DELOVANJE UPRAVNIH INSTITUCIJ Flashcards
načini izvrševanja pravnih norm
večino pravnih norm izvršujejo ljudje in njihove organizacije neposredno sami à pravo se izvršuje tako, da se pravni naslovniki po njem ravnajo, upravni organi pa dejansko (le) nadzorujejo, ali se ljudje vedejo v skladu s pravnimi normami
upravljanje
- upravljanje: proces odločanja, ki poteka v okviru neke organizacije in se osredotoča na cilje in sredstva, s katerimi se bodo cilji dosegli à uprava se nanaša na drugi del – odločanje, kako bomo cilje dosegli (uprava kot dejavnost ali organizacija)
od upravljanja k (javni) upravi in javnemu sektorju
upravni proces poteka v okviru javnopravnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu, celoten proces pa poteka v okviru javnega sektorja (nasproti zasebni sektor)
primeri različnih meril opredelitve javnega sektorja
organizacijsko (vse osebe javnega prava), javnofinančno (neposredni in posredni proračunski porabniki), funkcionalno (subjekti, ki upravljajo dejavnosti javnega pomena), ekonomsko (vsi subjekti, katerih ustanovitelj je država/lokalna skupnost)
javna uprava
nanaša se na izvršilni del procesa upravljanja javnih zadev in jo lahko uvrstimo v izvršilno vejo oblasti, v njen okvir pa sodi tudi državna uprava (ministrstva …)
- pogoste kritike na račun števila zaposlenih v javnem sektorju, a če pogledamo podatke vidimo, da je v Sloveniji delež zaposlenih v javnem sektorju blizu evropskemu povprečju (okoli 30.000 zaposlenih, 23%, EU: 21%))
dve poglavitni funkciji javnega sektorja
oblastna funkcija (javno upravljanje – proces odločanja o javnih zadevah) in servisna (izvajanje javnih služb – skrb za zagotavljanje družbeno pomembnih, javnih dobrin)
javni sektor
zakonodaja, sodstvo, ostalo
javna uprava
lokalna samouprava, nedržavna uprava (nosilci javnih pooblastil)
državna uprava
vlada RS
ministrstvo
vladne službe
upravne enote
javne (godposarske) družbe
zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, komunalne storitve, energetika
Sodelovanje pri oblikovanju politik
- uprava eden ključnih akterjev v procesu nastajanja zakonovàpripravlja strokovne predloge zakonov in drugih predpisov, izdelujejo analize (študijsko-analitske naloge) in druga gradiva, ki so osnova za odločanje v vladi in parlamentu
- kurativna vloga uprave – uprava je zadolžena za spremljanje stanja družbe na pristojnih področjih, opravljanje analiz, vodenje evidenc in na podlagi tega predlaga naprej ustrezne ukrepe državne politike
Izvršilna (eksekutivna) funkcija in izvajanje družbenega nadzora
regulatorne, operativne, nadzorna
regulatorna
regulatorne naloge uprave: upravni organi izdajajo splošne in abstraktne upravne akte (npr. uredba vlade, pravilnik ministrstva), s katerimi določajo način uresničevanja pravic in obveznosti, izvorno določenih v zakonu
operativne
operativne naloge pa pomenijo izdajanje posamičnih in konkretnih upravnih aktov (gradbeno dovoljenje, odločba o odmeri davka) ter opravljanje materialnih dejanj, ki pomeni uresničevanje politike v praksi
nadzorna
upravni organi pa imajo tudi nadzorno funkcijo; nadzorujejo, ali ljudje ravnajo v skladu s pravnimi normami in sankcionirajo tiste, ki se pravnih norm ne držijo – s tem se uresničuje organizirana sankcija, značilna za pravne norme
- najpomembnejša oblika upravnega nadzora je inšpekcijski nadzor (inšpektorati)
Pospeševalna oz. razvojna funkcija
- javna uprava skrbi za pospeševanje razvoja določenih družbenih dejavnosti ali področij, to pa se ponavadi doseže predvsem s finančnimi spodbudami oz. finančnimi sankcijami (javni skladi, javne agencije)
- z regulatorno funkcijo dosežemo pravno podlago, s pospeševalno zagotovimo sredstva
Servisna funkcija
uprava deluje kot servis državljanov, predvsem s skrbjo za izvajanje javnih služb
- javna služba določa dejavnosti, prek katerih se zagotavljajo javne dobrine, za javne službe pa je značilno, da se izvajajo v javnem interesu, za njihovo izvajanje je odgovorna država/lokalna skupnost, te dejavnosti se izvajajo po posebnem javnopravnem režimu (razmerja med izvajalcem službe in oblastjo, pogoji in način izvajanja službe)
- kaj šteje za javno dobrino, je odvisno od objektivnih dejavnikov – neka dobrina ni predmet tržne menjave, ker je težko dostopna, predraga, vsiljiva (obvezno cepljenje, obvezno osnovnošolsko izobraževanje) ali ker ni mogoče jasno opredeliti uporabnike neke dobrine (cesta, javna razsvetljava) – in subjektivne (vrednostne) odločitve v družbi
- zagotavlja se npr. delovanje gospodarskih (komunala, energetika, promet, informacijske-komunikacijske storitve) in negospodarskih javnih služb (zdravstvo, izobraževanje) à dejavnosti lahko upravlja državna uprava neposredno sama ali pa ustanavlja javne zavode in javna podjetja ali podeljuje koncesije zasebnim podjetjem in zavodom
- k razmahu državne uprave je pripomogla socialna država, saj je država začela posegati v civilno sfero, pri tem pa se mora njeno delovanje upirati na pravne predpise
prizadevanje za izboljšanje delovanja upravnih institucij
to je možno ob ustrezni politični podpori (najmanjši možni obseg zakonskega urejanja, zmanjševanje stroškov pri izvajanju zakonodaje, racionalizacija inšpekcijskega nadzora), spremenjeni upravni kulturi in razumevanju predpisov kot pogoja za trajni razvoj in napredek
odprava administrativnih ovir
obstaja več načinov: razveljavitev/združitev/zmanjšanje predpisov (še posebej neuporabljivih), poenostavitev upravnih procesov, izmenjevanje podatkov v okviru uprave (potovanje podatkov, ne ljudi), razvoj učinkovite informacijsko-komunikacijske storitve, boljša uporabniška izkušnja (storitve se približa uporabnikom), zagotavljanje boljših, bolj dostopnih, preprostih in razumljivih navodil ter informacij
Sodelovanje javnosti pri pripravi odločitev
sodelovanje z zainteresirano javnostjo prispeva h kvalitetnejši javni politiki in predpisom (boljše poznavanje in izvajanje), povečuje zaupanje (vtis odprtosti in pripravljenosti biti organ, ki je vreden zaupanja, s tem, ko se pritegne zainteresirana javnost; povečevanje legitimnosti) in krepi demokracijo (politične razprave glede predpisov še v fazi razprave krepijo sodelovanje državljanov v javni sferi in spodbujajo aktivno državljanstvo)
načela za sodelovanje javnosti pri pripravi odločitev
pravočasnost (pravočasno obveščanje javnosti in zagotavljanje razumnih rokov za sodelovanje), odprtost (omogočanje posredovanja pripomb, predlogov, mnenj v zgodnji fazi), dostopnost (gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih v pripravi odločitev), odzivnost (obveščanje sodelujočih o razlogih za (ne)upoštevanje njihovih pripomb, predlogov, mnenj), transparentnost (predstavitev vsebine urejanja, postopka sprejemanja odločitev, načina, rokov sodelovanja, pripomb in predlogov …), sledljivost (transparentnost prejema in upoštevanja predlogov, gradiv v procesu sodelovanja, dostopnost le-teh)
Presoja učinkov predpisov (RIA: regulatory impact analysis/assessment)
predstavlja poseben postopek preverjanja učinka predpisa na družbo ter omogoča sistematično obliko presoje različnih učinkov predpisov; analiza učinkov predpisov nima namena nadomestiti odločanja tistih, ki so za to odgovorni, temveč jim omogočiti lažje in bolj argumentirano odločanje, oz. naj bi bila predvsem pomoč pri sprejemanju odločitev – analiza učinkov predpisov torej ni nadomestilo za politično presojo
Polje z besedilom- ocena učinkov predpisov se lahko izvede naknadno (ex post), kar prispeva k poenostavitvi upravnih postopkov in pomaga pri usklajevanju in spreminjanju predpisov ali predhodno (ex ante), s čimer se predvidi učinke regulativnega predloga
DRUŽBENA VLOGA JAVNEGA USLUŽBENCA
- poklicne vloge v javnem sektorju močno institucionalizirane in formalizirane s pravnimi normami (Zakon o javnih uslužbencih npr.) à javni uslužbenec vezan na ustavo, zakone, podzakonske predpise
pravo ureja bistvene prvine poklicnih vlog javnih uslužbencev
sistem zaposlovanja, sistem organiziranosti, sistem ocenjevanja in napredovanja, sistem usposabljanja in izobraževanja
sistem plač
