Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Psihologija II > UČENJE IN POMNJENJE > Flashcards

UČENJE IN POMNJENJE Flashcards

1
Q

Kaj je učenje?

A

je proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Naštej dejavnike učenja

A

psihološki, fiziološki, fizikalni, socialni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je učni stil?

A
  • Je kombinacija učnih strategij, torej načinov učenja, ki jih učenec običajno uporablja v večini učnih strategij.

učencev tipični način učenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Naštej učne stile

A

vidni, slušni, kinestični

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

učni stili

Kako se ljudje razlikujemo?

A

katerim čutnim vtisom dajemo prednost pri zaznavanju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Opiši vidni stil učenja

A
  • lažje se učijo z vizualnim gradivom, pomagajo s slikami, grafi, preglednica, uporabljajo barve, te učence moti hrup v manjši meri, naučijo največ ko si delajo zapiske, prof. uporabljajo ppt, slike
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Opiši slušni stil učenja

A

Največ se naučijo iz razlage prof, imajo radi debate, skupinsko delo, hrup jih zelo mori, raje imajo ustna navodila, berejo na glas, si ponavljajo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Opiši kinestetični stil učenja

A

med učenjem se gibajo, največ se naučijo če sami kaj naredijo (laboratorijske vaje, ekskurzije), hodi po stanovanju in ponavlja, odbija žogico

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je učna strategija

A

je kombinacija v cilj usmerjenih učnih dejavnosti, ki jih učenec uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Naštej učne strategije

A

načtrovanje, spremljanje, vrednotenje, elaboracija, organiziranje, ponovitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Značilnosti načrtovanja

A

načrt učenja, pred učenjem
- pregled količine, količin časa (zadnji dan ponavljanje), katero gradivo, potrebujem pomoč

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Značilnosti Spremljanja

A

Med učenjem spremljamo lasten proces učenja
- osredotočenost/pozornost, unčinkovitost učenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Značilnosti vrednotenja

A

po učenju, vrednotimo učenje, ga po potrebi spremenimo
- smo zadovoljni z oceno, kaj je vplivalo na unčinkovitost, na katerem tipu nalog smo bili manj uspešni, so bili načini učenja in strategija uspešni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Značilnosti elaboracije

A

povezuje nove snovi z že obstoječim znanjem, omogoči nam razumevanje snovi
- življenski primeri, postavljanje vprašanj iz snovi, povzamemo s svojimi besedami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Značilnosti organiziranja

A

urejanje snovi v logično stukturo, da postane bolj pregledna
- kazalo učb., ključne besede, miselni vzorci, tabele

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Značilnosti ponovitve

A

pomembno za zapomnitev temeljnih podatkov in vsebin (dolgotrajni spomin)
- podčrtujemo ključne besede, glasno ponavljamo ključne besede, oblikujemo zapiske, uporabljamo mnemoniko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je pomnjenje?

A
  • Je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj se “dogaja” pri usvajanju?

A

začetni izpisi informacij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Katere inf. si bolje zapomnimo

A

tiste ki so na začetku/koncu, izrazite, konkretne stvari

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

usvajanje

Kaj delamo z informacijami?

A

jih kategoriziramo (skupaj navedemo živali, zelenjavo, prevozna sredstva)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj pomeni ohranjanje?

A

shranjevanje v spomin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kako se informacije shranjujejo v spomin?

A

po tristopenjskem modelu spomina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Katere vrste spomina poznamo?

A

trenutni, kratkotrajni/delovni, dolgotrajni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

opiši trenutni spomin

A
  • 1-3 s
  • za zelo kratek čas shrani inf. v takšni obliki, kot jih najprej občutimo, ima velik obseg
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Opiši kratkotrajni spomin

A

15-40s, 5-9 enot
- nove inf. se začasno shranijo in kombinirajo s tistimi iz dolgotrajnega spomina, tako nova inf. dobi pomen

delovni spomin

26
Q

Opiši dolgotrajni spomin

A
  • neomejen, do konca življenja
  • shranjeno neomejeno št inf, ki so med seboj organizirane, povezane, omogoča obnavljanje.
27
Q

Kako so inf. shranjenje v dolgotrajnem spominu?

A

kot predstave (vidne, slušne, kinestetične) ali v obliki pojmovnih mrež, shranjeni so tudi določeni postopki

28
Q

Pojasni obnavljanje

A

ozaveščanje ohranjenega
- inf se iz dolgotrajnega spomina vrinejo v kratkotrajnega, kjer jih znova obdelujemo

29
Q

Kako lahko snov obnavljamo?

A
  • prikličemo (odprta vpr)
  • prepoznamo (zaprta vpr)
  • ponovno naučimo (prihranek časa)
30
Q

kaj je pozabljanje

A

Proces izgubljanja ohranjenega gradiva

31
Q

Kako dolgo rabijo izkušnje da se utrdijo v naš spomin?

A

4 tedne

32
Q

Katere vrste sprememb poznamo?

A

Količinske , kakovostne

33
Q

Opiši količinske spremembe

A
  • koliko si zapomnimo, koliko pozabimo
  • psiholog: Herman Ebbinghaus
34
Q

Kaj je ugotovil Herman Ebbinghaus

A
  • da na spomin močno vplivajo asociacije in pomen
  • raziksave: nesmiselni zlogi (DEC, RAX, DAK)
35
Q

Kdaj je pozabljanje manjše?

A
  • aktivno obnavljaš snov
  • je snov smiselna
  • vzbuja veliko asociacij
  • se učimo z razumevanjem
  • nas snov zanima.
36
Q

Opiši kakovostne spremembe

A
  • vsebinske sprem.
  • psiholog: Frederic Bartlett
37
Q

Kaj je delal Frederic Bartlett?

A

Indijanske zgodbe, ki so jih poslušanci morali ponoviti čez nekaj mesecov/tednov

38
Q

Katere spremembe se pojavijo pri kakovostnih sprem?

A

skrajšane zgodbe (izginejo podrobnosti), pomen zgodbe (spreminjanje zaporedja dogodkov), kovencionalnost (zgodba postaja vse bolj običajna, skladna z osebno kulturo)

39
Q

Katere oblike učenja poznamo?

A

klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, modelno učenje, besedno učenje

40
Q

Opiši klasično pogojevanje

A
  • Oblika učenja pri katerem se naučimo nehotenih (avtomatiziranih) odzivov na nevtralne dražljaje, zato ker sta bila neki odziv in neki dražljaj večkrat povezana.
41
Q

Kaj je brezpogojni odziv

A

je podedovana biološka reakcija na neki dražljaj, namenjena varovanju in ohranjanju organizma. (niso pod vplivom naše volje) (sesalni refleks, slinjenje ob okušanju hrane)

42
Q

Kaj je pogojni odziv

A

je naučena reakcija na nevtralen dražljaj, ki sam po sebi ne izzove takšnega odziva, med učenjem pa postane PD. Razvije se postopno in je avtomatiziran.

43
Q

Kateri psiholog je povezan z klasičnim pogojevanjem?

A

Ivan Pavlov
raziskave s psi, Watson: Mali Albert

44
Q

Kaj je generalizacija?

A

odzovemo s pogojnim odzivom (strah) tudi na druge dražljaje, ki so podobni pogojnemu (živalim)

45
Q

Kaj je instrumentalno pogojevanje?

A
  • oblika učenja, pri katerem se spremeni VERJETNOST POJAVLJENEGA VEDENJA glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika
46
Q

kje je uporabno insturmentalno pogojevanje, zakaj?

A

naučimo se nadzirati avtonomne reakcije, uporabno pri vzgoji otrok, treniranje živali

47
Q

Kako deluje instrumentalno pogojevanje?

A

ugodne posledice –> vedenje se ponavlja
neugodne posledice–> vedenje postaja redkejše/izgine

48
Q

Kateri psiholog je povezan z instrumentalnim pogojevanjem?

A

B.F. Skinner / Skinnerjev zaboj (Živali so se naučile pritisniti tipko, da so dobile hrano)

49
Q

Kaj so podkrepitve?

A
  • so dogodki/dražljaji, ki POVEČAJO VERJETNOST določenega vedenja (pozitivne posledice)
50
Q

Naštej nekaj podkrepitev

A
  • hrana, višja plača, nalepke za majhne otroke, pozornost za opravljeno delo
51
Q

Kaj je kazen?

A
  • je neprijeten dogodek/dražljaj, ki sledi nekemu vedenju in tako zmanjšuje verjetnost njegovega pojavljanja.
52
Q

Katere oblike kazni poznamo?

A
  • dodatek slabega (dodatna DN, slaba ocena)
  • odvzem dobrega (nagrada je odtegnjena, prepoved za izlet)
53
Q

Kaj je modelno učenje

A
  • oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo z opazovanjem MODELA.
54
Q

Kateri psiholog je povezan z modelnim učenjem?

A

Albert Bandura / Lutka Bobo

55
Q

Kateri so 4 elementi modelnega učenja?

A
  1. Pozornost (učenec pozoren na modelovo vedenje, ga zazna)
  2. Zapomnitev (učenec inf o nekem vedenju shrani v dolgotrajen spomin)
  3. Izvajanje (Učenec vedenje, ki si ga je zapomnil, vadi)
  4. Motivacija (Učenčevo pričakovanje posledic, ki bi jih imelo to dejanje.)
56
Q

Kakšen je lahko model?

A

živ ali simboličen

57
Q

Kaj so lahko posledice modelnega učenja

A
  • nasilje, prosocialno vedenje, humanost, ljubeznivost, spoprijemanje s stresom, čustveni odzivi, motorične spretnosti,
58
Q

Kaj je besedno učenje

A
  • učenje besed ali drugih simbolov: številskih, kemijskih, geografskih itd.
59
Q

Kateri vrst besednega učenja poznamo?

A
  • besedno učenje nižje ravni
  • besedno učenje višje ravni
60
Q

besedno učenje nižje ravni

A

učenje na pamet

61
Q
A

Psihologija II (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions