FILOZOFSKA PREPRIČANJA UČITELJEV Flashcards
(10 cards)
Zakaj je poznavanje osebne filozofije pomembno?
Raziskave kažejo na povezanost med posameznikovimi prepričanji, vrednotami, stališči in njegovim ravnanjem.
Naš sistem vrednot nam služi kot vodilo pri vsakdanjih in pomembnih odločitvah. Vstopa vseh teh prepričanj o stvareh in dogajanju okoli nas tvori neko “osebno filozofijo” - pogosto neizrečeno.
Katero vlogo imajo vrednote po Rokeachu?
Na eni strani normativno vlogo, ki nam predstavljajo standard, na podlagi katerega ocenjujemo stvari in vedenje. Na drugi strani pa motivacijsko vlogo, ki nas usmerjajo k stvarem, ki jih zelo cenimo.
Kakšna je povezava izobraževalcev odraslih in filozofska prepričanja?
Učitelj pri poučevanju ravna v skladu s svojimi prepričanji o smiselnosti, naravnanosti in ciljnosti izobraževanja in v svoji vlogi v tem procesu.
Naša osebna prepričanja se bodo vedno odražala v strokovnem delu. Prav tako kot naša življenjska filozofija, je lahko tudi izobraževalna skrita, neizoblikovana in nereflektirana.
Kakšne koristi poznavanja osebne filozofije ima za učitelj?
Pripomore pri kritični samorefleksiji lastne prakse, kaže na alternativne pristope k načrtovanju programov, opozarja na pomen naše osebne zgodovine in kako le -ta vpliva na to, kar počnemo kot izobraževalci, osvobodi nas odvisnosti od drugih doktrin ali ideologij.
Učiteljeva prepričanja lahko delimo na prepričanja o udeležencih, prepričanja o splošnih namenih IO, prepričanja o vsebini, prepričanja o učnem procesu in prepričanje o učitelju odraslih.
Katere perspektive poznamo?
- Liberalna perspektiva
- Progresivna perspektiva
- Behavioristična perspektiva
- Humanistična perspektiva
- Kritična ali radikalna perspektiva
Opiši liberalno perspektivo in kritika
Liberalna filozofija je postala prevladujoča izobraževalna tradicija v zahodnem svetu. Cilj izobraževanja v liberalni tradiciji je vplivati na razvoj inteligentnega, razglednegam kulturnega in moralnega državljanja.
Oseba v skladu s to tradicijo stalno išče poglobljeno znanje, in sistematsko razumevanje.
Učitelj je strokovnjak, prenašalec znanja, avtoriteta in jasno narekuje učni proces. Pri tem uporablja različne metode, zlasti predavanje, študijske skupine, spodbuja kritično branje in diskusijo.
KRITIKA:
- vsebina je prilagojena dominantni kulturi
- razlika v položaju učitelja in udeleženca
Opiši progresivno perspektivno in kritika
Izhaja iz filozofije pragmatizma. Razvoj progresivnega izobraževanja je v ZDA sovpadal z razvojem področja izobraževanja odraslih, zato je na njegov razvoj močno vplival, še posebej na postavitev teoretičnih in praktičnih temeljev izobraževalnih programov za odrasle.
Knowels, Rofers, Lindeman
Posvečena znanju, ki nastaja na podlagi opazovanja in izkušenj, ne pa na podlagi tradicije in avtoritete. Zanj je značilnost osredotočenost na udeležence, njihove potrebe in izkušnje.
Značilno je problemsko, na izkušnjah temelječe poučevanje in učenje ter obrat od učitelja kot avtoritarne figure k učitelju kot spodbujevalcu učenja.
KRTIIKA (Z VIDIKA RADIKALNE ANDRAGOGIKE):
- tisti ki odloča, kaj se bo v razredu poučevalo je še vedno učitelj.
Opiši behavioristično perspektivo in kritike
Velik del izobraževanja odraslih je po naravi behaviorističen, zlasti poklicno izobraževanje, razvoj človeških virov, izobraževanje v industriji, vojski.
V tradiciji lahko uvrstimo karierno in tehnično izobraževanje, ugotavljanje spretnosti, zadovoljevanje standardov, usmerjenost k dosežkom.
Zanj je značilen na kompetencah osnovan učni načrt, avtomatizacija učnega procesa, formativno vrednotenje, ipd.
Odnos med učiteljem in učencem je viden kot odnos od mojstra do vajenca
KRITIKA:
- hladna, nečloveške dimenzije človekovega vedenja
- cilji izobraževanje podrejene predvsem birokratskim intereom, zanemarjali naj bi moralne in politične probleme
- pozornost usmerjena na pridobivanje spretnosti, premajhna pozornost je namenjena moralnim vprašanjam.
Opiši humanistično perspektivo in njeno kritiko
Humanistična tradicija je skupaj s progresivnim imela največji vpliv na razvoj izobraževanja odraslih.
Tough, Knowels
Maslow, Rogers - psihologi so zasnovali humanistični psihološki pogled na človeško naravo in učenje, ki poudarja, da so človeška bitja po svoji naravi dobra, so svobodna in avtonomna bitja, ki se samostojno odločajo. Posameznik, ki se uči, je notranje motiviran, se odloča o vsebini, metodah dela in vrednotenju.
Učitelj je spodbujevalec učenja, metode poučevanja, ki jih uporablja pa so predvsem izkušenjske in sodelovalne.
KRITIKA:
- vsi odrasli nimajo enakih možnosti za svobodno in samostojno odločanje
- vsi posamezniki niso motivirani in samoiniciativni
- kritika zadeva na samostojno učenje, ki je prispevalo k povečanju individualizacije ter ustvarja zmotne predpostavke, da je humanistično izoraževanje apolitično, neinstitucionalno in nezgodovinsko.
Opiši kritično ali radikalno perspektivo
Pojavila v delih Paola Freira in Illicha. Ta perspektiva zajema vsa prizadevanja za večjo družbeno enakopravnost; izobraževanje se pojmuje kot sredstvo, ki lahko prispeva socialnim, političnim in ekonomskih spremembam v družbi.
Freire je poudarjal, da zatirani niso kritično ozaveščeni o silah, ki nadzirajo njihovo življenje in so zato brez moči, da bi se tej dominaciji izognili. Vlogo izobraževanja odraslih je videl v spodbujanju dialoga z učečimi se, ki naj bi prispeval h kritičnemu ozaveščanju.
Kritična teorija na področju izobraževanja odraslih kritizira predvsem naravnanost k tehnikam in kompetencam na račun socialnega delovanja.
Strokovnjaki naj bi se morali manj ukvarjati z ugotavljanjem potreb, oblikami in metodami izobraževanja in več pozornost namenjati filozofskim in političnim namenom, ki jim sledijo v izobraževalnih programih.
