MOTIVACIJA Flashcards
(27 cards)
MOTIVACIJA
Vsi procesi spodbujanje, ohranjanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, da bi uresničili svoj cilj.
Obsega: potrebe, motive, želje, cilje, vrednote, interese, ideale, voljo
Motivacija potiskanja - potrebe: spodbujajo, potiskajo in ženejo naše vedenje
Motivacija privlačnosti - cilji, ideali, vrednote in želje, ki ne samo spodbujajo, ampak tudi usmerjajo naše vedenje
POTREBA
Stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomankanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti. Na porušeno ravnovesje v telesu opozarjajo občutki, na nezadovoljene psihosocialne potrebe pa negativna čustva.
CILJI
So predmeti ali situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili našo potrebo.
MOTIV
Nastane, ko se povežeta motivacija potiskanja - potrebe in motivacija privlačnosti - cilji.
Doživeta potreba, usmerjena k cilju, od katerega pričakujemo, da bomo z njegovo uresničitvijo zadovolljili našo potrebo.
Doživljamo kot hotenje.
ZUNANJA MOTIVACIJA
zunanje motivacijske spodbude (pohvala, nagrada, graja, kazen, ocene, ocenjevanja), ki izhajajo iz okolja, aktivnost je le sredstvo za doseganje pozitivnih in izogibanje negativnih posledic
NOTRANJA MOTIVACIJA
notranje motivacijske spodbude (radovednost, interesi, zanos, pozitivna samopodoba), ki neposredno spodbudijo motivacijski proces, aktivnost sama po sebi je nagrada, vir podkrepitev je v človeku
VRSTE MOTIVOV in POTREB
FIZIOLOŠKE: prirojene in univerzalne, potrebe po ohranitvi človeškega življenja in potrebe po ohranitvi vrste
PSIHOSOCIALNE: povezane s človekovim življenjem v skupini, pridobljene ali prirojene
HIERARHIJA POTREB
višje/potrebe rasti: samoaktualizacija
estetske potrebe
kognitivne potrebe
osnovne/potrebe pomanjkanja: potrebe po spoštovanju
potrebe po ljubezni in pripadnosti
potrebe po varnosti
fiziološke potrebe
ZADOVOLJEVANJE POTREB
NAGONSKO: po gensko določenem vzorcu vedenja, ki je enak pri vseh pripadnikih vrste
PSIHOSOCIALNO: prilagojeno pravilom in načelom družbe ter kulture - učimo od rojstva, del osebnosti
HOMEOSTATIČNO: z dejavnostjo zadovoljimo potrebo in dosežemo ravnovesje, smo mirni, dokler se ravnovesje spet ne poruši
PROGRESIVNO: ob doseženem cilju se pojavi nov motiv s ciljem na višji ravni
ZAVESTNA MOTIVACIJA
Zavedamo se cilja, ki ga želimo doseči, zavestno izberemo in sprejmemo cilj, zavedamo se možnih načinov za doseganje cilja, prisotno je mišljenje.
Volja je zavestno hotenje in voljna odločitev, da nekaj storimo (fiat doživetje) ali česa ne storimo (veto doživetje). Omogoča izbiranje in odločanje o svojem življenju ter uravnavanje osebnega razvoja - samodejavnost.
NEZAVESTNA MOTIVACIJA
Lahko vemo, kaj želimo doseči in na kakšen način, ampak ne vemo, zakaj hočemo prav to. FREUD: svojo dejavnost nezavedno podrejamo prirojenim nagonom ali privzgojenim moralnim zapovedim in idealom.
MOTIVACIJA in ČUSTVA
obojestransko povezana - neprijetna čustva opozarjajo na nezadovokjene potrebe + s čustvi so obarvani motivacijski cilji: cilji, ob katerih doživljemo pozitivna čustva, vzbujajo težnjo približevanja, cilji, ob katerih doživljamo negativna čustva pa težnjo po izogibanju. Ambivalentni cilji - vzbujajo pozitivna in negativna čustva.
Čustva doživljamo kot posledico motivacijske aktivnosti.
FRUSTRACIJA
doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji
Ovire so lahko objektivne - socialne ali subjektivne.
Odziv na frustracijo je odvisen od ocene, ali bomo lahko oviro premagali:
LAHKO - večje hrepenenje po cilju, jeza na oviro
NE ZMOREMO - jeza strah, užaljenost, tesnoba –> afekti
KONFLIKT
doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo.
Maslow: prevlada tista potreba, ki je bolj temeljna
Kurt Lewin: razlikovanje konfliktov glede na vrednost
+/+ približevanje - približevanje
-/- izogibanje - izogibanje
+/- izogibanje - približevanje - ambivalentni cilj
STRES
Vzorec odgovor na dražlaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje (=stresorji).
Eustres/pozitivni stres - ravno pravšnji, aktivira
Distres/negativni stres - zahteve>zmožnosti
kratkotrajni / dolgotrajni stres
VRSTE ODGOVOR NA STRES
FIZIOLOŠKI: posbešeno bitje srca, hitro dihanje, potenje, adrenalin
ČUSTVENI ODGOVORI: jeza, zmedenost
SPOZNAVNI: misli, ki nas obhajajo, kaj si mislimo o sebi, svojih sposobnostih
VEDENJSKI: kako se vedemo, ko smo pod stresom
STRESORJI
Stresorji so vsi pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv, in zato telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost.
Skupine stresorjev: - okolje
- delovno mesto ali šola
- nenadne življenske spremembne
- vsakodnnevne skrbi
SPLOŠNI PRILAGODITVENI SINDROM (Hans Selye)
- ALARM: nastopi stresor –> šok + protišok
- ODPOR: začnemo spopadati s stresorji, če to tega ne pride, smo predolgo pod stresom
- IZČRPANOST: porušeno ravnovesje v delovanju simpatičnega in parasimpatičnega živčevja
- telesni: kronična utrujenost, prebavne težave, glavoboli, bolečine v križu, krči v mišicah, povišana temp., padec odpornsti
- duševni: napetost, razdražljivost, dolgočasje, slaba koncentracija, težave s pomnjenjem
- vedenjski: prenagle reakcije, nenadzorovani čustveni odzivi, povečano uživanje drog, slabši odnosi doma in v službi
Če znakov stresa ne prepoznamo in ukrepamo, se pojavijo resne duševne motnje in psihosomatska obolenja.
PSIHOSOMATSKA OBOLENJA
Telesne motnje (bolezni), ki jih povzročijo duševni dejavniki. srčno-žilne bolezni, avtoimune bolezni, astma, alergije, kronični glavoboli, migrene, rane na želodcu, dvanajsterniku in črevesju, pogosta infekcijska obolenja
OSEBNOSTNA ČVRSTOST
Lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic.
IZZVANOST: spremembe vzamejo kot izziv in priložnost za osebnostno rast in razvoj ter ne kot grožnjo
ANGAŽIRANOST: na dejavnost se osredotočijo z veliko energije in predanosti, v svojem delu vidijo smisel
NADZOR: imajo občutek notranjega nadzora nad življenjem, medijo, da lahko nadzorujejo dogodke
NEKONSTRUKTIVNO SPOPRIJEMANJE
Kadar doživljamo probleme kot grožnje ali izgubo in smo osredotočeni na negativna čustva, ki bi se jih radi znebili.
agresivno/nasilno vedenje
regresivno vedenje
beg pred oviro
prehitra vdaja
utišanje neprijetnih čustev z frogami, hrano, pretiranim delom
KONSTRUKTIVNO SPOPRIJEMANJE
Kadar doživljamo obremenitev kot izziv, se osredotočimo na problem in dolgoročno rešitev problema oz. zadovoljitev potrebe.
oviro premagamo
preusmerimo k drugim, enakovrednim in bolj dosegljivim ciljem
odložimo cilj in medtem urejamo stvari, da ga bomo dosegli
sublimacija družbeno nesprejemljivih motivov
OBRAMBNI MEHANIZMI
Sprožijo v situacijah, ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba.
Nezavedni, avtomatski odzivi.
Način reševanja problema/odziv na spoznanja o nas samih, ki nam niso preveč všeč
potlačitev, zanikanje, racionalizacija, projekcija, premestitev, kompenzacija, nadkompenzacija, indentifikacija, sprevračanje (reakcijska formacija)
+ pomagajo ohraniti pozitivno samopodobo, samospoštovanje in spoštovanje drugih
onemogočajo, da bi v zavest prodrle psihične vsebine, ki jih nismo sposobni sprejeti –> varujejo pred negativnimi čustvi do sebe + omogočajo ohranjanje čustvene stabilnosti in doslednosti
- kadar postanejo prevladujoči in trajni način spoprijemanja z obremenitvami –> ne moremo odpraviti resničnega vzroka težav, ovirajo osebnostno ast, lahko se razvijejo duševne motnje
UČNA ali DELOVNA MOTIVACIJA
Dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje ali delo ter določajo njegovo trajanje, intenzivnost in kakovost.
Odvisna od notranje in zunanje motivacije, storilnostne motivacije in nivoja aspiracij
