Geografija Flashcards

(62 cards)

1
Q

Geografija

A

veda o zemeljskem površju
Izvor. GE (zemlja) + Grafein (pisati)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kdaj postane veda?

A

v 19. stoletju zaradi preučevanja pojavov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Predmet proučevanja geografije

A

pokrajina, regija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Pokrajina je…

A

zaokroženo območje s skupnimi značilnostmi (reliefnimi, podnebne, pedološke,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Delitev geografije

A

OBČA: zemeljsko površje- fizična, družbena
REGIONALNA: svet, Evropa, Slovenija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Geosfera sestavljena iz

A

atmosfera- ozračje
litosfera- trdna zemeljska skorja
hidrosfera- vodovje
pedosfera- prst
biosfera- živi svet
antroposfera- vse kar je ustvaril človek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Po čem se loči geografija od drugih ved?

A

po tem, da pojave v pokrajini preučuje celostno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Elemente pokrajine delimo na

A

naravnogeografske ali fizične- relief, podnebje,…
družbenogeografske ali družbene- prebivalstvo
zaznavne ali vidne sestavine- vse kar vidimo
nevidne ali skrite sestavine- podnebje, veter,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Elementi pokrajine

A

tudi dejavniki
elementi pokrajine so med seboj povezani in součinkujejo en na drugega.
spreminjanju dejavnikov pravimo procesi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Razlika med naravno in kulturno pokrajino

A

v naravi ni videti posega človeka v kulturi pa je (npr. njive)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Karta

A

v določenem razmerju pomanjšana podoba zemeljskega površja
poznamo:
- splošne (površje, vodovje, naselja,…)
- tematske (prebivalstvo, padavine,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Glavni elementi karte

A

ime karte
legenda
merilo
kartografska mreža

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Merilo

A

od njega je odvisna natančnost karte
pove nam koliko so resnične razdalje na Zemlji pomanjšane na karti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Karte glede na merilo

A

Karte velikega merila- manjše območje bolj podrobno
Karte malega merila- večje območje manj natančno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Vrste meril

A

številčno
grafično
opisno merilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Koliko je 1 cm na karti km v naravi

A

med zadnjima dvema ničlama za pet mest

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Koliko je 1 cm na karti m v naravi

A

med zadnjima dvema ničlama za 2 mesti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Izohipse

A

z njimi prikazujemo oblike zemeljskega površja
so točke, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Geografska lega kraja

A

odčitamo njegovo geografsko širino in dolžino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Orientacija

A

sposobnost hoje po nam neznanem območju
je sposobnost znajti se v neznani pokrajini glede na smeri neba in pripomočkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Orientacijska točka

A

objekt po katerem se orientiramo v naravi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Azimut

A

kot med severom in objektom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Orientacija zemljevida

A

kompas položimo na zemljevid ter zemljevid nato vrtimo toliko časa dokler igla kompasa ne kaže na vrh zemljevida oz. ko je sever na karti vzporeden s severom v naravi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Določanje azimuta

A

kompas obrnemo tako da preko vizirja na njemu gledamo proti točki na terenu, ko se igla umiri obrnemo limb tako, da se magnetna igla pokriva z 0 stopinj na limbu
na merilni točki kompasa potem preberemo stopinje azimuta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Proučevanje pokrajine preteklost in zdaj
preteklost: odkrivanje še neznanih kontinentov danes: raziskujemo vsako pokrajino posebej, raziskujemo območja, ki še niso raziskana ali so podvržena spremembam
26
Geografsko raziskovanje
pisarniško in terensko delo
27
Terensko delo
ogled pokrajine naredimo fotografske posnetke in narišemo skice zapisujemo pomembne ugotovitve posnetki z magnetofonom in videokamero
28
Pridobivanje podatkov
ankete meritve nabiranje laboratorijske kartiranje
29
Terenski pripomočki oz. oprema
kompas in karta termometer temperatura inverzija barometer anemometer naklonometer pH meter
30
Tipi pokrajin glede na relief
visokogorja hribovja gričevja nižine kotline kraške planote
31
Tipi pokrajin glede na podnebje
tropske subtropske zmerno tople subpolarne polarne
32
Tropski toplotni pas
0- 23,5 stopinj tropski deževni gozd- celo leto nad 25 stopinj- pljuča sveta sekanje gozdov povečuje učinek tople grede redka poseljenost zaradi vlage, vročine in bujnega rastja biološka pestrost- veliko različnih rastlinskih in živalskih vrst
33
Savana
trnata nizko travna visoko travna redke pokrajine z vmesnim redkim drevjem savane gosto poseljene zaradi ugodnega podnebja veliko živalskih vrst- razvit safari imajo deževno in sušno dobo
33
Savana
trnata nizko travna visoko travna redke pokrajine z vmesnim redkim drevjem savane gosto poseljene zaradi ugodnega podnebja veliko živalskih vrst- razvit safari imajo deževno in sušno dobo
34
(pol) puščave
sahel- predhodni pas med savano in puščavo manjša vlažnost zraka ni padavin oz. so majhne padavine pod 250mm- puščave padavine 250-500mm- polpuščave nastajanje oaz podnebne spremembe povzročajo širjenje puščav
35
Subtropski toplotni pas
23,5- 40 stopinj sredozemsko rastje subtropski vlažni gozd monsunski deževni gozd kitajski kras- monsunsko podnebje oblikovalo stožce
36
Zmerno topli toplotni pas
stepa- travnata pokrajina delimo na: -nizkotravne -visokotravne -prerije- stepe v S. Ameriki pampe- stepe v J. Ameriki listnati gozd mešani gozd iglasti gozd (tajga)
37
Subpolarni toplotni pas
66,5- 70 stopinj tundra- lišaji, mahovi, grmovje značilne nizke temperature, močni vetrovi, majhna količina padavin tla so zamrznjena do 9 mesecev poleti se tla odmrznejo zato so težko prehodna vse imajo na količih
38
Polarni toplotni pas
70/ 80- 90 stopinj ni prsti in ni rastja sever- Arktika- medvedi jug- Antarktika- pingvini
39
Na človeka in njegove dejavnosti vplivajo
podnebne razmere relief voda prst rudna bogastva naravne nesreče
40
Vpliv podnebja na človeka
najgosteje sta poseljena zmernotopli in subtropski pas najbolj redko pa tropska in subpolarna območja največji vpliv ima na kmetijstvo in turizem
41
Podnebni elementi
temperatura zračni pritisk vlaga padavine
42
Podnebni dejavniki
relief geografska širina rotacija zemlje oddaljenost od morja morski tokovi človek
43
Določanje toplotnega pasu na podlagi KLIMOGRAMA
tropski- temperatura nad 20 stopinj subtropski- temperatura nad 20 stopinj zmernotopli- poleti nad 10 stopinj, pozimi okrog 0 stopinj subpolarni- temperatura pod 10 stopinj polarni- temperatura pod 0 stopinj
44
Vpliv reliefa na človeka
od reliefa je odvisna poselitev človeka (gostota, tip naselja) velik vpliv ima na promet in kmetijstvo
45
Tipi naselja
samotne kmetije- visokogorja zaselki- hribovja razložena naselja- gričevja sklenjene vasi- nižine
46
Vpliv človeka na vodovje
že prve civilizacije naseljevale ob rekah v današnjem svetu je problem litorarizacije- obale so prenaseljene notranjost pa prazna velik vpliv ima na podnebje in turizem
47
Vpliv prsti na človeka
bolj rodovitna prst več poselitve prst je preperela kamninska podlaga človek vpliva na prst z gnojenjem, gradnjo,...
48
Pedogenski dejavniki za staranje prsti
podnebje kamninska podlaga rastline in živali relief čas človek
49
Prst sestavljajo
mineralni delci oz. anorganski- največ voda zrak organski delci- najmanj
50
Lastnosti prsti
tekstura struktura vlažnost barva globina rodovitnost prekoreninjenost
51
Vpliv rudnih bogastev na človeka
v preteklosti so se množično naseljevali ob rudnikih zaradi rudarstva, industrije,...
52
Vpliv naravnih nesreč na človeka
povzročajo materialno škodo in človeške žrtve
53
Vplivanje človeka na okolje
človek je začel posegati v naravo z prvo industrijsko revolucijo najprej je bilo onesnaženje le v mestih in industrijskih območjih, vendar se je razširilo po vsem svetu
54
Onesnažena območja v času ind. revolucije
srednja Anglija Porurje v Nemčiji
55
Vplivi človeka v naravo so vidni v
onesnaženosti vodovja onesnaženosti ozračja degradaciji gozdov eroziji širjenju puščav
56
Dejavnosti, ki najbolj ogrožajo okolje
promet industrija gospodinjstva
57
Največja ekološka problema
toplogredni plini ozonska luknja
58
Posledice tople grede
višje temperature zraka taljenje ledenikov širjenje puščav večje poplave
59
Posledice širjenja ozonske luknje
bolezni kože uničenje planktona poškodbe rastja
60
Vrste naravnih nesreč
Meteorološke vodne geološke astronomske biološke
61
Naravne nesreče v Sloveniji
poplave suše žled pozeba toča potresi zemeljski plazovi