Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

Psihologija II > Motivacija > Flashcards

Motivacija Flashcards

(79 cards)

Start Studying
1
Q

Kaj je motivacija?

A

so vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili potrebe, želje, motivi, konflikt, frustracija, cilj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je psihologija motivacije?

A

kaj nas pripravi do tega, da nekaj naredimo ali ne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj povzroča motivacija?

A

povzroča in usmerja naša dejanja
. eden od dejavnikov, ki povzroča, da ljudje s približno enakimi sposobnostimi ne dosegajo približno enakih ciljev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj so potrebe?

A

je stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomankanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti
na potrebe nas opozarjajo občutki
- pomankanje: socialni stiki, ljubezni, spanca
- presežek; sladkorja, hrane, soli, zaničevanja, preveč socialnih stikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

motivacijska potiskanja

A

potrebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

motivacija privlačnosti

A

želje, motivi, cilj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

motivacijski procesi

A
  • zavestna volja in odločanje- jasno razmišljamo o ciljih
  • nezavedni ne prepoznamo, ne znamo ukrepati
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Fiziološke potrebe

A
  • prirojene (razen droge), univerzalne, enake pri vseh ljudeh
    -1. po ohranitvi človekovega življenja (hrana, voda, spanec, kisik)
    -2. po ohranitvi vrste (razmnoževanje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Psihosocialne potrebe

A

izvirajo iz nepopolnega duševnega ravnovesja in so povezane s človekovim življenjem v skupini
- ljubezen, spoštovanje, izobraževanje, soc. stiki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj so cilji?

A

so predmeti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili maso potrebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je želja?

A

je predstava o cilju, ki bi nam prinesel zadovoljstvo. Želja ne vsebuje vedno tudi namena, da jo nomo poskusili uresničiti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je motiv?

A
  • povežeta se prvini motivacije potiskanja in motivacije privlačnosti
  • je doživeta potreba, vsebuje namen in je usmerjena h cilju
  • hotenje, da nekaj storimo
  • sili, žene v neko vedenje
  • motivi so vsi tisti notranji dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo člov. vedenje, zaznavanje. učenje, mišljenje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Zunanja motivacija

A

zunanji motivi/nagrade - medalje, denar, pohvala, slava, moč
- delujemo zaradi posledic - nagrade in kazni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kakšne so lahko nagrade pri zunanji motivaciji?

A
  • oprijemljive: denar, sladkarije, ocene, medalja, priznanje
  • psihološke: pohvala, status/položaj znotraj skupine, pridobljena moč
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Notranja motivacija

A

notranji motivi izvirajo iz naše notranjosti
- motivacija prihaja iz našega notranjega zadovoljstva (ob dosegu določenega cilja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kdo je avtor teorije: hierarhija potreb po Maslowu?

A

Abraham Maslow

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako je predstavljena hierarhičnost potreb?

A

v piramidi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kako je Maslow delil potrebe?

A
  • osnovne potrebe/nižje potrebe/potrebe pomanjkanja
  • višje potrebe/potrebe rasti/potrebe bivanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj mora biti izpolnjeno, da lahko začutimo višje potrebe?

A

potrebe na nižji ravni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Naštej osnovne potrebe

A
  1. FIZIOLOŠKE POTREBE
  2. POTREBE PO VARNOSTI
  3. POTREBA PO LJUBEZNI
  4. POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

FIZIOLOŠKE POTREBE

A

spolnost, počitek, spanec, hrana, voda, vitamiin, kisik, stalne telesna temperatura

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

POTREBE PO VARNOSTI

A

fizična: zatočišče, da ni ogroženo naše življenje
psihološka: v šoli, da več da te ne bullijajo, prijatelji, šola, razred

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

POTREBA PO LJUBEZNI

A

da se počutimo, da nekam pripadamo, dejanje in sprejemanje ljubezni, izražanje naklonjenosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU

A

potreba po dosežkih in uspehih, da imajo ljudje dobto mnenje o meni, da smo cenjeni in spoštovanji, deležni, poznavni, slavni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Naštej višje potrebe
5. KOGNITIVNE POTREBE 6. ESTETSKE POTREBE 7. SAMOAKTUALIZACIJA
26
KOGNITIVNE POTREBE
pridobivanje novega znanja, vedoželjnost, radovednost, razvoj kritičnega mišljenja, učenje
27
ESTETSKE POTREBE
potrebe po lepoti, ustvarjanju, urejenosti, kulturnem udejstvovanju, po redu
28
SAMOAKTUALIZACIJA
razvoj vseh naših potencialov, žrtvovanje drugih ljudi ljudje zaznavajo svet, takšen kot je , so ustvarjalni, demokratični
29
Opiši osnovne potrebe
- dejavne tako dolgo, dokler jih ne zadovoljimi - za zadovoljevanje potrebujemo druge ljudi - mlajši človek - nižje potrebe - s starostjo - višje potrebe
30
Opiši višje potrebe
- omogočajo nam osebnostno rast -> pozitivno razvijamo svoj jaz - usmerjajo k novim ciljem - za zadovoljevanje ne potrebujemo dugih ljudi
31
Ali vedno potešujemo eno potrebo naenkrat?
ne, lahko z eno dejavnostjo zadovoljimo več potreb hkrati - igramo košarko (fizične, potreba pripadnosti)
32
V katerih primerih hierarhija ne velja?
- budistični menihi, bereš knjigo dolgo v noč - gladovne stavke - učenje (prostovoljno) dolgo v noč - župniki(celibat) - estetske pred fizološke
33
Kaj je frustracija?
je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji
34
Kakšne so lahko ovire, ki nam preprečujejo doseg cilja?
- objektivne: prihaja od zunaj, nimamo dosti vpliva - subjektivne: izvirajo iz nas samih, imamo vlpliv, pomankanje motivacije, lenoba - socialne: ovira nas družba, drugi ljudje, ki so boljši, imajo boljše zmožnosti
35
Primer objektivne ovire
hudo se poškodujem v prometni nesreči in dolgo ne morem sodelovati pri pouku -> slabe ocene
36
Primer subjektivne ovire
sredi leta mi zmnaka motivacije, ne razumem snovi
37
Primer socialne ovire
profesor te ne mara, posveča se le nekaterim
38
Kaj je konflikt?
je doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo
39
Katere vrste konfliktov poznamo?
- med dvema pozitivnima ciljema (približevanje.-približevanje) - med dvema negativnima ciljema (izogibanje - izogibanje) - med + in - ciljema (približevanje-izogibanje)
40
približevanje.-približevanje
dva študija, dva praznovanja, kaj boš izbral, ne moreš izbrati
41
izogibanje - izogibanje
odločanjem med tem kaj se učip, ali se greš učit ali pospravljat, prisiljen izbrati
42
približevanje-izogibanje
želimo doseči en cilj, ki ima pozitivne in negativne strani - delo ponoči, ki je zelo dobro plačano, obisk zobozdravnika, odličen uspeh
43
Kaj je stres?
je vzorec fizioloških (tresenje, mrzle roke, prebavne motnje), čustvenih (žalost, obup, jeza), spoznavnih (selektiven spomin, oslabljen spomin, motnje pozornosti) in vedenjskih (razdražljivi,izolacija, najmanjša stvar nas vrže iz tira) odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človeško notranje ravnotežje
44
Kaj so stresorji?
pričakovanja, ljudje, šola - so vsi pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno ali duševno obremenjujemo našo osebnost
45
Naštej skupine stresorjev
- okolje - šola/delovno mesto - nenadne življenske spremembe - vsakodnevne skrbi
46
# stresorji okolje
hrup, svetloba, temperatura, prezračenost, vojna območja, naravne nesreče
47
# stresorji šola /delovno mesto
sošolci, slabe razlage, roki za oddajo, slabi odnosi s sodelovci, prekratki roki
48
# stresorji nenadne življenske spremembe
selitev, smrt, bolezen, naravna nesreča
49
# stresorji vsakodnevne skrbi
če prideš pravi čas v šolo, da ne zamudiš javnega prometa, če greš namalico in prideš pravi čas na malico
50
Kako se med seboj razlikujemo glede na stres?
glede nato, kako zaznavamo stresorje in kako se nanje odzovemo
51
Naštej vrste stresa
- eustres (dober stres) - distres (škodljiv stres) - kratkotrajni - dolgotrajni
52
opiši eustres
gre za ravno pravšnji, kjer presodimo, da so naše sposobnosti večje od zahtevanih - človeka spodbuja, krepi, vzdržuje vitalnost
53
Opiši distres
gre za negativen stres, pri katerem presodimo, da so naše sposobnosti nižje od zahtev - doživljamo kot napetost, stisko, nevarnost
54
Opiši kratkotrajni test
hitreje mine, popusti ->test reakcija beg ali boj
55
dolgotrajni stres
iskanje službe, matura, družina v kateri je prisotno nasilje
56
Kaj so psihomatske motnje?
so telesne motnje (motnje krvnega pritiska, sladkorna bolezen, srčni infarkt), povzročajo jih različni psihološki in psihični dejavniki
57
Čustvene motnje
- bipolarna motnja - tesnoba - depresija
58
Opiši stanje alrma
- zavemo se stresorja - postanemo vznemirjeni in zaskrbljeni - prva reakcija: šok, krajši upad delovanja
59
Kaj se dogaja v protišoku?
začne delovati simpatično živčevje
60
Opiši stanje odpora
- če stresorja ne premagamo, ostanemo dlje v tej fazi - veliko dela, manj spanja, manje hrane
61
Faza izčrpanosti
znaki izčrpanosti: - telesni znaki (utrujenost, težave s spanjem, prebavne motnje, padec odpornosti) - duševni znaki (težave s spominom, koncentracijo, razdražljivostm dolgočasje) - vedenski znaki (impluzivnost, eksplozivnost, slabši odnosi doma in v službi, socialna izolacija)
62
Konstruktivno sporijemanje s stresom
- osredotočimo na problem - izziv, pogum, optimizem, zanimiv, pirvlačen - dolgotrajno rešimo težave - ne oviramo drugih
63
Naštej načine konstruktivnega spoprijemanja s stresom
1. povečana dejavnost -> premostitev ovire 2. preusmeritev k drugemu (enakovrednemu cilju) 3. Zadovoljitev potrebe odložimo kasneje 4. zadovoljitev potrebe na družbeno sprejemljiv način
64
povečana dejavnost -> premostitev ovire
trije testi, več učenja
65
preusmeritev k drugemu (enakovrednemu cilju)
fant, ki ga je dekle zavrnilo, si najde drugo punco
66
Zadovoljitev potrebe odložimo kasneje
želi telefon, ki je predrag -> v umesnem času aktivno dela za to željo-> potreba prestavljena na kasneje - temlejne potrebe ne smejo biti v vsem prikrajšane na dolgi rok
67
zadovoljitev potrebe na družbeno sprejemljiv način
potreba po agresivnem vedenju -> treniranje borilne veščine
68
Nekonstruktivno spoprijemanje
- neuspešno - osredotočenost na čustva, ne na problem - grožnja, negativna čustva - trenutno olajšanje -> ne dolgoročna rešitev (znova se pojavlja) - oviramo/posegamo v druge ljudi - težav ne rešimo, še kar smo nepotešeni -> bolezni
69
Načini nekonsturktivnega spoprijemanja
1. agresivno, nasilno vednje 2. regresija 3. beg pred oviro 4. prehitro se vdamo 5. utišamo neprijetna čustva
70
agresivno, nasilno vednje
pri tem oviramo druge ljudi, še poslabšamo situacijo
71
regresija
nzadovanje v vedenju pregodno razvojno stopnjo - jecljanje, panično kričanje, hlipavost - otrok postane manj samostojen ko je starejši
72
beg pred oviro - izogibanje
imaš veliko testov in ne pišeš vseh - posledica nespoštovanja dogovorov
73
prehitro se vdamo
- po slavem intrvjuju nehaš iskat službo - težave ne rešimo ampak čakamo kaj se bo zgodilo
74
utišamo neprijetna čustva
žena se poda v delo, ker ima težave doma
75
Kaj so obrambni mehanizmi?
- so načini soočanja z duševnimi obremenitvami, sprožijo v situacijah, ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba - ko bi morali sprejeti neko svojo nesposobnost/lastnost, ki se je sramujemo, vzbuja občutek krivde, slao vpliv na mnenje o sebi - so NEZAVEDNi, avtomatični odzivi
76
opiši potlačenje/represijo
izrinjanje neprijetnih, bolečin, socilano nesprejemljivih vsebin iz zavesti v NEZAVEDBO - spolna zloraba, žrtev nato ta dogodek potlači, pozabi, ta situacija še vedno vpliva na nas
77
opiši zanikanje/negacija
človek ravna tako, da problem ali konflikt sploh ne obstaja (si ga ne prizna) - mož pretirano pije, a pravi da lahko neha kadar kolihoče, noče na zdravljenje - nezvestoba moža, žena ga zagovarja
78
opiši racionalizacija
način opravičevanja samega sebe - fizično nasilje, nakup avta (nimaš denarja. ga nerabiš)
79
opiši premeščanje
čustev ne izrazimo v odnosu do tistega, ki mu je namenjeno, ampak do nekoga drugega - učitelj se razjezi, ti zliješ jezo na starše - učitelj na razred

Psihologija II (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions