ZORNI KOT SOCIOLOGIJE PRAVA (PRAVO V DRUŽBI) Flashcards
(24 cards)
kaj je družba
družba je celota medčloveških odnosov
družbeni odnos definicija
vsakršno ravnanje posameznika glede na drugega posameznika
odnosi in družbene vloge
pomembni so relativno trajni in ponavljajoči odnosi à nastanek družbenih vlog
- v odnose vstopamo kot nosilci družbenih vlog, potem pa sledimo svojim interesom (pričakovanja, lastno razumevanje), s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe
maslow
fiziološke potrebe > varnost > pripadnost > samozavedanje > uresničitev
pravo in družbeni odnosi
- pravo zadovoljuje človeško potrebo po varnosti in pripadnosti (norma v idejnem svetu, stvarno delovanje v fizičnem) à predvidljivost, stabilnost; s tem nam je olajšana socializacija, družbeno vedenje, ravnanje
- nekateri odnosi vpeti v pravni okvir in tako postanejo predmet preučevanja (v dejanski razsežnosti)
- pravni odnosi se kažejo v ravnanju ljudi pri sprejemanju in uresničevanju pravnih norm
diferenciacija družbenih norm
- pravo eden izmed pogojev obstoja družbenega sistema (oblike združevanja zamejene s pravnimi normami, družbeno delovanje posameznikov vpeto v pravne okvire)
- ubi societas, ibi ius à pravo ob religiji in morali diferentia specifica človeka v primerjavi z drugimi bitji
- včasih je bil svet vrednot in pravil enoten in nediferenciran, potem se ločijo pravna pravila kot norme za eksistenčno bistvene družbene odnose
- sprva nediferencirana skupnost (horda), potem z delitvijo dela razvoj posebnih skupin, organizacij, pravil (shema str. 21)
pravne norme in pravo
pravne norme urejajo odnose, ki so pomembni za obstoj posameznika, družbenih skupin in njihovih organizacij ter celotne globalne družbe
- pravo služi človekovi potrebi po varnosti in pripadnosti: ohranjanje človekovega življenja, svobode, premoženja, predvidljivost ravnanja udeležencev v družbenih odnosih
pravne norme in konfliktni odnosi
pravne norme tudi urejajo potencialno konfliktne (konflikt med udeleženci tako močan, da bi onemogočal ustvarjalno dejavnost človeka in njegov obstoj) odnose; nasprotujoči interesi glede razdelitve materialnih dobrin, ozemlja, družbenih položajev, družbene moči …
- vsebina pravnih norm nastaja iz interesov lastnikov kapitala in interesov nižjih slojev, ki si želijo zagotoviti eksistencialni minimum
kateri odnosi so urejeni s pravnimi normami in kateri ne
- s prav. normami urejeni le odnosi, pri katerih obstaja možnost javnega nadzora in fizične prisile (za prisilo največkrat skrbi država) in ki zahtevajo točno določenost pravic in dolžnosti
- drugi odnosi prepuščeni morali, običajem, navadam, pravilom lepega vedenja … in so bolj spontani
po čem se razlikujejo pravne norme
- pravne norme se razlikujejo po pomembnosti odnosov, sankciji (organizirana, vnaprej znana vrsta in obseg, izvajalec) in org. nastajanju
kako se oblikujejo pravne norme
- pravne norme se oblikujejo na organiziran in vnaprej določen način (določeni organi, postopki, predvidena oblika)
kje je oblikovanih največ splošnih pravnih norm
- največ splošnih pravnih norm je oblikovanih v parlamentih ali skupščinah, v določenih sistemih tudi na sodiščih
pravni pluralizem kot izhodišče sociološkega pojmovanja prava
klasična opredelitev: pravo so državno postavljena pravila in načela à avtorji razširijo z lebendes Recht (živeče pravo) in dihotomijo med law in books in law in action
- pravni pluralizem: pravo v sodobni družbi ni nujno homogen, sistematično urejen, hierarhičen sklop norm, ki temelji na enotnem viru à pravna pravila in načela, ki uravnavajo družbeno življenje črpajo iz različnih virov avtoritete in pripadajo različnim normativnim sistemom
- gre torej za možnost sobivanja različnih pravnih redov na istem območju in zapleteno vprašanje njihovega medsebojnega razmerja
- zavračanje centralistične ideologije pri opredeljevanju prava, saj edini in končni vir prava ni vedno samo država à v globaliziranem svetu se državno pravo vse bolj intenzivno srečuje z nadnacionalnim, mednarodnim; obstajajo tudi avtonomna družbena polja, kjer vedenje ustvarjajo vzporedno nastale norme, neodvisne od države (kanonsko pravo, poslovni običaji)
konjuktivni odnosi
odnosi integracije, ti povezujejo in združujejo
odnosi približevanja: socializacija, kooperacija, akomodacija in asimilacija
disjunktivni odnosi
odnosi dezintegracije, ti ljudi oddaljujejo
odnosi oddaljevanja: tekmovanje, nasprotovanje, konflikt (posebno mesto odnosi menjave)
tipi pravno reguliranih družbenih odnosov
zunanja oblika družbenega odnosa (način ravnanja) in vsebina (ravnanje samo)
tipi odnosov se v dejanskem življenju prepletajo in nihajo
- pravne norme določajo različne načine vedenja in ravnanja, ki vodijo k integraciji in stabilnosti, za dezintegracijske odnose pa določajo postopke za mirno reševanje konfliktov ter ponovno vzpostavitev družbenega ravnotežja
socializacija
vključevanje posameznika v družbo, poteka učenje za prevzem različnih družbenih vlog in njihovo ponotranjanje (interiorizacija); družinska, poklicna vloga
kooperacija
sodelovanje za dosego skupnega cilja, posebej intenzivna dejavnost v primarnih družbenih skupinah (družina, prijatelji)
akomodacija
ali prilagajanje: podobno kot kooperacija, pri akomodaciji intenzivnost sodelovanja manjša; ljudje se preprosto prenašajo ali pa vsakdo malce popusti v svojih pogledih in navadah, da se sprejme kompromis à za kompromis so lahko tudi določeni postopki, lahko pride do posredovanje tretjega, na ravni sekundarnih skupin se doseže z uporabo pravnih norm (stabilnost, predvidljivost)
asimilacija
odpravljanje razlike v kulturah med velikimi družbenimi skupinami; izenačevanje vrednot in načina življenja à pravne norme prostovoljno integracijo omogočajo in pospešujejo ter preprečujejo nasilne asimilacijske procese
tekmovanje in nasprotovanje
posredni spopad za dobrino, ki jo nobena od strani, udeleženih v teh procesih, še nima; pogosto na ekonomskem in političnem področju à potrebne pravne norme, ki določajo postopke (npr. za pridobitev nekega delovnega mesta ali politične funkcije)
- strani v spopadu si želijo izboljšati položaj s kopičenjem sredstev za nagrajevanje ali kaznovanje, ustvarjanjem monopolnega položaja, ideološkim prepričevanjem, propagando, reklamiranjem …
konflikt
ena stran ima dobrino, druga pa ji jo želi odvzeti ali pa jo je že odvzela; po koncu konflikta nova razporeditev družbene moči, položajev, premoženja à pravne norme določajo institucionalizirane postopke (pogosto procesno pravo) za razreševanje konfliktov, določajo bistvene vrednote in dobrine, ki se jih ne sme napadati (Kazenski zakonik)
- pravo preprečuje nasilne in neposredne fizične spopade med udeleženci (»imunski sistem družbe«), brez pravne regulacije bi se uveljavila pravica ekonomsko ali fizično ali vojaško močnejše strani
*odnosi menjave
odnosi menjave (dobrin, uslug, informacij) v izhodišču integracijski, v dezintegracijske se spremenijo, kadar ena od strani nima dobrine, ki bi jo lahko dala drugi v zamenjavo à nadaljnja pogoja še, da se ena stran dobrini ne more odreči in da je ne more dobiti pri tretjem (pravne norme to rešujejo z npr. varstvom konkurence in predpisih o reklamiranju in trgovini)