Gospodarsko pravo VS Flashcards
Vrste gospodarskih družb
Gospodarske družbe so
1) osebne:
- družba z neomejno odgovornostjo - d.n.o.
- komanditna družba - k.d. (tudi dvojna družba, ki je komanditna družba v kateri je edini komplementar družba pri katerih ni osebno odgovornih družbenikov)
* tiha družba (ZGD-1 več ne ureja)
2) kapitalske:
- družba z omejeno odgovornostjo - d.o.o.,
- delniška družba - d.d.
- komanditna delniška družba - k.d.d.
- evropska delniška družba
Komanditna d.d.
Komanditna delniška družba je družba, pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni.
Za pravna razmerja med komplementarji in njihova razmerja do komanditnih delničarjev, zlasti glede upravičenj komplementarjev za vodenje poslov in zastopanje družbe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o komanditni družbi.
Za kapitalska vprašanja in delnice se smiselno uporabljajo določbe o d.d. če ni določeno drugače.
- ustanovitev k.d.d.
Družbeniki, ki sprejmejo statut, so ustanovitelji družbe - tj. komplementarji in komanditni delničarji. Pri sprejetju statuta morajo sodelovati vsi komplementarji in tisti komanditni delničarji, ki pri ustanovitvi prevzamejo delnice. Statut k.d.d. mora sprejeti najmanj pet oseb.
V statutu se navedejo - osnovni kapital družbe in število delnic,
- pri delnicah z nominalnim zneskom tudi njihov nominalni znesek,
- če obstaja več razredov delnic, tudi razred delnic, ki jih prevzamejo komanditni delničarji
- ime in priimek ter prebivališče ali firmo in sedež vsakega komplementarja
- gotovinski in stvarni vložki komplementarjev po višini in vrsti.
- komplementarji = uprava k.d.d
Za komplementarje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi delniške družbe. Ob vpisu družbe v register se namesto članov uprave vpišejo vsi komplementarji in obseg njihovih upravičenj za zastopanje. - glasovanje na skupščini
Komplementarji imajo na skupščini glasovalno pravico v sorazmerju s svojo udeležbo pri osnovnem kapitalu. Glasovalne pravice ne morejo uresničevati ne zase in ne za koga drugega, če skupščina sklepa o: - izvolitvi in odpoklicu nadzornega sveta,
- razrešitvi komplementarjev in članov NS
- imenovanju revizorjev,
- uveljavljanju / odreku odškodninskih zahtevkov,
Za sklepanje na skupščini je potrebno soglasje komplementarjev, če se sklepi nanašajo na stvari, za katere je potrebno soglasje komplementarjev in komanditnih delničarjev. Soglasje komplementarjev ni potrebno za uresničevanje pooblastil, ki jih ima skupščina ali manjšina komanditnih delničarjev pri imenovanju revizorjev, izključitvi manjšinskih delničarjev in uveljavljanju zahtevkov družbe iz ustanovitve ali vodenja poslov.
Skupščinski sklepi, za katere je potrebno soglasje komplementarjev, se predložijo za vpis v register šele, ko je bilo doseženo soglasje.
- odbor komanditnih delničarjev
Sklepe komanditnih delničarjev izvaja odbor komanditnih delničarjev, če statut ne določa drugače.
V sporih med skupnostjo komanditnih delničarjev in komplementarji zastopa komanditne delničarje odbor iz prejšnjega odstavka, če skupščina ni izvolila posebnih zastopnikov. Stroške spora, ki gredo v breme komanditnih delničarjev, plača družba, vendar sme zahtevati, da ji ti povrnejo sorazmeren del neupravičeno nastalih stroškov.
Komplementarji ne morejo biti člani odbora komanditnih delničarjev.
Če ima komplementar izgubo, ki presega njegov kapitalski delež, ne sme dvigniti dividende na svoj kapitalski delež, dokler vsota iz bilančne izgube vplačanih obveznosti, deležev izgube komplementarjev in zahtevkov iz posojil do komplementarjev ter njihovih družinskih članov presega vsoto iz prenosa dobička, kapitalskih in drugih skladov ter kapitalskih deležev komplementarjev. V primeru iz prejšnjega odstavka družba komplementarju ne sme odobriti nobenega posojila. V nasprotju s tem je treba odobreno posojilo takoj vrniti.
Določbe tega člena se ne nanašajo na plačilo za delo, ki ga prejemajo komplementarji, in na plačila, ki niso odvisna od dobička.
*Delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in komanditna delniška družba se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo.
Katere družbe lahko ustanoviš z 10.000 EUR gotovine?
Osnovni kapital je kapital namenjen ustanovitvi družbe in predstavlja sredstva, ki so namenjena v prvi vrsti poslovanju družbe ter zaščiti njenih upnikov.
Družbe z osnovnimi vložki:
- d.o.o. - osnovni kapital 7.500 EUR (vsak osnovni vložek min 50 EUR)
- d.d. - 25.000 EUR
- k.d.d. - 25.000 EUR
Ni predpisan osnovni kapital:
- d.n.o.
- k.d.
- s.p. (ne spada med gospodarske družbe, saj gre pravzaprav za fizično osebo, ki opravlja dejavnost)
Torej z vložkom do 10.000 EUR se lahko ustanovi osebno odgovorno družbo (d.n.o., k.d.) in s.p., kjer odgovarjajo tudi družbeniki z lastnim premoženjem; izmed gospodarskih družb, pa se lahko ustanovi le d.o.o., kjer je potrebni osnovni kapital za ustanovitev družbe 7.500 EUR.
Sklic skupščine d.o.o.,
Skupščina družbenikov je najvišji organ d.o.o.. Sestavljena je iz vseh družbenikov. Družbeniki niso dolžni udeležiti se skupščine in niti sodelovati pri upravljanju družbe. Skupščina ima funkcijo odločanja (odloča o finančni politiki družbe, o imenovanju poslovodje, prokuristov, zastopnikov).
Na skupščini družbeniki oblikujejo voljo družbe in jo izrazijo v obliki sklepa (507. čl. ZGD-1) Družbeniki sprejemajo sklepe na skupščini.
Družbeniki lahko s pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne opravi. Sklep o tem morajo sprejeti vsi družbeniki. V tem primeru družbeniki sporočijo svoje glasove poslovodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev.
Sklic skupščine
- sklicuje poslovodja (508. čl. ZGD-1).
- lahko sklicujejo tudi družbeniki, katerih osnovni
deleži predstavljajo 1/10 osnovnega kapitala (pravica manjšinskih družbenikov). (511. čl. ZGD-1)
Skupščino skliče poslovodja:
- če naj družbeniki odločajo o zadevah iz 505. člena tega zakona;
- če je to nujno za interese družbe;
- če se z letno bilanco ali bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena polovica osnovnega kapitala;
- v drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo.
Družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, smejo zahtevati sklic skupščine; pri tem morajo navesti zadeve, o katerih naj bi skupščina odločala, in vzroke za sklic skupščine. Družbeniki lahko zahtevajo, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine. Družbeniki lahko sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, če njihova zahteva iz prejšnjih odstavkov ni bila sprejeta ali če so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne.
Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine.
- -> dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča ali, če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda.
- Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki.
- Določba prejšnjega odstavka velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.
Skupščina družbenikov veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov.
Družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu za skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna; skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov.
Naknadni dan zasedanja skupščine ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.
Družbenik ima pravico do glasovanja, ki mu omogoča, da sodeluje na skupščini skupaj z drugimi družbeniki,
sprejema sklepe in oblikuje voljo družbe (je ena izmed članskih pravic družbenika). Izvrševanje glasovalne
pravice se lahko prenese na pooblaščenca. Količina glasov družbenika je sorazmerna glede na njegov osnovni vložek. Vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas. Družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 eurov osnovnega vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Če ni z zakonom ali družbeno pogodbo določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.
Ali lahko skupščina veljavno odloča, če je sklic nepravilen?
Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki.
Pogoji za dodatno točko dnevnega reda skupščine d.o.o.?
Dopolnitev dnevnega reda - družbeniki, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala, lahko po zahtevajo sklic skupščine ali po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Zadošča, da zahtevo pošljejo družbi najpozneje sedem dni po objavi sklica skupščine.
Poslovodstvo mora nemudoma po poteku prej navedenega roka objaviti dodatne točke dnevnega reda, ki naj se obravnavajo na skupščini. Dodatna točka dnevnega reda se lahko obravnava na skupščini le, če je bila objavljena na način iz 296. člena ZGD-1 vsaj 14 dni pred skupščino, sicer se obravnava na prvi naslednji skupščini.
Kako lahko družbeniki preprečijo, da bi se o taki dodatni točki glasovalo?
- s statutom omejijo to pravico
- povzročijo nesklepčnost skupščine: sklepanje je mogoče šele, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov (prvi odstavek 510. člena ZGD-1). Družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu za skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna. Naknadno zasedanje skupščine se lahko nato opravi ne glede na število prisotnih družbenikov (tretji odstavek 510. člena ZGD-1).
Odločanje družbenikov d.o.o. na skupščini
Družbeniki odločajo o:
- sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;
- zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
- vračanju naknadnih vplačil;
- delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
- postavitvi in odpoklicu poslovodij;
- ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
- postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
- uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
- zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
- drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
Sklic supščine (d.d.)
Sklic skupščine mora vsebovati vsaj navedbo:
- firme in sedeža družbe;
- časa in kraja skupščine;
- predloga dnevnega reda;
- presečnega dne, kot ga določa tretji odstavek 297. člena ZGD-1 z obrazložitvijo, da se skupščine
lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki so imetniki delnic
na ta dan, ter drugih pogojev, od katerih sta odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje
glasovalne pravice;
- roka ali dneva, do katerega lahko delničarji zahtevajo dopolnitev dnevnega reda, v skladu s prvim
odstavkom 298. člena ZGD-1;
- roka ali dneva, do katerega lahko delničarji sporočijo družbi predlog za objavo iz prvega odstavka
300. člena ali 301. člena ZGD-1 in se ta objavi;
- predlog sklepov organov vodenja in nadzora iz prvega odstavka 297.a člena ZGD-1, in kje
so dostopne njihove obrazložitve;
- kje in kako se lahko pridobijo popolna besedila listin in predlogov iz drugega odstavka 297.a člena
tega zakona;
- da lahko delničar na skupščini uresničuje svojo pravico do obveščenosti iz prvega odstavka 305.
člena ZGD-1;
- postopka za uresničitev glasovalne pravice z elektronskimi sredstvi, če ga družba omogoča;
- postopka uresničevanja glasovalne pravice po pošti, če ga družba omogoča;
- drugih podatkov, ki jih določa ta zakon
Kdaj lahko bilančni dobiček d.o.o. deli v nesorazmerju s poslovnimi deleži ?
Premoženjske pravice družbenikov so:
- pravice do udeležbe pri dobičku družbe
- pravica do likvidacijskega deleža
Družbeniki imajo pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače. (494. ZGD-1). Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.
Udeležba pri dobičku se uveljavlja v skladu s poslovnim deležem družbenika, če ni drugače dogovorjeno.
Udeležba na dobičku je glavni cilj družbenika. Udeležbe pri dobičku ni mogoče izključiti v družbeni pogodbi.
Ta pravica je pogojena z uspehom poslovanja, saj se lahko realizira šele, ko je dobiček ustvarjen. Pravica do
udeležbe na dobičku je prenosljiva, vezana je na lastništvo poslovnega deleža.
Bilančni delež se tako med družbeniki lahko deli v nesorazmerju s poslovnimi deleži le v primeru, da je tako določeno v družbeni pogodbi.
Ali je sodna odločba /zakon/ prevod zakona avtorsko delo?
Avtorskopravno niso varovane:
- ideje, načela, odkritja;
- uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
- ljudske književne in umetniške stvaritve (9/1. čl. ZASP).
Ker spadajo odločbe in zakoni pod uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja, po izrecni določbi 9. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, niso varovani.
Prevod je načeloma avtorsko delo, vendar le če gre za predelavo prvotnega avtorskega dela ali drugega
gradiva, ki so individualne intelektualne stvaritve. V temu primeru že prvotno delo ni zaščiteno, zato tudi ni prevod le-tega.
Terjatev do pravne osebe je zavarovana z bančno garancijo, dolžnik gre v stečaj, upnik terjatve ne prijavi.
Ali lahko unovči bančno garancijo?
V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
Bančna garancija je instrument zavarovanja in predpostavlja tako ločitveno pravico v stečajnem postopku. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico.
Stečaj nalogodajalca bančne garancije ne vpliva na obveznost banke garanta do upravičenca. Banka garant je dolžna ob zapadlosti terjatve (torej ob unovčitvi, ko so izpolnjeni pogoji iz bančne garancije) svojo obveznost izpolniti upravičencu iz bančne garancije.
Za banko garanta nastopi manj ugodna situacija, če je bila zahteva za unovčitev dana, banka garant je garantirani znesek izplačala in s tem pridobila regresno terjatev do nalogodajalca bančne garancije, nad nalogodajalcem pa je bil začet stečajni postopek. Posledično mora banka garant svojo terjatev prijaviti v stečajnem postopku kot pogojno terjatev. Če se bančna garancija unovči do konca stečajnega postopka, se sredstva, ki so bila v stečajni masi rezervirana zaradi pogojne terjatve, nakažejo banki garantu. Lahko pa se zgodi, da v času stečajnega postopka bančna garancija ni unovčena, ampak je unovčena šele po zaključku stečaja. Takrat banka svoje terjatve ne more dobiti več poplačane iz stečajne mase.35 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)36 v 259. členu namreč določa, da če je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, terjatev preneha.
*banka bi lahko prijavila tudi pogojno pravico v stečaj; upnik pa ne rabi, saj stečaj dolžnika na obveznost banke ne vpliva
Izločitvena pravica
Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice, da se izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku, ki niso njegova last.
Izločitvena pravica je:
1. pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na
nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da
prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,
3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v
zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe in
4. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago
državnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti
insolventnemu dolžniku. (22. čl. ZFPPIPP)
Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico. Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, izločitvena pravica ne preneha.
Prijava izločitvene pravice mora vsebovati:
1. določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice,
2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
Če upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (mora pa prijaviti LP do objave načrta prve splošne razdelitve; če ne jo izgubi).
Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni izločitveni oziroma ločitveni pravici določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Upniki smejo prerekati prijavljene izločitvene oziroma ločitvene pravice.
*Če SU izjavi, da priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim stečajnemu dolžniku naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo. Tak sklep je izvršilni naslov.
Upnik, katerega terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
Če terjatev, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali je izločitveni upnik za to pravico že pridobil izvršilni naslov, prereka upravitelj ali kateri od upnikov, napoti stečajni senat upravitelja oziroma upnika, ki je pravico prerekal, da začne v 1 mesecu od dneva vročitve sklepa pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekane pravice. (v ostalih primerih napoti izločitvenega upnika, da v enakem roku svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku; če je izvršilni naslov pa obratno).
Razlika med uvedbo in začetkom insolvenčnega postopka?
Stečajni postopek se uvede z vložitvijo pisnega predloga. Stečajni postopek se začne z oklicem sodišča. Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti. Pri obeh postopkih zaradi insolventnosti (stečajnemu postopku in postopku prisilne poravnave) ločimo 2 postopka:
a) Predhodni postopek
○ začne se z vložitvijo predloga za začetek postopka (dolžnik, osebno odgovorni družbenik, upnik, jamstveni in preživninski sklad) ali sodišče po uradni dolžnosti (kadar konča postopek prisilne poravnave) – postopek se začne, če dolžnik postane
insolventen in so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto postopka določa zakon (50. čl.
ZFPPIPP).
○ uvedba stečajnega postopka
○ sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti
Stranke predhodnega postopka so:
1. predlagatelj postopka,
2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj in
3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek
postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. čl. ZFPPIPP).
b) Glavni postopek se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (začetek postopka) (49/4. čl. ZFPPIPP).
○ začetek stečajnega postopka
Stranke glavnega postopka so:
1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnik, in
2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. čl. ZFPPIPP).
Razlika je pomembna, saj od začetka (oklica o začetku SP) tečejo roki za prijavo terjatev.
Odstop terjatve v izterjavo in odstop terjatve namesto izpolnitve
Posebni primer odstopa terjatve - INKASO CESIJA (fiducia cum amico contracta): obsega odstop namesto izpolnitve in odstop v izterjavo.
Če dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.
425 OZ
Če pa dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev.
V prvem in drugem primeru mora prevzemnik izročiti odstopniku vse, kar je izterjal več, kot znaša njegova terjatev do njega (Npr. če je dolžnik dolžan 1000 in upniku v izpolnitev odstopi terjatev z vrednostjo 1500, mora upnik ob popolni izterjavi dolžniku vrniti 500.)
Pri odstopu v izterjavo lahko dolžnik odstopljene terjatve izpolni svojo obveznost tudi odstopniku, celo če je bil obveščen o odstopu.
(1) Odstop namesto izpolnitve – namesto izpolnitve obveznosti dolžnik upniku odstopi terjatev ali njen del. S sklenitvijo cesije dolžnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene terjatve. Gre za poseben primer nadomestne izpolnitve (datio in solutum).
(2) Odstop v izterjavo – namesto izpolnitve dolžnik odstopi upniku terjatev v izterjavo. Obveznost ugasne, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Takšen odstop je za upnika boljši, ker ohrani obveznost v prvotni obliki, če izterjava ni možna. Vendar lahko pride terjatev na tak način v roke zelo nezaželenim upnikom - zato dolžnik lahko pri odstopu v izterjavo kljub naznanilu še vedno izpolni staremu upniku.
Poznamo pa tudi ODSTOP V ZAVAROVANJE (§ 426)
Prevzemnik je odstopnikov upnik. Odstopnik svojo terjatev do 3. osebe odstopi v zavarovanje lastnega dolga. Prevzemnik je dolžan kot dober gospodar / gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve nasproti 3. osebi. Po izterjavi prevzemnik obdrži znesek, potreben za poplačilo prevzemnikove terjatve do odstopnika. Presežek izterjane terjatve mora odstopnik vrniti.
Posebnost pri gospodarskih pogodbah:
Če sta se dolžnik in upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega, prenos kljub temu učinkuje. V tem primeru je dolžnik prost svoje obveznosti tudi, če jo izpolni odstopniku terjatve.
*odstop upravičenja za izterjavo kot posebno obliko cesije, pri kateri terjatev sicer ostane v premoženju cedenta, ki lahko tudi sam izterja terjatev od cessusa. Prenos upravičenja za izterjavo predstavlja t.im. indirektno zastopstvo, se pravi naročilo (mandat), da mandatar v svojem imenu izterja terjatev od dolžnika na mandatov račun. Pri cesiji upravičenja za izterjavo terjatve se tudi uporabi analogno določilo četrtega odstavka 444. člena ZOR o odstopu v izterjavo in lahko zato tudi cedent zahteva od dolžnika plačilo terjatve.
Kdaj je plačilo iz naslova odstopa v izterjavo izpodbojno?
Akcesorno plačilo, tako da če je neveljaven temeljni posel iz katerega izvira dolg; ali če je neveljaven sam posel o odstopu terjatve v izterjavo.
+ izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana): V primeru, ko je upnik namesto izpolnitve sprejel terjatev, ki jo je imel dolžnik do drugega dolžnika, je podana domneva, da je vedel ali bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje , ker je svojo terjatev izterjal na neobičajen način. Domnevo tožena stranka lahko ovrže, vendar ji to v tem primeru ni uspelo. Po ZFPPIPP je to domneva za izpodbojnost dolžnikovih pravnih dejanj
Gradbena pogodba
Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero:
● se izvajalec zavezuje, da bo:
○ po določenem načrtu,
○ v dogovorjenem roku,
○ na določenem zemljišču
zgradil določeno gradbo ali na obstoječem objektu izvedel gradbena dela;
● se naročnik zavezuje, da bo plačal določeno ceno
Z “gradbo” so mišljene v tem poglavju stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela.
Stranki gradbene pogodbe sta:
izvajalec – zgradi določeno gradbo ali izvede gradbena dela; in
naročnik – plača ceno.
Obvezna pisna oblika pogodbe – gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
Pisna oblika je določena z namenom zaščite interesa strank. Uvodoma je treba poudariti, da pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varovanja širših družbenih (javnih) interesov, kakor to velja npr. za pogodbe o prenosu lastninske pravice na
nepremičninah (52. člen OZ). Pisna oblika gradbene pogodbe je torej namenjena varovanju (ožjih)
interesov pogodbenih strank, predvsem pa ima dokazno funkcijo v primeru kasnejših sporov. Razlogi,
ki narekujejo (dodatno) varstvo interesov strank preko zakonske zahteve po obličnosti, so predvsem
kompleksna narava gradbene pogodbe, daljnosežnost pravnih posledic, pogosto velika zahtevnost in
obsežnost pogodbenih del, visoka pogodbena vrednost ipd. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče
aprioristično zagovarjati sankcije ničnosti v primeru, če gradbena pogodba nima predpisane (tj. pisne)
oblike, saj tovrstna pomanjkljivost pogodbe ne pomeni posega v javni interes. Glede na ugotovljeni namen, zaradi katerega je pisna oblika pri gradbeni pogodbi
predpisana, je v omenjenih primerih mogoče sprejeti t.im. teorijo realizacije iz 58. člena OZ, po kateri
je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta
pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale. V
Izvajalec je dolžan omogočiti naročniku stalen nadzor nad deli in kontrolo nad količino in kakovostjo uporabljenega materiala.
Za vsak odmik od gradbenega načrta mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika
–> razen za nujna nepredvidena dela
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Za nujna nepredvidena dela ima pravico do povračila, vendar mora o njih nemudoma obvestiti naročnika, ki lahko odstopi od pogodbe, če je cena zaradi nepredvidenih del precej višja. O odstopu mora naročnik nemudoma obvestiti izvajalca ter plačati ustrezen del cene za opravljena dela in nujne stroške.
Izvajalec brez pisnega soglasja naročnika za nenujen odmik od načrta ne more zahtevati povečanja dogovorjene cene.
Določitev cene pri gradbeni pogodbi
Cena del je lahko določena kot:
● cena na enoto (v praksi m2) = cena od merske enote dogovorjenih del; ali
● skupaj dogovorjena cena = cena v skupnem znesku za dogovorjeni objekt
● Ključ v roke – z določilom “ključ v roke” se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta. Dogovorjena cena vsebuje vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del (izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo). Več izvajalcev pogodbe “ključ v roke” odgovarja solidarno. [člen 659/(3)]
Sprememba cene:
1) povišanje cene:
○ izvajalec izpolni v roku – lahko zahteva zvišanje cene, če so se cene gradbenih elementov tolikanj zvišale, da je nova cena gradbe višja vsaj za 2%. Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni nad 2%.
Npr. če so se gradbeni materiali tako podražili, da je nova cena gradbe višja za 10%, lahko izvajalec zahteva za 8% višjo ceno.
○ izvajalec NE izpolni v roku – lahko zahteva zvišanje cene, če so se cene gradbenih elementov med rokom tolikanj zvišale, da je nova cena gradnje višja vsaj za 5%. Izvajalec se ne more sklicevati na zvišanje cen gradbenih elementov po poteku roka, ko je že prišel v zamudo. Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni nad 5%.
Npr. če so se gradbeni materiali tako podražili, da je nova cena gradbe višja za 10%, lahko izvajalec zahteva 5% višjo ceno.
○ če je določena nespremenljivost cene – v tem primeru lahko izvajalec zahteva zvišanje cene le, če so se cene gradbenih elementov tolikanj zvišale, da je nova cena gradnje višja vsaj za 10%. Lahko zahteva le razliko nad 10%.
Če se dogovorjena cena preveč zviša, lahko naročnik odstopi od pogodbe, pri čemer mora plačati ustrezen del dogovorjene cene za opravljena dela in povračilo za nujne stroške.
● znižanje cene – lahko zahteva naročnik:
○ izvajalec je izpolnil v roku – naročnik lahko zahteva razliko nad 2% znižane cene, če so se cene gradbenih elementov med gradnjo znižale vsaj za 2%.
Npr. če se cene znižajo za 10%, lahko naročnik zahteva znižanje za 8%.
○ izvajalec NI izpolnil v roku (je v zamudi) – naročnik lahko zahteva sorazmerno znižanje cene glede na vsako znižanje cen gradbenih elementov.
○ določena nespremenljivost cene – naročnik lahko zahteva razliko nad 10% znižane cene, če so se cene gradbenih elementov med gradnjo znižale vsaj za 10%. Npr. če se cene znižajo za 15%, lahko naročnik zahteva znižanje za 5%.
Odgovornost za napake pri gradbeni pogodbi
Pri odgovornosti za napake se uporabljajo pravila podjemne pogodbe. Pravice naročnika nasproti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo tudi na vse poznejše pridobitelje gradbe ali njenega dela, vendar tako, da poznejšim pridobiteljem ne teče nov rok za obvestilo in tožbo, temveč se jim rok prednikov všteva.
*pogosto se za napake iz gradbene pogodbe zagotovi zavarovanje (kot npr. bančna garancija)
1) Odgovornost po pravilih podjemne pogodbe
- pregled
Naročnik je dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika.
Če naročnik na podjemnikovo zahtevo, naj pregleda in prevzame izvršeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto.
- očitne napake
Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal.
- skrite napake
Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se naročnik vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej obvesti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se naročnik ne more več sklicevati na napake.
- sodno uveljavljanje napak
Naročnik, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu od tega obvestila ne more več sodno uveljavljati svoje pravice.
Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pa lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode.
- izguba jamčevalnih zahtevkov
Podjemnik se ne more sklicevati na kakšno določbo prejšnjih členov, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
- pravica zahtevati odpravo napak
Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.
Pravico ima tudi do povračila škode, ki mu je zaradi tega nastala.
*Če bi odprava napake zahtevala pretirane stroške, jo podjemnik dela lahko odkloni, vendar ima v tem primeru naročnik po svoji izbiri pravico znižati plačilo ali odstopiti od pogodbe, in pa pravico do povračila škode.
*Če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake.
- Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi. Naročnik lahko določi podjemniku primeren rok za odpravo napake.
Če podjemnik ne odpravi napake do izteka tega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe. Naročnik ne more odstopiti od pogodbe, če gre za neznatno napako.V vsakem primeru ima tudi pravico do povračila škode.
- Znižanje plačila
Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
2)
Bistvena odgovornost za napake pri gradbah je odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe:
(1) napake v izdelavi gradbe glede solidnosti – pokazati se morajo v 10 letih od izročitve in prevzema del;
(2) pomanjkljivosti zemljišča na katerem je zgradba zgrajena – pokazati se morajo v 10 letih od izročitve in prevzema, vendar ni odgovornosti, če je specializirana strokovna organizacija (geodetski zavod) dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo.
S pogodbo ni možno izključiti ali omejiti odgovornosti za solidnost gradbe.
* To velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu.
Dolžnost obvestitve – naročnik ali drugi pridobitelj mora izvajalca in projektanta obvestiti o napaki v 6 mesecih od dneva ugotovitve napake. Če tega ne stori, izgubi pravico sklicevati se na napako.
Na napako se je možno sklicevati 1 leto od obvestila.
Izvajalec se nima pravice sklicevati na ugasnitev pravic nasprotne stranke iz napak zaradi neobvestila ali prepoznega sklicevanja, če:
● se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana; ali
● je izvajalec s svojim ravnanjem zavedel nasprotno stranko, da pravic ni pravočasno uveljavila.
Od izvajalca se pričakuje, da je strokovno in tehnično usposobljen za gradbeno dejavnost. Zato ni prost odgovornost niti, če je napaka nastala po navodilih naročnika, vendar se odgovornost lahko zmanjša ali izključi, če je naročnika pred izvršitvijo dela po določeni nestrokovni zahtevi opozoril na nevarnost nastanka napak in je naročnik vztrajal.
Npr. Michelangelo ne odgovarja za napako, če bi moral streho cerkve podpreti s 5 stebri, papež pa vztraja, da jo mora zaradi krščanske estetike podpreti samo s 3 stebri.
Odgovornost izvajalca in projektanta je solidarna.
Projektant, ki je izdelal načrt gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo del, odgovarja tudi za napake v izvršenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov za katere odgovarja izvajalec, če bi jih bilo lahko opaziti ob običajnem in primernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povračilo.
Izvajalec, ki je povrnil škodo, nastalo zaradi napake v izvršenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povračilo v tolikšni meri, kolikor izvirajo napake v izvršenih delih iz napak v načrtu.
Če je za napako odgovoren nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega.
V skladu z 12. členom OZ se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov poleg poslovnih običajev in prakse, vzpostavljene med strankama, upoštevajo tudi uzance.
Posebne gradbene uzance: V zvezi z obravnavanimi vprašanji bodo relevantne predvsem uzance 82 (odprava pomanjkljivosti), 83-91 (garancija za kakovost izvedenih del), 104-106 (odgovornost izvajalca za trdnost in varnost objekta), 110-115 (sprejem in izročitev izvedenih del) ter 122-125 (posledice, če se pogodba razdre). Uzanca 110, ki ureja sprejem in izročitev izvedenih del, določa, da mora izvajalec, brž ko so dela končana, o tem obvestiti naročnika, uzanca 111 pa, da sta se naročnik in izvajalec dolžna brez odlašanja lotiti sprejema in izročitve ter končnega obračuna.
GU v poglavju o garanciji za kakovost izvedenih del v 84. uzanci določajo, da je naročnik o pomanjkljivostih, ki jih opazi, izvajalca dolžan obvestiti brez odlašanja, garancijski rok za kakovost izvedenih del pa je, kot določa 85. uzanca PGU, dve leti, če ni s pogodbo ali predpisi določeno drugače. PGU vsebujejo tudi poglavje o odgovornosti izvajalca za trdnost in varnost objekta. Uzanca 104 določa, da izvajalec odgovarja za pomanjkljivosti objekta glede njegove trdnosti in varnosti, ki bi se pokazale v desetih letih od sprejema in izročitve del, določa torej enak jamčevalni rok kot OZ pri napakah v solidnosti gradbe, pri čemer je izvajalec prost odgovornosti, če so pomanjkljivosti posledica napak v projektu, ki ga je zagotovil naročnik in če sam teh napak ni mogel opaziti. Uzanca 105 - podobno kot OZ - določa, da za pomanjkljivosti glede trdnosti in varnosti objekta odgovarja izvajalec naročniku in vsakemu drugemu uporabniku objekta. Tako kot uzanca 84 tudi uzanca 106 določa, da sta naročnik in vsak drug uporabnik objekta brez odlašanja dolžna izvajalca obvestiti o ugotovljenih pomanjkljivostih.
PGU v uzancah 89-91 med drugim določajo, da je izvajalec dolžan na svoje stroške odpraviti vse pomanjkljivosti, ki se pokažejo med garancijskim rokom in so nastale, ker se ni držal svojih obveznosti glede kakovosti del in materiala, pri čemer mu naročnik določi primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ima pa tudi pravico do povrnitve škode po tej uzanci. Če izvajalec ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki mu ga določi naročnik, jih lahko odpravi naročnik na račun izvajalca, pri čemer mora ravnati kot dober gospodarstvenik. Izvajalec pa ni dolžan odpraviti pomanjkljivosti, ki nastanejo kot posledica nestrokovnega ravnanja in uporabe oziroma nenamenske uporabe objekta ali delov objekta.
Če ima izgotovljeni objekt napako, se domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Zaradi tega naročniku vzrokov za napako niti ni treba ugotavljati. Domnevo, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, mora zato ovreči izvajalec sam, neodvisno od naročnikovih konkretnih očitkov. Izvajalec se ne more razbremeniti svoje pojasnilne dolžnosti z dokazovanjem, da je bil naročnik opozorjen že s strani projektanta. Četudi je šlo za manj zahtevno gradbo, pri kateri izdelava geomehanskega poročila ni običajna, je treba tudi v takem primeru (in morda še posebej v takem primeru) investitorja posebej opozoriti na tveganja, ki jih prevzema, če se loti gradnje brez geomehanskega poročila. Pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena substanciranja njenih trditev, če gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja,
Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). Slaba izolacija in neustrezna izdelava kanalizacije so napake te vrste.
Odgovornost podizvajalca pri gradbeni pogodbi
- Ali je naročnik iz gradbene pogodbe dolžan sprejeti odpravo napak od izvajalčevega podizvajalca?
Izvajalec del je naročniku odgovoren za delo svojih podizvajalcev, kar prvemu narekuje, da mora vse reklamacije posredovati glavnemu izvajalcu, medtem ko mu nadzorni organ odgovarja samo na temelju t. i. obligacije prizadevanja, in ne na temelju jamčevanja.
Naročnik mora pri oblikovanju svojih zahtevkov do izvajalca upoštevati, da ima izvajalec pravico, razen če bi bila gradba neuporabna ali izvršena proti izrecnim pogodbenim pogojem, sam odpraviti reklamirane napake (639. člen OZ). Načeloma mora nasloviti zahtevke direktno na izvajalca (ne podizvajalce).
Lahko pa če poteče rok dan naročniku za odpravo napake, naročnik te odpravi s pomočjo tretje osebe (verjetno bi lahko opravičil to tudi če obstajata utemeljen razlog in dvom o izvajalčevi strokovni sposobnosti; takšno stališče bi bilo skladno z načelom skrbnosti izvrševanja obveznosti po 6. členu OZ). Zakon je podjemniku dal prednost, da on lahko v prvi vrsti napako odpravi, le brezuspešen potek naknadnega roka za odpravo napak ima za posledico, da nastopijo subsidiarne sankcije, ki jih lahko naročnik izbere alternativno (znižanje plačila, razdor pogodbe, odprava napake po naročniku na izvajalčev račun).” Sodba VS RS št. II Ips 395/98:” Ker tožena stranka kljub zahtevam tožečih strank napak ni odpravila, način, ki ga je ponujala za odpravo napak, pa ni bil primeren, ob ugotovitvi, da bo tudi po odpravi napak stanovanje manjvredno, lahko prepustila odprava napake 3.os..
Ni pa nujno da izvajalec odpravi napako sam; lahko jo zaupa tudi tretji osebi. Če je za napako odgovoren nekdo, ki mu je izvajalec zaupal izvedbo del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega. To je skladno z določbo 629. člena OZ, da podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla, je pa zanj še naprej odgovoren naročniku in skladno s 630. členom OZ, da podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil. Seveda je podjemnik skladno z 239. členom OZ dolžan podizvajalcu kot svojemu pogodbenemu partnerju omogočiti, da najprej sam odpravi napako, če pa podizvajalec tega ne stori, jo je dolžan v razmerju do svojega naročnika odpraviti sam, od podizvajalca pa ima skladno s 243. členom OZ pravico zahtevati povračilo navadne škode v višini stroška odprave napake.
Naročnik ni v razmerju z podizvajalci, je pa glede na zgoraj navedeno, če tako izhaja iz razmerja med izvajalcem in podizvajalcem dolžan sprejeti odpravo napak od podizvajalca, saj ni nujno, da izvajalec osebno odpravi napako (v bistvu je dolžan podizvajalcu pustiti prvo, da sam odpravi napako).
VP in zastava
Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost
njenemu zakonitemu imetniku. Vrednostni papirje je le listina z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon. Če katerakoli izmed bistvenih sestavin manjka, listina ni vrednostni papir.
Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v trenutku, ko izdajatelj izroči vrednostni papir upravičencu. Za vrednostni papir se šteje tudi zapis na mediju, če je to določeno s posebnim zakonom. V tem primeru se vrednosti papir ne izda v fizični obliki, temveč se pravica oz. obveznost vpiše v ustrezen register.
Nematerializirane vrednostne papirje ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki
opredeljuje nematerializirane vrednostne papirje kot izjavo izdajatelja, vpisano v centralni register
nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznosti iz
nematerializiranega vrednostnega papirja. Nematerializiran vrednostni papir nastane, ko se v centralnem registru prvič vpiše na račun imetnika, in obstaja, dokler se iz centralnega registra ne izbriše.
Imetnik pridobi nematerializirani vrednostni papir, ko se ta vpiše na njegov račun v centralnem registru.
STVARNOPRAVNI PAPIRJI vsebujejo zahtevek na izročitev (s papirjem se razpolaga s stvarjo) ali stvarno
pravico: ti papirji so konosament, tovorni list, skladiščnica.
KORPORACIJSKI ALI ČLANSKI VREDNOSTNI PAPIRJI vsebujejo članske pravice v družbi. Imetnik papirja je
član družbe, ki je papir izdala. Najbolj tipičen primer so papirji, ki jih izda delniška družba – delnica.
OBLIGACIJSKI VREDNOSTNI PAPIRJI, na katerih je zapisana obligacijska pravica, se glede na predmet
zapisane pravice ločijo na :
- denarne: obveznica, menica in ček.
- blagovne: transportni papirji in skladiščnica.
- dolžniški vrednostni papirji: so tisti, na katerih je zapisana denarna terjatev.
ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNEM PAPIRJU
Pravni naslov za pridobitev zastavne pravice je pogodba (pravni posel) ali zakon. Prevladuje pogodbena zastava vrednostnih papirjev. Zastavna pogodba je konsenzualna pogodba med zastavnim upnikom in dolžnikom.
Sklenitev zastavne pogodbe ni dovolj za nastanek zastavne pravice. Potreben je ustrezen pridobitveni način:
1. izročitev listine pri prinosniških vrednostnih papirjev;
2. indosament, v katerem je navedeno, da je vrednostni papir izročen v zastavo (indosament v zastavo)
IN izročitev listine pri:
- ordrskih vrednostnih papirjev, ali
- imenskih vrednostnih papirjev, ki se v skladu z zakonom prenašajo z indosamentom.
3. obvestilo zastavitelja dolžniku iz vrednostnega papirja, da je terjatev iz vrednostnega papirja
zastavljena, pri imenskih vrednostnih papirjih
Zastava vrednostnih papirjev se ravna po pravilih o zastavni pravici na terjatvah (178. do 186. čl. SPZ).
Pri vrednostnih papirjih, ki imajo več delov (plašč in kupone), se zastavna pravica razteza tudi na akcesorije
(stranske stvari = kuponi). Kupone je možno samostojno zastaviti.
Za veljavno zastavo prinosniških vrednostnih papirjev je potrebna posest vrednostnega papirja s strani
zastavnega upnika in neposest vrednostnega papirja s strani zastavnega dolžnika.
Za veljavno zastavo ordrskih vrednostnih papirjev in indosamentnih imenskih vrednostnih papirjev zadostuje zastavni indosament, ker zastavnemu dolžniku onemogoča uveljavljanje pravice iz vrednostnih papirjev.
Izguba posesti vrednostnih papirjev ne pomeni izgube zastavne pravice.
Za veljavno zastavo imenskih vrednostnih papirjev zadostuje obvestilo zastavnega dolžnika (=zastavitelja)
dolžniku iz vrednostnega papirja.
Nematerializirani VP in zastava
Pravice iz NVP se prenašajo z vpisom v CRVP.
Zastavni upnik pridobi zastavno pravico na nematerializiranem vrednostnem papirju z njenim vpisom v centralni register. Pri vpisu zastavne pravice v centralni register se poleg člana, ki je s strani imetnika pooblaščen vnašati naloge, vpiše tudi član centralne depotne družbe, s katerim je zastavni upnik v pravnem razmerju že pred vpisom zastavne pravice in ki je v imenu zastavnega upnika upravičen izvršiti ali izbrisati zastavno pravico (zastavni član).
Imetnik lahko ob vpisu zastavne pravice zahteva, da se pooblaščeni član centralno depotne družbe nadomesti z zastavnim članom. V takem primeru je za vpis zastavne pravice potrebna tudi zahteva zastavnega upnika, za vpis zastavne pravice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo prenos vrednostnih papirjev med računi, vpis pa se zvede na podlagi dvostranskega naloga. Imetnik lahko za vpis zastavne pravice zastavnega člana tudi vnaprej pooblasti. Tako pooblastilo je lahko dano samo za nematerializirane vrednostne papirje na posebej označenem računu imetnika in velja samo za nematerializirane vrednostne papirje na tem računu.
Z vpisom zastavne pravice v centralnem registru, poleg učinka iz prvega odstavka tega člena, nastopijo še naslednji učinki:
1. imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev ne sme razpolagati z zastavljenimi nematerializiranimi vrednostnimi papirji;
2. denarna obveznost iz nematerializiranega vrednostnega papirja se lahko izplača samo v korist zastavnega upnika;
3. vse pravice iz vrednostnega papirja, ki v skladu s prejšnjima točkama ne preidejo na zastavnega upnika, ostanejo imetniku.
Če gre pri izplačilu denarne obveznosti iz 2. točke prejšnjega odstavka za obresti, dividende ali drug donos, se tako prejeti zneski pobotajo s stroški, do povračila katerih ima pravico zastavni upnik, z dolgovanimi mu obrestmi in končno z glavnico. Dopusten je dogovor med imetnikom in zastavnim upnikom, da se obresti, dividende ali drugi donosi ne pobotajo, temveč jih zastavni upnik posreduje imetniku.
Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve, zavarovane z zastavo nematerializiranega vrednostnega papirja, lahko zastavni upnik proda zastavljeni nematerializirani vrednostni papir tako, kot to določa zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, za prodajo zastavljenih premičnin, če drug zakon ne določa drugače. Šteje se, da obstaja dogovor o izvensodni prodaji.
Nalog za izbris zastavne pravice iz centralnega registra vnese zastavni član na podlagi zahteve zastavnega upnika. Če je bila zastavna pravica vpisana na način, da je bil s strani imetnika pooblaščeni član nadomeščen z zastavnim članom, je za izbris zastavne pravice potrebna tudi zahteva imetnika. Izbris se v takem primeru izvede na podlagi dvostranskega naloga, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o prenosu vrednostnih papirjev med računi.
*Centralna depotna družba ima zastavno pravico na nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik za lastni račun je član, ki je v zamudi z izpolnitvijo svoje iz članstva izvirajoče obveznosti. Član centralne depotne družbe ima zastavno pravico na nematerializiranih vrednostnih papirjih imetnika, katerega račun vodi, če je ta imetnik v zamudi z izpolnitvijo svoje iz pogodbe o opravljanju investicijskih storitev izvirajoče obveznosti.
PREPOVED večkratne zastavitve nematerializiranega VP
Nematerializiranega vrednostnega papirja se ne sme večkratno zastaviti niti se ne sme pridobiti zastavne pravice na že zastavljenem nematerializiranem vrednostnem papirju.
Ne glede na prejšnji odstavek zastavna pravica ni ovira za IZVRŠBO na zastavljene nematerializirane vrednostne papirje, vendar ima zastavni upnik, čigar zastavna pravica je bila vpisana prej, prednost pri poplačilu.
