POLITIKA IN PRAVO Flashcards
(36 cards)
opredelitev politike v ožjem smislu
politika je usmerjanje družbe s pomočjo države; politika obsega delovanje države, sodelovanje med državami in mednarodnimi institucijami ter konstituiranje države in mednarodne skupnosti
opredelitev politike v širšem smislu
politika je usmerjanje človeške dejavnosti katerekoli vrste v določeni smeri tj. za uresničevanje določenega cilja; če dojemamo politiko kot obliko človekove dejavnosti ali prakse, je ta pojem tesno povezan s pojmom moči
3 razsežnosti opredlejevanja politike
institucionalna
normativna
procesna
institucionalna razsežnost
nanaša se na strukturo in dinamičnost tega specifičnega družbenega področja oz. okolja; v ospredju razlikovanja zasebna/javna sfera, oblika političnega sistema, državno/civilnodružbeno in na družbene akterje, ki nastopajo v tej sferi in njihovo delovanje npr. politične stranke, interesne skupine, mediji, državni organi
normativna razsežnost
nanaša se na vrednote ali ideale in cilje na posameznih družbenih področjih, ki naj bi jih skušali doseči v okviru neke politične skupnosti (npr. države)
procesna razsežnost
nanaša se na postopke oblikovanja in izražanja politične volje, ki je potrebna za dosego temeljnih družbenih vrednot in ciljev, ki so bili opredeljeni kot takšni
dejavniki, ki soodločajo politično sfero
interesna podstat družbe, gospodarska (ekonomska) sfera in (politična) ideologija
interesna podstat
interesi spodbujajo in usmerjajo politične procese (politični proces kot boj med interesi in družbenimi skupinami); politični liberalizem poudarja enako težo vseh interesov, ki se pojavijo v politični družbi, a praviloma je tako, da imajo interesi ekonomsko močnejših posameznikov veliko prednost pred drugimi interesi, torej v boju dolgoročno zmagujejo ekonomsko in politično vladajoči sloji
- politika interesno determinirana, ker je mogoče samo preko nje doseči učinkovito prednost za določene interese (interesi se morajo uveljaviti kot splošni, da dobijo možnost uresničitve)
- politični procesi rezultat zavestnega delovanja posameznikov in družbenih skupin in usmerjenosti k uresničitvi določenih interesov, a vedno omejeni z objektivnimi možnostmi (materialna proizvodnja, razredna struktura globalne družbe)
- v političnem življenju boj za vpliv na državno oblast, pri tem prihaja do sodelovanja, kompromisov, sprememb ciljev …
gospodarski sistem
običajno ne učinkuje neposredno na sprejemanje političnih odločitev, ampak je povezan z obstojem družbenih razredov, ti pa ob družbenih vrednotah in ideologiji vplivajo na vsebino državne politike àna teh temeljih se oblikujejo politične organizacije (npr. stranke), ki izražajo naprej ideologijo nekega razreda in to predstavljajo kot splošne in posebne vrednote
MEDSEBOJNO VPLIVANJE (RAZMEJITEV) PRAVA IN POLITIKE
- pravo je po eni strani vedno izraz prevladujoče politične moči oz. ideologije tistih družbenih skupin, ki ga v pretežni meri določajo, po drugi strani pa se pravo kot bolj ali manj avtonomna pojavnost, vedno vzpostavlja tudi kot lastna moč
- na eni strani je pravo torej oblika, skozi katero se izraža družbena moč, na drugi strani pa je relativno avtonomen družbeni dejavnik
- nekatere zadeve sodijo čisto v pravno sfero (pravdni postopek med sosedoma glede meje med parcelama), nekatere pa čisto v politično (lobiranje nevladne organizacije pri politični stranki), nekje pa prihaja do prekrivanj obeh sfer (sprejemanje zakona v parlamentu)
- političen sistem pomemben del okolja za pravni sistem (ob gospodarskem, kulturnem, religioznem …); politika pravu npr. določa glavno vsebino duh in smisel (zato boj za oblast – nadzorovanje ravnanja ljudi!) – ni pa pravo samo zaradi tega »orodje politike«
3 vrste pravnih norm
norme, popolnoma določene s strani politike, delno politično determinirane norme in norme, ki so v celoti tehnično-pravne narave in neodvisne od politike
demokracija
Slovenija je demokratična republika, torej ima demokratični politični sistem
- demokracija je le kontingenčni (eden izmed možnih; avtokracija, aristokracija, plutokracija …) okvir politike à danes marsikatera država sebe pojmuje kot »demokratično«, ker naj bi ji to podelilo legitimnost, de facto pa je stanje daleč od tega (Demokratična ljudska republika Koreja)
- demokracija je oblast, ki izvira iz ljudstva, pripada ljudstvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo
- demokracija je torej oblika političnega sistema, v kateri pri oblikovanju skupne volje (oblasti) sodelujejo vsi tisti, ki so ji podvrženi … pri realizaciji pa postane jasno, da zahteva takšna zasnova izvajanja politične oblasti nekatere omejitve in da je vodenje politične skupnosti v rokah vodenih le potencialnoà fizične (starost) in psihične lastnosti tistih, ki ustvarjajo skupno voljo; razmerje med tistimi, ki dejansko sodelujejo pri oblikovanju skupne volje proti tistim, ki ne; odločanje po načelu večine in nujnost podrejanja takim odločitvam; kompleksnost sodobne družbe in delitev dela ter posledična potreba po vključevanju posrednikov (strank) …
- državljani EU demokracijo ne uvrščamo med najpomembnejše vrednote, prav tako pa v Sloveniji večinsko vlada nezadovoljstvo nad demokracijo (90%, 2017)
demokratični deficit
pojem, da se zdijo politične institucije države in EU »navadnim državljanom oddaljene, zaradi česar so nedostopne in odtujene« à vprašanje, ali so volivci dobili, kar so želeli in ali so volivci zadostno zastopani v političnem procesu in imajo vzvode, da nanj vplivajo?
predstavniška demokracija
danes prevladuje predstavniška demokracija (periodične volitve, politične stranke), tako bo tudi v prihodnje, korektiv pa bodo razne alternativne oz. neformalne oblike delovanja državljanov
ustavna demokracija
sodobne države so tudi ustavne demokracije, kar pomeni, da mora biti ravnanje oblastnih organov in odločitve večine vedno tudi v skladu z ustavo in so tako odločitve podvržene in omejene z ustavnimi načeli ter človekovimi pravicami
oarticipativna demokracija
poznamo še model participativne demokracije: posameznike skuša neposredno vključiti v postopke sprejemanja odločitev, pozornost je usmerjena k oblikovanju dobro osveščenih državljanov, ki jih trajno zanima proces vladanja, končni cilj je vpeljava neposredne odgovornosti strankarskih uradnikov do članstva
deliberativna demokracija
deliberativna demokracija pa v ospredje postavlja oblike komunikacije, s katerimi poskušamo z argumenti utemeljiti zavzeto stališče in tiste z nasprotnimi pogledi prepričati, da se nam pridružijo à bistvo je v procesu razpravljanja (ta legitimira politično odločitev) in ne v glasovanju oz. večinskem odločanju
pojmovanja predstavništva
pravno
sociološko
politološko
pravno pojmovanje predstavništva
predstavništvo se tu dojema kot mandat ali pooblastilo; politik, ki je izvoljen v parlament, vsaj v določenem obsegu deluje na podlagi ljudskega mandata, njegova moč pa izvira iz pooblastila, ki ga je dobil od volivcev, slednji pa lahko predstavnikom odtegnejo pooblastilo s tem, da jih ne izvolijo ponovno
- danes je uveljavljeno (sodobno) neodvisno predstavništvo in reprezentativen mandat (in ne imperativen, ki je značilen za starejša obdobja); obstaja eno volilno telo in „ena volja naroda“
sociološko pojmovanje predstavništva
predstavništvo primerja z reprezentativnostjo (je zrcalo družbe); govorimo o zmožnosti parlamenta, da odraža družbeno, spolno, etnično, generacijsko strukturo, kar naj bi veljalo za znamenje dobre integracije različnih družbenih skupin, zanemarjanje žensk ali pa delavskega razreda pa za znamenje slabega delovanja predstavniških institucij (danes uzakonjene kvote za ženske)
politološko pojmovanje predstavništva in bistvo političnega predstavništva
predstavništvo dojema kot odgovornost – predstavniki morajo biti odgovorni tistim, ki jih predstavljajo
- bistvo političnega predstavništva je tu v možnosti nadzora nad politično močjo, nadzor pa je prepuščen tistemu, ki politične moči ne more uveljaviti sam (odnos obveščanja in rednega nadzora med vladanimi in vladajočimi), glavno orodje, ki zagotavlja nadzor, pa so volitve
pravna država (formalni, vsebinski pomen, itd.)
- nasprotje »policijski državi«, v kateri ni pravne varnosti, prihaja do zlorab in samovolje
- pravna država formalno pomeni, da so državni organi (zlasti uprava in sodstvo) vezani na zakon (Rechtsstaat); državni organi morajo vezati vse svoje odločitve opreti na ustrezno odločbo zakona à legalnost oz. zakonitost pravne države, v teh zakonih pa morajo biti zajeti splošni družbeni interesi oz. temeljne človekove pravice
- vsebinsko pa pomeni, da se na normativni in dejanski ravni spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine – tako postane ob svobodi in enakosti pomembna tudi vladavina prava (rule of law) à legitimnost pravne države
- v pravni državi so temeljne pravice zavarovane z zakonom, oblast je deljena, sodstvo je neodvisno, uzakonjene pravice pa se udejanjajo v dejanskih družbenih/pravnih odnosih
- nasprotje pravni državi je ideološko-politična država, v kateri pravice veljajo samo za podpornike družbene ureditve, ni nazorskopolitičnega pluralizma, prevladuje načelo smotrnosti namesto zakonitosti
- nevarnost, da se odločanje preseli v odtujene centre moči globoke države, omrežij ipd. (»deep state«), ki določajo delovanje in sprejemajo odločitve, ki se potem le pokrijejo s formalno zakonitostjo
politična stranka
združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike, v organe samoupravnih lokalnih skupnosti in v Evropski parlament
značilnosti političnega organiziranja
so politične organizacije, prek katerih poteka borba za uveljavljanje ekonomskih, političnih in kulturnih interesov, uveljavljanje katerih pa je vezano na državno oblast, kar je tudi osnovni cilj političnih strank
- stranke so posredniki med civilno družbo in politično državo ter nastajajo zaradi širših interesov družbenih slojev in ne zaradi ožjih posamičnih, za slednje nastajajo interesne skupine in skupine pritiska
- v SLO splošno nezaupanje v politiko in stranke
- stranke se v parlamentarni demokraciji povezujejo v koalicije (pozicija), nasproti jim stoji opozicija, ki koalicijo pogosto kritizira, nadzira in predlaga alternativne rešitve