SPOMIN Flashcards
(15 cards)
SPOMIN
Proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij.
TRENUTNI ali SENZORNI SPOMIN
Vrsta spomina, ki za zelo kratek čas shrani informacije, v taki obliki kot jih najprej občutimo - so v okolju.
kot vrsta trenutnega posnetka
Pozabljanje zaradi: časovnega bledenja, izrivanja ali prekrivanja informacij in pomakljive pozornosti
Trajanje: 1 s za vidne dražljaje, 3 s za zvočne dražljaje
Obseg: velik, ne moremo izmeriti (nezaveden)
Vloga: podaljša razpoložljivost info., daje občutek kontinuitete sveta, povezuje čutne vtise v celoto
KRATKOTRAJNI ali DELOVNI SPOMIN
Vrsta spomina, v katerem se izbrana informacija, na katero smo pozorni, spremeni tako, da dobi pomen in v tako obliko, da jo bomo pozneje lahko priklicali.
zapomnimo slišni ali vidni obliki ali ostane pomen
Obseg: 5 - 9 pomenskih enot, povezovanje v pomenske kategorije
Trajanje: 15 - 40 s, ponavljanje
Pozabljanje: premali obseg, pomankanje ponavljanja, časovno bledenje, motečih novih informacij
Pomen: obdelujemo gradivo (iz S in D spomin), omogoča obdelovanje in organiziranje informacij v obliko, ki jo bomo lahko priklicali, z njim rešujemo probleme, sedež zavesti in sedanjega časa + pogovor + razumevanje govora in prebranega
DOLGOTRAJNI SPOMIN
Vsebuje: zapomnimo za nekaj minut ali celo življenje
Obseg: teoretično neomejen
Trajanje: lahko celo življenje
Shranjene vse izkušnje, dogodk, informacije, veščine, čustva, sodbe - med sabo povezane in dobro organizirane –> OBNOVA
Pozabljanje: neprimerno usvajanje, neusklajen kontekst, premalo ponavljanja, neustrezna organizacija snovi
Vrste dolgotrajnega spomina glede na vsebino
Predstavni, deklerativni (epizodični, semantični), proceduralni spomin
PREDSTAVNI SPOMIN
Prredstavljanje je proces čutne vrste, ki nastaja brez neposrednih dražljajev iz okolja. Lahko je spominsko ali domišljijsko. Predstave so lahko vidne, slušne, kinestetične, vonjalne.
S predstavami obnavljamo zaznavne izkušnje - niso tako jasne, stabilne in razločne kot zaznave.
DEKLERATIVNI SPOMIN
Obsega vse informacije, ki jih lahko opišemo ali sporočimo.
EPIZODIČNI SPOMIN: dogodki v življenju, v zaporedju kot so se dogajali skupaj s čutnimi vtisi in spremljajočimi čustvi
SEMANTIČNI SPOMIN: spomin besed oz. pojmov, ki jij besede označujejo. Vsebuje dejstva, pojme in odnose med njimi –> povezani v pojmovne mreže.
PROCEDURALNI SPOMIN
Spomin na to, kako stvari delamo, greza učenje postopka, učimo se veščin
Vste spomina glede na način učenja
IMPLICITNI SPOMIN: ne obnavljamo zavestno, vidijo se učinki in smo si zapomnili
EKSPLICITNI SPOMIN: hočemo zapomniti
Kako se lahko ohranja gradivo v spominu?
V BESEDNI OBLIKI: pogosteje, trajnejše, le bistvene značilnosti
V OBLIKI PREDSTAV:
spominske predstave - natančni posnetki zaznav - manj stabilne, jasne in razločne od zaznav
domišljijske predstave - nastanejo s kombiniranjem izkušenj –> ne ustrezajo stvarnosti
eidetske predstave - izredno žive in natančne predstave, otroci in umetniki, podlaga za fotografski spomin
Prenos iz kratkotrajnega v dolgotrajni spomin
PONAVLJANJE: informacije ohranjamo v kratkotrajnem spominu dovolj dolgo, da damo možganom priložnost, da jih subjektivno organizirajo - poiščemo asociacije, oblikujemo vzorce
ORGANIZACIJA GRADIVA: poglabimo se v pomen in izbrskamo ključne esede, snov navežemo na predhodno znanje, jo povežemo v celoto in gradivo preoblikujemo v sliko
Obnavljanje iz dolgotrajnega spomina
Informacije, shranjene v dolgotrajnem spominu, se vrnejo v delovni spomin, kjer jih znova obdelujemo in preoblikujemo v odgovor, ki ga lahko posredujemo nazaj v okolje.
PRIKLIC, PREPOZNAVANJE
Pozabljanje
Proces izgubljanja ohranjenih informacij.
Količinske spremembe pri pozabljanju
EBBINGHAUSOVA KRIVULJA pozabljanja za nesmiselno gradivo Krivulja je položnejša ko: - gradivo zbuja veliko asociacij, - se učimo z rednimi odmori, - snov aktivno ponavljamo, - snov ponovimo pred spanjem.
Kakovostne spremembe pri pozabljanju
FREDERIC BARTLETT - eksiperiment z indijansko zgodbo
- spremembe v pomenu (zamenjajo se zaporedja dogodkov, vpliv čustev - bolj
pozitivna –> pozitivni spomini)
- skrajšanje (izginejo podrobnosti, ostanejo tiste, ki so izstopale)
- konvencionalnost (običajni pojmi, skladnost s kulturo in socialno sredino)
