PROBLEMSKO UČENJE IN METODA PRIMERA Flashcards
(9 cards)
Kako poteka metoda primera?
Udeleženci analizirajo, rešujejo situacijo, primer, ki se je najpogosteje zgodil, primer ki se je v preteklosti zgodil, udeleženci rešujejo značilnosti tega primera, ali pa potrjujejo obstoječe. Običajno gre za konkretne že obstoječe ali že izvedene primere. Se pa učitelj ne najde primere, uporablja tudi nove izmišljene, didaktično domišljene primere, na kateri učenci delajo in analizirajo. To bo tudi slišali eno od najbolj značilnih razlik med metodo primera in problemsko metodo. Ali je neka rešitev že obstaja.
Za metodo primera velja, da ni poudarek, da udeleženci pridobivajo novo znanje, ampak da znanje uporabljajo v konkretni situaciji.
Kje se je prvič pojavila metoda primera?
To lahko rečemo, da je metoda, ki se je najprej začela vsaj bolj sistematično v visokošolski študij. Začeli uporabljati kot omenjeno na Harvardski šoli. Metoda primera dandanes uporabna in se jo uporablja navseh področjih izobraževanja. Visokošolskega izobraževanja se je hitro širila na izobraževanje odraslih, pa tudi v osnovnošolsko izobraževanje.
Ali se metoda primera uporablja kot osrednja ali kot podporna metoda poučevanja?
Metoda primera se lahko uporablja kot osrednjo metodo ali samo v določenih fazah poučevanja. V neformalnem izobraževanju odraslih je ta uporabljena kot osrednja. V formalnem izobraževanju lahko tudi največkrat podporna metoda oz. v kombinaciji z drugimi metodami. Gre za fazo v poučevanju, kjer udeleženci znanje, ki so ga pridobili aplicirajo na okoliščine in na ta način v razmerah urijo spretnosti, ki so vključene med učne cilje.
Metoda primera se lahko izvaja tudi v različnih oblikah: metoda primera je izvedena lahko v fronatalni obliki, kjer učitelj razlaga na tabli nek primer, ampak diskutira ta primer z udeleženci. Tak način je bolj prisoten v visokošolskem izobrževanju. V izobraževanju odraslih pa je bolj pogosta oblika, kjer skupine razpravljajo določen primer, diskutira. Ta postopek od analize primera do rešitve, kot jih bomo tudi našteli. Poteka znotraj skupine, ne v tem smislu da jih učitelj vodi in moderira diskusijo. V tem primeru gre za skupinsko obliko izobraževanja.
Značilnosti metode primera iin njeni elementi?
Prva, ki smo jo že poudarili, da tukaj ne gre za memoriranje podatkov, ampak uporabo že obtoječega znanja.
Tukaj gre bolj za poglabljanje konceptov, kot pa reproduciranje nekih naučenih odgovorov. Ta metoda je učinkovita pri razvoju skupinske komunikacije, včasih se lahko uporablja kot spodbudo za team buildinga. Odnosi in dinamika poskuša razviti in spodbuditi boljše sodelovanje.
Metoda primera spodbuja spretnosti reševanje problemov – glede na prvo alinejo, ni avtomatiziranega učenja. To svoje znanje uporabiti na način, da bi lahko razrešil primer, kjer se z njim ni srečal. Kaj dejansko je možno ukrenit, sigurno razvija te spretnosti.
Včasih se v izobraževanju odraslih uporablja evalvacije prejšnjih primerov. Ali so bile rešitve optimalne, najbolj ustrezn? To dela tisti team, s katerim se je v realnih situacijah ukvarjal. To je lahko tema, diskusija, ali bi lahko razrešili še na drugi način.
ELEMENTI:
- kompleksni, realni scenarij (izmišljeni so lahko tudi, če se učitelj odloči, da je je način pomembnejši od same vsebine)
- rešitve so lahko že znani, pri problemski metodi rešitve še ni
- podporna gradiva
- spontana in končna diskusija
Katere cilje uresničujemo z metodo primera?
Jasno je, če nismo to eksplicitno povedali, je namenjena razvoju višjih učnih ciljev. Mi seveda si prizadevamo razvijati cilje, ki niso na najnižjih ravneh – hočemo višje priti. Uporaba, analiza, vrednotenje.
Avtorji so dokazali, da uporaba metoda primera spodbuja afektivno učenje, udeleženec je vključen kot celota (ne samo umski del, ampak tudi s čustvi), spodbuja se samostojnost za potek učenja, razvija se argumentacija in pa sodelovanje v teamu.
Kakšne morajo biti značilnosti samega primera pri metodi primera?
To je pomembno. Učitelj, ki pripravlja izobraževanje – primer je pomemben, ker bo narekoval in usmerjal, kaj bodo udeleženci pri tej metodi delali in v kateri smeri bodo razmišljali. Ta primer predstavlja okvir, s katerim se bo določena vsebina raziskovala, analizirala.
Primer se lahko nanaša na osebo, na skupino oseb, situacijo, projekt v izdelavi, že izdelan projekt, itd. Lahko je edinstven, posamezen, lahko je bolj splošen ali bolj podrobno predstavljen.
Naštej glavne elemente metode primera in jih predstavi
- Predstavitev primera: zelo pomembna faza izvedbe te metode. Če pogledamo po klasičnem (harvardskem) modelu sloni na resničnem primeru, lahko pa je tudi hipotetičen ali pa je predstavljen le na kratko, kot povod za diskusijo. Prednost klasičnega je njegova avtentičnost, obširna in bogata predstavitev.
- Analiza primera: pri metodi je najpomembnejša izbira pravega primera. Če je primer prezahteven metoda primera ne bo učinkovita. Krajnc ločuje primer na dva načina: skrajne (imajo še vzgojni učinek, sprožijo čustvene reakcije, zato so s tega vidika vzgojni), medtem ko so povprečni so primerni za izobraževalne cilje. Analiza primera se lahko izvede individualno, še preden se skupina sestane. Individualna bi zgledala tako, da bi udeleženci dobili primere že predstavljene, oni bi morali pred srečanjem pregledati, potem pa skupina že nadaljuje s konkretnim delom reševanja primera. Bolj pogosto se pa uporablja analizo v skupini. Tukaj ima moderator vlogo, da postavi izhodiščna vprašanja, ki so kot smernice za iskanje osnovnih značilnosti, karakterskih primerov. Frontalna oblika je vloga, da postavlja vprašanja, da neke odgovore postavlja v nek kontekst.
- Diskusija o primeru - zaključna faza, oblika skupinske diskusije. Lahko pa so tudi v dvojicah. Tukaj se izmenjujejo svoje ugotovitve. Namen teh diskusij je ta, da se razvija spretnost komuniciranja. Moderator je tisti, ki je odgovoren, da skupina postavi ustrezna metila obravnavanega primera. Če gre za skupinsko diskusijo, je vloga moderatorja da vodi diskusijo. Ves čas, tako kot pri drugih mora moderator povezovati splošne značilnosti, pravilno rešitev, splošno rešitev z diskusijami, in hkrati se navezovati na konkretne primere, ki so jih obravnavali.
Če gre za resničen primer, povratna infroamcija, kako se je v resnici definirala, kako se je razrešila. Če je to namen, kako blizu so prišli realni rešitvi je povratna inforamcija njihovega dela.
Metoda primera se tako zaključi. Vidimo, da je možno ta primer kombinirati z drugimi metodami. Če gre za socialne vidike, ki jih je moderator poudariti, lahko sledijo še bolj aktivne vloge kot so igre vlog, če je to primerna rešitev.
Razlike metode primera in problemska metoda
Je pa tudi nekaj temeljnih razlik: prva je ta, da se pri problemski metodi običajno uporablja nove probleme – nimajo določenih rešitev v ozadju, ampak se dejansko lahko problemaska situacija razreši na številne možne rešitve. Pri metodi primera so najpogosteje situacije že enkrat izvedene in razrešene. Ni pomembno, metoda primera je lahko izmišljenja, ni znanih rešitev, ampak najpogosteje se metoda primera že poznamo kakšna je rešitev, in konkreten primer kako se je ta razrešila.
Problemska metoda je lahko tudi kratka. Sploh v začetnih stopnjah izobraževanja (krajše probleme). Lahko je pouk tudi izveden kot neko tekmovanje – kdo najprej razreši ta problem. Problemsko metodo in izobraževanje dela v bolj v projektne metode.
Načeloma je učiteljeva posredovanje pri problemskih metodah manj. Pri metodi primera učitelj relativno pogosto v frontalnih oblikah ves čas komunicira in je v interakciji z udeleženci, jim daje povratne informacije. Pri problemski metodi se ne vključuje v proces posamezne skupine.
Problemska metoda je zelo pogosta v izobraževanju odraslih – eno od načel je tudi problemskost izobraževanja. Odrasli pridejo v izobraževanje, ker so v življenju prišli do nekega problema. V osnovi naj bi bilo izobrežavnje odraslih kot problemsko. V visokošolskem pa se razvija kot PBL – samostojno delo študentom, ki jih učitelj bolj mentorira in predava, oz. daja neka navodila.
Slikovita pokazana ta razlika med metodama. Problemska metoda na levi strani – pri problemski metodi gre za predstavitev, analiza, potem samostojno raziskovanje, prikaz rešitev in zaključek.
Pri metodi primera se seznani s predhodnim znanjem, morajo udeleženci seznaniti z določenim primerom, potem še neka konkretna predstavitev primera, iskanje rešitev in dela v skupini in na koncu diskusija. So neke stične točke med metodama, ampak glavna značilnost je ta, da pri problemski metodi je učitelj bolj pasivna, pri metodi primera bolj aktivna.
Kdaj uporabimo metodo primera?
Metoda primera je pomembnih izkustvenih metod poučevanja. Primerna zato, kjer si želi neko znanje s praktičnimi primeri poglobiti in razviti. Pridobiti neke konkretne spretnosti. V izobraževanju odraslih je pogosto osrednja metoda izobraževanja, v drugih bolj formalnih vdikih izobraževanja bolj podporna metoda. Ni samo koristna za poglabljanje ali motiviranje, posledica so razvite spretnosti reševanja problemov, teamskega dela in argumentiranje in diskusije.
