nepravilno delo rok, izven smeri teka)
- drža glave nazaj (pomanjkanje moči, napetost vratnih mišic)
- Pojasni metodični postopek učenja nizkega štarta po sintetični metodi (katere elemente boš pri tem uporabil)
nizki položaj je neprirojen in neudoben (nastanejo problemi koordinacije), zato ga treba vadit postopno in sintetično.
Vadba sintetične metode temelji na:-visoki štart
-padajoč štart
-vmesni položaj
-pol visoki položaj
-nizki štart brez blokov,
-nizki štart z bloki
-nizki štart na povelja povezan s šprintom v submaksimalni hitrosti na 20m
-nizki štart v tekmovalnih okoliščinah.
- Opiši metodiko učenja nizkega štarta!
V praksi največkrat uporabljamo kombinirano metode sintetično-analitično.
V začetni fazi odstranimo dejavnike, ki bi lahko motili učence (štartni bloki, štartna črta, štartna povelja, tekmovanje,…) pristopimo k vadbi ključnih elementov (položaja ‘‘POZOR’’) sproti povezujemo še stale elemente štarta, zato da si učenci lažje predstavljajo celotno gibanje. Zato je to treba demonstrirat ali pa pokazat video posnetek.
(začnemo s sintetično metodo zniževanja štarta, na to dodamo bloke-osnovni položaj blokov, na to večkrat vadijo v parih položaj (na mesta in hop) Boki so za dlan dvignjeni nad rameni Roke imamo v širini ramen ali malo širše. Dlani so ob štartni črti. Opiramo se na prste in palca, ki sta ob črti ramena in glava so lahko preko štartne črte.Pogled je usmerjen v tla )
- S katerimi vajami je mogoče izboljšati šprint v štartnem pospešku?
- tek ob steni
- tek v vpregi
- tek s potiskanje partnerja
- tek z vlečenjem bremena
- tek po klancu navzgor
- tek po stopnicah navzgor
- tek navzdol z visokega ali nizkega štarta.
- Kaj je ‘‘hitrostna bariera’’
hitrostna bariera je pojav, kjer gre za stagnacijo sli celo za nazadovanje hitrosti. Do hitrostne bariere pride zaradi ozko usmerjene vadbe katere cilj je doseganje čim boljših rezultatov. Mehanizmi centralne regulacije gibanja so že oblikovani kar zavira napredovanje hitrosti. (Gre za oblikovanje in utrjevanje stereotipa v mehanizmih centralne regulacije gibanja, ki zavira napredovanje hitrosti)
- S katerimi sredstvi razvijamo maksimalno šprintersko hitrost?
Osnovno sredstvo za razvijanje maksimalne šprinterske hitrosti so šprinti z letečim štartom na različne razdalje.
- Naštej sredstva za razvoj specifične odrivne moči pri šprinterjih!
Situacijske šprinterske vaje: -tek v vpregi (vlečenje predmeta, vlečenje vrvi, vlečenje partnerja)
-šprint navkreber
-grabljenje z visokim dviganjem kolen
-visoki skiping
-jogging poskoki
vertikalni skoki:-sonožni/enonožni skok s kolebnico
-sonožni/enonožni bočni poskoki čez švedsko klop
-sonožni,/enonožni skoki čez palice ali nizke ovire
horizontalni mnogoskoki:-troskok, peteroskok, šesteroskok, deseteroskok
-mnogoskoki s kombinacijami L in D noge
-enonožni mnogoskoki čez nizke ovire
-tek s poudarjenim odrivom
-atletski poskoki na eni nogi
-skoki po stopnicah navzgor sonožni/enonožni
-skoki po stopnicah navzdol sonožni/enonožni
