pzg

Question 1

“Če je človek razumen, sposoben zagotoviti praivčne poti (šutešuram) v deželi, naj spoštuje izreke, ki sem jih zapisal na stelo; ta stela naj mu razkrije tradicijo (kibsum), ustaljene običaje (ridam), odločitve v deželi, ki sem jih odločil, sodbe v deželi, ki sem jih razsodil…”

a. Katere vrste prava po načinu nastanka lahko razberete iz zgornjega odlomka?

b. Strnjeno opišite zgradbo zakonikov v klinopisnih pisavah. Ali je ta zgradba tipična pri vseh Mezopotamskih ljudstvih? Zakaj teh zbirk ne moremo primerjati z današnjimi zakoniki?

c. Kako razumete besedno zvezo kittum u mišarum? Kaj pomeni, da je vladar vzpostavil “pravo in pravičnost”? Vas to spominja na kakšno določbo iz sodobnega pravnega vira?

Answer 1

a. Postavljeno: izreke, ki sem jih zapisal;
Običajno: tradicija, ustaljeni običaji
“Judikatura”: sodbe, ki sem jih razsodil

b. Delijo se na prolog, normativni del in epilog.
Prolog: programske določbe o vzpostavitvi pravičnosti, poklicanosti vladarja od božanstev
Normativni del: paradigmatično nanizane določbe za najpogostejše oz. najkonfliktnejše situacije
Epilog: navodilo zanamcem, podobno prologu

Zbirk ne moremo primerjati z današnjimi zakoni, ker niso urejali razmerij za naprej, se niso uporabljali po načelu subsumpcije, njjihov namen ni bilo izčrpno kodificirati in poenotiti celotnega prava kot popolnega sistema.

c. Kittum pomeni pravno, mišarum pa socialno pravičnost. Pravno pravičnost lahko dojemamo v smislu možnosti zaupanja v pravo kot nekaj trajnega in stabilnega ter možnost, da imamo lahko utemeljena pričakovanja od prava. Socialna pravičnost se da razumeti v kontekstu zaščite ekonomsko šibkejših napram ekonomsko močnejšim članom družbe.
Vsebinsko je presenetljivo podobna 2. členu Ustave RS.

Question 2

Polis je odločila: potem ko je nekdo bil kosmos, ta isti ne more biti kosmos naslednjih deset let. Če bo kljub temu postal kosmos, bo v vseh zadevah, v katerih bo odločil, sam dolžan dvakratno in bo preklet in bo nekoristen do konca življenja, in to, kar bo naredil kot kosmos, bo nično. Prisežniki pri tem so kosmos, demioi in dvajseterica te polis.

a. Kako bi opisali institut iz odlomka? V čem je ta institut ustavna materija?

b. Kje v antični Grčiji srečamo institut živega zapisnikarja in kako ga tam imenujejo? Ali ga srečamo tudi pri kakšnem ljudstvu iz srednjega veka?

c. Kaj lahko sklepamo o pomenu izraza nomos, če se v 5. sotletju pr. Kr. v Atenah kot izraz za nepisano pravo uporablja besedna zveza agraphos nomos?

Answer 2

a. Institut je nekako obraten mandatu, saj omejuje čas, ko oseba ne more opravljati funkcije kosmosa, medtem ko bi mandat omejeval čas, ko oseba je kosmos.

Institut bi lahko označili za ustavno materijo ker omejuje delovanje najvišjega organa skupnosti in preprečuje skoncentriranost moči v rokah ene osebe.

b. Živega zapisnikarja v Grčiji srečamo v Gortini, kjer se imenuje mnamon.
Srečamo ga pri Frankih(rachymburg)/Islandcih(lögsögumadr)/beneških Slovencih(jurat)/Hrvatih(pristav)

c. To nam pove, da je nomos do takrat očitno označeval tudi nezapisano pravo, od 5. stol. dalje, pa je izraz zelo verjetno označeval tudi druge vrste prava, verjetno predvsem zapisano pravo, saj so za nezapisanega izrecno začeli uporabljati pridevnik agraphos (nezapisan).

Question 3

“Rimljani zatirajo drug drugega z izterjavo davkov, toda ne eden drugega, saj bi bilo znosno, če bi vsak trpel tisto, kar je prizadel drugemu. Vse je še hujše kot to, kajti peščica zatira mnoge. Ti namreč vidijo javne dajatve kot nekaj, kar jim osebno pripada, ko se ukvarjajo z zasebnimi zadevami pod pretvezo, da pobirajo davke. IN tega ne počnejo samo najvišji, temveč tudi ljudje najnižjega stanu, ne samo sodniki, temveč tudi njihovi podrejeni”

a. Imenujte in opišite proces, ki ga lahko razberete iz odlomka. Enako storite tudi za vzporedni proces, ki kaže na prehod v osebno odvisnost. Zakaj je prišlo do pojava drugega procesa?

b. V slovenski zgodovini poznamo zapisnik o postopku pred sodnim zborom, zaradi zgoraj opisanih pojavov. Imenujte in predstavite vsebino tega zapisnika iz slovenske Istre.

Answer 3

a. Iz odlomka lahko prepoznamo proces patrimonializacije, tj. prisvajanje javnopravnih funkcij in dajatev s strani zasebnikov.
Vzporedno s patrimonializacijo se pojavi fevdalizacija razmerij, ki zaradi vse slabše gospodarske razvitosti in nazadovanja v naturalno gospodarstvo dolžnike pahne v osebno odvisnost od upnikov

b. To je zapisnik o Rižanski Veči, kjer si je Vojvoda Ivan začel prisvajati dajatve ter celo s svobodnimi ljudmi začel ravnati kot s svojimi podložniki, nezaslišano pa je tudi, da je na njive naselil Slovane. Ljudstvo se je pritožilo cesarju Karlu Velikem, ki je poslal svoje odposlance, da prisustvujejo na veči in razrešijo spor. Vojvoda Ivan na koncu obljubi, da v prihodnosti ne bo več tako postopal.

Question 4

“Tisti, ki povzroči nemir (scandalum) na zasedanju sveta ali drugega zbora, bo kralju plačal 900 solidov spravnine.”

a. Kako so zgodnjesrednjeveške gentes dojemale tisto, kar je člane gens povezovalo med seboj? Naštejte tri primere.

b. Kaj je kompozcijiski sistem? V čem je kompozicijski in v čem sistem?

c. Kako imenujemo zapise prava, ki so veljala za novodošla ljudstva? Kaj je značilno za te vrste prava?

Answer 4

a. Tri izmed: skupnost, ki jih povezuje sveti mir/skupnost, med katerimi je dovoljena poroka/skupnost, ki jo povezuje skupni junaški prednik ali božanstvo/skupnost, ki jo povezuje skupni ustno tradirani korpus pravnih pravil
Alternativni odgovor, če ste vprašanje razumeli drugače:
dux gentis, patria gentis, ritus gentis/leges et consuetudines gentis (pazi - tako jih dojemajo kronisti tistega časa)

b. Kompozicijski sistem je lestvica, kjer je za krvna dejanja glede na družbeni sloj udeleženca in žrtve ter glede na težo prizadejane poškodbe določena spravnina, tj. znesek, ki ga mora storilec plačati žrtvi zavoljo zadoščenja in kot nadomestilo za krvno maščevanje. (Primer: Aethelberthovi dooms, Hywel dobri)

c. Leges barbarorum so zapisana prava novodošlih ljudstev in imajo naravo pravnega napotila. Vsebinsko predstavljajo korpuse ustno tradiranega gentilnega prava teh ljudstev, ki pa lahko vsebujejo tudi druga pravila, najpogosteje o delovanju in vlogi cerkve. Leges barbarorum so veljali po personalnem načelu za pripadnike novodošlih ljudstev.

Question 5

“… In med preostalimi poslanstvi barbarskih ljudstev, ki so dospela podisi pozvana bodisi iz lastnega nagiba, sta pred cesarja prišla tudi brata, kralja Veletov, po imenu milegast in Cealadrag, da bi mu predložila v razsojanje medsebojni spor glede vladanja. BIla sta sinova Liuba, kralja Veletov, ki mu je bilo z njegovimi brati dovoljeno ločeno vladanje, vendar je po rojstvu starejšemu pripadlo celotno kraljestvo… Po njihovem pravu je bilo ‘kraljestvo’ zanj premajhno za primerno vladanje…”

a. Kaj pomeni ritus gentis? Primerjajte izraz z leges et consuetudines gentis.

b. Kaj so bili kapitulariji in za katerega vladarja so značilni? So veljali teritorialno ali personalno in zakaj? Imenujte primer splošnega kapitularja?

Answer 5

a. Ritus gentis pomeni pravno urejeno prenašanje knežje oblasti iz enega kneza na drugega (postopek volitev, ipd.). Gre za ožji izraz od leges et consuetudines gentis, ker slednji zajema celoto običajev in pravil določene gens.

b. Kapitularji so predpisi, ki jih izdaja Karel Veliki (postavljeno pravo). Poznamo dve vrsti kapitularjev - capitularia de legibus addenda (izpopolnjujejo ali spreminjajo plemenska prava), capitularia per se scribenda (splošni samostojni kapitularji, posvečeni upravnim zadevam in veljajo za celotno Frankovsko državo).

Capitulare de iustis faciendis/Capitulare missorum generale/Capitulare de villis

Question 6

“Ratchis, ki je poslal vojvoda v Foroiuli, kakor smo rekli, je s svojimi vojščaki odrinil v Karniolo (in Carniolam, Sclavorum patriam), domovino Slovanov, veliko množico Slovanov pobil, vse njihovo pa opustošil…”

a. Izluščite izraz za patria gentis pri Karniolcih. Ali sta bili Karantanija in Karniola gentilni kneževini?

b. Poimenujte in strnjeno predstavite najpomembnejši vir za zgodovino Karantanije. Ali se v njem omenjajo vsi družbeni sloji karantanske družbe? Če ne, predstavite manjkajoč(e) sloj(e).

Answer 6

a. Karniola/Carniolam, Sclavorum patriam (raje druga varianta)

Karantanija zagotovo, saj se pri njej po naselitvi pojavi razslojenost in skoncentriranost vladarske oblasti znotraj ene plemiške rodbine, hkrati pa iz virov lahko razberemo izraze za dux/patria/ritus oz. leges et consuetudines gentis. Za Karniolo velja podobno, le da so viri nekoliko bolj skromni z informacijami.

b. Gre za Konverzijo oz. Spreobrnjenje Bavarcev in Krantancev (Conversio Bagoariorum et Sclavorum). Nastala je zarad spora okoli primata nad pokristjanjevanjem in cerkveno pristojnostjo nad alpskimi Slovani med Metodom in Salzburško nadškofijo.
Ne, ne omenjajo se kosezi. Ti so bili sloj med svobodnjaki in plemstvom (v virih “odličniki”), po vsej verjetnosti so bili nekakšne vrste knežja vojska/konjenica, a so hkrati opravljali tudi poljedelska dela za lastno preživetje.

Question 8

“1. Če je človek (awilum) izbil zob človeku, ki je njemu enak, bodo izbili njegov zob.”

a. Katero načelo prepoznate iz odlomka? Predstavite ga. Utemeljite, ali vam odlomek kaj pove o razslojenosti tedanje družbe?

b. Kje v antiki še srečamo to načelo? Ali je v tem primeru formulirano enako, kot v zgornjem odlomku? Utemeljite.

c. Ali je maščevanje po zgoraj omenjenem načelu dopustno v srednjem veku? Utemeljite, ali je vselej dopustno, ali ne. Opišite še sistem, s katerim v srednjem veku omejujejo maščevanje.

Answer 8

a. Talionsko načelo, “oko za oko, zob za zob”, za katerega je značilno, da je sankcija enaka povzročenemu dejanju. Besedna zveza, “ki je njemu enak” implicira razslojenost mezopotamske družbe, kjer poleg svobodnjakov poznajo še polsvobodnjake in sužnje, načelo pa je veljalo torej le v primeru, da sta žrtev in storilec bila pripadnika istega družbenega sloja.

b. Srečamo ga v Rimu, kjer velja v spremenjeni obliki, in sicer velja tam z dostavkom “kolikor se ne spravita”, kar pomeni, da je bila bolj zaželena spravnina.

c. Maščevanje v srednjem veku je še dopustno, vendar je regulirano s kompozicijskimi sistemi. To so lestvice spravnin za različna kazniva dejanja, ki se razlikujejo glede na težo dejanja ter na družbeni sloj storilca in žrtve.

Question 9

“Vsa ljudstva, ki se ravnajo po zakonih in običajih, uporabljajo delno lastno pravo, delno pa pravo, ki je skupno vsem ljudem. Pravo namreč, ki ga je vsako ljudstvo izoblikovalo zase, je njegovo lastno pravo in se imenuje ius civile, kot lastno pravo tej skupnosti. Tisto pravo pa, ki ga je med vsemi ljudmi izoblikoval naravni razum in ga vsi rodovi upoštevajo ne enak način, se imenuje ius gentium, ker uporabljajo to pravo tako rekoč vsi narodi. Rimsko ljudstvo potemtakem uporablja delno svoje lastno pravo, delno pa pravo, ki je lastno vsem ljudem.”

a. Opišite, kakšni so trije različni pomeni pojma ius civile v treh različnih obdobjih. Naštejte tri primere pravnih virov v rimskem pravu ter povejte, v katero vrsto prava po načinu nastanka spadajo.

b. Ali bi juristove misli o ius gentium lahko povezali s katero izmed pravnih šol? Utemeljite in izbrano šolo predstavite. Navedite še enega predstavnika te šole.

c. Kaj izvorno pomeni izraz lex? S katerim izrazom v Grčiji bi ga lahko primerjali?

Answer 9

a.

ius civile: Rimska doba - pravo rimskih državljanov;

srednji vek - recipirano RP kot nasprotje kanonskemu;

danes - del zasebnega prava (osebno, družinsko, dedno, stvarno, obligacijsko);

Tri od sledečih navedb:
Zakonik 12 plošč - postavljeno pravo;
Edikti magistratov - postavljeno pravo;
Običaji - običajno pravo;
Zakoni - postavljeno pravo;
razsojene zadeve - pravo sodišč (judikatura);
mnenja učenih pravnikov - doktrina;

b. Da, lahko bi jih povezali z naravnopravno mislijo šole, saj pravi, da obstaja pravo, ki je skupno vsem ljudem.
Naravnopravna šola pravi, da nad pozitivnim pravom obstaja še naravno pravo, ki je rigidno, nespremenljivo, večno in pravično. Pozitivno pravo mora biti v skladu z naravnim pravom. Naravno pravo lahko izvira bodisi iz razuma, Boga ali “narave (antika)”.
ali
Racionalistična naravnopravna šola izvaja naravno pravo iz človeškega razuma. Ta šola je dognala misel o pogodbenih teorijah in pravu kot sistemu.
Predstavnik naravnopravne šole: John Locke/ Thomas Hobbes/Hugo Grotius/Jean Jacques Rousseau/…

c. Nekaj, kar je bilo pravno opredeljeno in na nekoga naslovljeno. Primerjali bi ga lahko z izrazom nomos, ki prav tako sprva ni imel pomena “zakon”.

Question 10

“Ta dva naroda, Slovani in Antje, nimajo enega moža za vladarja, temveč že od nekdaj živijo kot demokratično ljudstvo in zato vedno javno razpravljajo o koristnih in škodljivih zadevah.”

a. Utemeljite, ali avtor odlomka Slovane in Ante upravičeno pojmuje kot demokratična ljudstva. Na kateri stopnji razvoja po naselitvi so Slovani v tem trenutku?

b. Utemeljite, ali so Slovani na tej stopnji že imeli enega vladarja in če ne, kako so potem odločali. Utemeljite še, ali je tak način odločanja specifičen za Slovane.

c. Strnjeno opišite pojma gens in etnogeneza. Utemeljite, ali so zgodnjesrednjeveški predniki Slovencev imeli svojo gens.

Answer 10

a. Ne, ne gre za antično pojmovanje demokracije, avtorjev pojmovni aparat pa mu preprečuje, da bi stanje drugače opisal. Slovane dojema kot demokratično ljudstvo, ker so v tem času na razvojni stopnji vojaške demokracije in odločajo v veči vseh za boj sposobnih članov, oblast pa ni skoncentrirana v rokah ene plemiške družine in posledično nimajo kneza.

b. Ne, saj so na stopnji razvoja vojaške demokracije, ko se še ne razvije sloj plemstva in oblast ni skoncentrirana znotraj ene rodbine.
Ne, na večam podobnih zborih se je odločalo pri vseh ljudstvih, ki so še na razvojni stopnji vojaške demokracije.

c. Gens je izraz, ki so ga frankovski kronisti uporabljali za politična ljudstva. Ta so najpogosteje opredeljevali z izrazi dux/rex gentis, patria gentis in leges et consuetudines/ritus gentis.
Etnogeneza je proces nastajanja političnega ljudstva (gens) s stapljanjem novodošlih ljudstev s staroselci. Proces se intenzivira po naselitvi in traja 2-3 generacije.
Da, saj najdemo omembe vseh treh tipskih elementov gens (glej zgoraj).

alternativno je tu možno odgovoriti tudi z utemeljitvijo, da so sami sebe dojemali kot ljudstvo, ki ima skupno pravo in so zato gens

Question 11

“… z listino tega cesarskega ukaza podarjamo in prenašamo ter prepuščamo iz našega prava v njegovo pravo in oblast polovico gradu, ki se mu pravi Solkan, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica, ter polovico vseh hiš, vinogradov, polj, travnikov, pašnikov, pašnega davka…”

a. Kateri proces predstavlja odlomek? Kako ga prepoznate? Utemeljite, ali je v tem primeru ta proces legalen. Kaj pomeni pravica do deželskega (višjega patrimonialnega) sodstva in komu pripada?

b. Predstavite upravni sistem Svetega Rimskega Cesarstva s poudarkom na ozemlju Karantanije in Karniole. Čemu takšna organizacija? Ali kakšne tvorbe razkrojijo to ureditev in če da, kako jih imenujemo?

Answer 11

a. Proces patrimonializacije, ker se podeljujejo dajatve in javnopravne pravice zasebniku.
V tem primeru je patrimonializacija legalna, saj je bilo ozemlje s pravicami podeljeno s strani vladarja z imunitetnim privilegijem.
Pravica do deželskega sodstva pomeni pravica soditi v težkih kazenskih (krvnih) zadevah in pripada teritorialnim zemljiškim gospodom.

b. SRC je bilo razdeljeno na vojvodine in mejne krajine. S tega vidika je bila na našem območju pomembna vojvodina Koroška, kot upravno “nadrejena” okolišnjim markam znotraj sistema Velike Karantanije.
Smisel takšne organizacije je vzpostaviti obrambni sistem pred vpadi Madžarov.
Vojvodine čez čas razkrojijo dežele, ki v grobem nastajajo, ko si najmočnejši terotiroalni zemljiški gospodje pridobijo vedno več ozemlja ter sodno in vojaško nadoblast nad ostalim plemstvom znotraj te tvorbe. (tu ni potrebna tako natančna opredelitev)

Question 12

Ubi cessat statutum habet locum ius civile.

a. Razložite pomen latinske maksime ter jo umestite v čas.

b. Kaj so to iura propria? Kateri pravni akt pri nas razveljavlji recipirano rimsko pravo?

Answer 12

a. Latinska maksima pomeni, da ima partikularna norma prednost pred normo občega prava in centralno normo, če partikularna norma obstaja. Pri tem velja poudariti, da so sodišča po načelu iura novit curia (sodišče pozna pravo) recepirano rimsko pravo poznala po uradni dolžnosti, partikularne norme pa je bilo treba dokazovati. Ta maksima velja v času partikularizma in celo absolutizma.

Iura propria so partikularna pravna pravila srednjeveških gentes, ki v srednjem veku preidejo v lokalne pravne tradicije. Pri nas recepirano RP razveljavi ODZ (Obči državljanski zakonik).

Question 13

“Potrjujemo torej privolitev, ki jo je naš sin že dal, in doloamo s tem za vedno vnaprej naslednje:

[…]7. Deželskosodni gospodje morajo deželskosodno oblast prejeti od deželnega kneza ali od tistega, ki jo je sam prejel od kneza.

9. Pred deželsko sodišče se ne sme povabiti noben vitez.”

a. Katere vrste sodišč, ki sodijo neprivilegiranemu prebivalstvu poznamo v srednjem veku?

b. V katero širšo družbeno skupino tistega časa spada “vitez”? Utemeljite, zakaj vitezu ne smejo soditi pred deželskim sodiščem in kje mu lahko sodijo.

c. Utemeljite, ali ta pravni akt cesarja vzpostavlja pravice in dolžnosti povsem na novo.

Answer 13

a. Neprivilegiranemu prebivalstvu se je sodilo pred nižjimi patrimonialnimi in višjimi patrimonialnimi sodišči (imenovana tudi deželska sodišča). Na nižjih patrimonialnih sodi lahko vsak gospod in so vezana na ogradna gospostva, na višjih patrimonialnih oz. deželskih pa deželski sodnik, ozemeljsko so vezana na teritorialna zemljiška gospostva (znotraj dežele je več deželskih sodišč).

b. Vitezi so bili ministeriali, natančneje gre za nesvobodno plemstvo (nesvobodnjaki, ki so se izkazali za sposobne in so tako prejeli nižje plemiške nazive). Vitezom se ni sodilo pred deželskim sodiščem, ker so kljub svoji “nesvobodi” vseeno bili plemiči in so imeli plemiško avtonomijo v okviru ograjnega sodišča, kjer so jim lahko tudi sodili njim enaki. (Izjema: Istra, kjer plemstvo ne želi biti podsodno kranjskemu plemstvu, ampak jim sodijo lokalni župani. To je bilo po vsej verjetnosti zaradi davčnih razlogov (turški vpadi, glej tudi zapovedni list).

c. Ne, Zakon v korist deželnim knezom je zgolj potrdil že obstoječe stanje. Imunitetne pravice so gospodje že dobili z imnutetnimi privilegiji oz. darovnicami, v tem času že imamo posledično izrazito patrimonializirano javno oblast.

Question 14

Če je človek (tj. bodoči vladar) razumen, sposoben zagotoviti pravične poti (šutēšurum) v deželi, naj spoštuje izreke, ki sem jih zapisal na stelo; ta stela naj mu razkrije tradicijo, ustaljene običaje, odločitve v deželi, ki sem jih odločil, sodbe v deželi, ki sem jih razsodil …

1. Katere vrste prava po načinu nastanka prepoznate v odlomku?
2. Naštejte vrste postavljenega prava in za vsakega poiščite primer iz obdobja klinopisnih prav. Za katero izmed vrst gre v zgornjem odlomku? Kakšna je razlika med antičnimi pravnimi zbirkami in sodobnimi zakoniki?
3. Katere vrste prava po načinu nastanka ni v odlomku? Zakaj?

+ kje se nahaja

Answer 14

1. Katere vrste prava po načinu nastanka prepoznate v odlomku?
   Postavljeno pravo (»(naj spoštuje) izreke, ki sem jih zapisal na stelo«, (»odločitve v deželi, ki sem jih odločil«)).
   Običajno pravo (»tradicijo«, »ustaljene običaje«).
   Pravo sodišč (»(odločitve v deželi, ki sem jih odločil), sodbe v deželi, ki sem jih razsodil«).
2. Naštejte vrste postavljenega prava in za vsakega poiščite primer iz obdobja klinopisnih prav. Za katero izmed vrst gre v zgornjem odlomku? Kakšna je razlika med antičnimi pravnimi zbirkami in sodobnimi zakoniki?
   Vladarjeve splošne norme (edikti) – Mīšarum edikt vladarja Amisaduke.
   Vladarjevi ukazi – Navodilo poveljniku obmejnih straž.
   Pravne zbirke – Ur-Namujeva pravna zbirka.
   V zgornjem odlomku gre za pravno zbirko.
   Razlike med antičnimi pravnimi zbirkami in sodobnimi zakoniki:
   • antične pravne zbirke niso izčrpno kodificirale vsega prava
   • prava niso želeli poenotiti
   • staro pravo ni prenehalo veljati
   • ni bilo subsumpcije
3. Katere vrste prava po načinu nastanka ni v odlomku? Zakaj?
   Pravniškega prava, ker v Mezopotamiji ni bilo šolanih pravnikov.

hamurabijeva zbirka

Question 15

200. Če je človek (awilum) izbil zob človeku, ki je njemu enak, (mu) bodo izbili njegov zob.
201. Če je (awilum) izbil zob muškenu, bo plačal tretjino mine srebra.

1.Katero načelo kaznovanja prepoznate v 200. določbi? Iz katerega jezika izvira njegovo poimenovanje?
2.Primerjajte oba člena – kateri pogoj mora biti izpolnjen za veljavnost načela iz 200. določbe in kaj nam to pove o razslojenosti takratne družbe?
3.Na katero stopnjo Seaglove sheme bi uvrstili družbo, ki se ravna po omenjenem načelu?

+ kje se nahaja ta odlomek

Answer 15

1. Katero načelo kaznovanja prepoznate v 200. določbi? Iz katerega jezika izvira njegovo poimenovanje?
   Talionsko načelo. Njegovo poimenovanje izvira iz latinščine (glej Zakonik XII plošč – »si membrum rupit, ni cum eo pacit, talio esto«).
2. Primerjajte oba člena – kateri pogoj mora biti izpolnjen za veljavnost načela iz 200. določbe in kaj nam to pove o razslojenosti takratne družbe?
   Storilec in žrtev morata pripadati istemu družbenemu sloju.
   V času Hamurabija je bilo prebivalstvo razdeljeno na tri sloje:
   • awilum = polnopravni državljan
   • muškenum = nepolnopraven, a svoboden državljan
   • sužnji
3. Na katero stopnjo Seaglove sheme bi uvrstili družbo, ki se ravna po omenjenem načelu?
   Na prvo stopnjo (vzpostavljen je mehanizem za mirno reševanje sporov med posamezniki).

hamurabijeva pravna zbirka

Question 16

1. Katera načina organizacije pravnega znanja prepoznate v zgornjih odlomkih?

»govedo ali ovco ali osla ali prašiča ali čoln«

»če je vol bodljiv … če je pes popadljiv … če je zid krušljiv …«

Answer 16

»govedo ali ovco ali osla ali prašiča ali čoln« - kazuistika
»če je vol bodljiv … če je pes popadljiv … če je zid krušljiv …« - paradigmatika

Question 17

54. Če je vol bodljiv in je krajevno oblastvo (babtum) njegovega lastnika (glede tega) opozorilo, kljub temu pa lastnik vola opusti nadzor nad volom in pobode (svobodnega) človeka (awilum), tako da ta umre, bo lastnik vola dal 40 šeklov srebra.
55. Če je pes popadljiv …
56. Če je zid krušljiv …

kje se nahaja

Opišite, kako bi iz odlomka izluščili splošno in abstraktno pravno pravilo.

Answer 17

Ešnunska pravna zbirka, pribl. 1770 pr. Kr.

Gre najverjetneje za določbo o »nevarni stvari«.

Question 18

1. S pomočjo virov primerjajte načelo kittum u mišarum z 2. členom Ustave (»Slovenija je pravna in socialna država.«)

Answer 18

Kittum izvira iz glagola »kanum«, ki ga prevajamo kot »postati stalen/trd/resničen«, »zavarovati« ipd. Gre torej za nekaj zanesljivega, trajnega, statičnega, podobno kot gre pri pravni državi za državo, na katero se lahko zanesemo v smislu predvidljivosti pravnih pravil (npr. načelo varstva zaupanja v pravo kot podnačelo načela pravne države).
Mīšarum izvira iz glagola »ešerum«, ki ga prevajamo kot »biti postavljen naravnost«, »ozdraveti« ipd. Gre torej za spremembo stanja, za dinamičen pojem, zato ga lahko povežemo z načelom socialne države, ki varuje socialno šibkejše.

Question 19

Kakšen pomen pa ima mīšarum v smislu mīšarum edikta + daj primer

Answer 19

Je edikt, v katerem vladar pavšalno odpusti vse dolgove.

primer: Mīšarum razglas vladarja Amisaduke

Question 20

časovni trak mezopotamskega obdobja

Answer 20

x

Question 21

kateri je bil najstarejši zapis prava v mezopotamiji

Answer 21

Ur namujev zakonik

Question 22

katero načelo se uporablja tako v mezopotamiji kot v rimu?

Answer 22

lex talionis - talionsko načelo

V rimu velja subsidiarno

talionsko načelo je odvisno od sloja storilca in žrtve

Question 23

kaj pomeni kittum

Answer 23

stabilnost, zanesljivost, resnica

Question 24

kaj pomeni paradigmatični način zapisa

Answer 24

Da so vsebinsko podobne primere nanizali zaporedoma, kar nam kaže na premišljeno zastavljen miselni okvir.

Question 25

mezopotamski zakoniki

Answer 25

Določbe v zakonikih so mišljene predvsem kot pomoč pri razsojanju v najtežjih primerih., Ohranjeni so nam zapisi o sodnih postopkih, ki pričajo o tem, da se zakoniki niso uporabljali po načelu subsumpcije., Tipično se delijo na prolog, normativni del in epilog, z izjemo hetitske pravne zbirke. cilj zakonikov ni bilo poenotenje prava na vseh področjih prava niso razumevali kot sistem (?)

Question 26

sojenje v mezapotamiji

Answer 26

Sodili so zlasti oblastveni organi babtum, opirajoč se na ustno tradirano običajno pravo.

Question 27

Zakaj se razvijejo prve države ravno v Mezopotamiji?

Answer 27

Predvsem zaradi lažje vzpostavitve namakalnih sistemov, saj na tem temelji takratno poljedelstvo.

Question 28

pisava v antiki

Answer 28

Grški filozofi so opozarjali, da je pisava zelo škodljiva, ker ljudje več ne bodo razumeli bistva določb., Grki so zapisovali pravo zaradi ideje o pravni varnosti in predvidljivosti., Paritetna pogodba med Egipčani in Hetiti je bila sklenjena ustno, zapis nima povezave z veljavnostjo te pogodbe., Pisava se razvije predvsem kot pripomoček za pomnjenje v zvezi z dolgovi in dajatvami v Mezopotamiji.

Question 29

kje v grčiji poznamo institut živega zapisnikarja

Answer 29

V Gortini, Knidosu, Megari.

Question 30

nomos in lex kaj izvirno pomeni lex

Answer 30

Izraza nomos in lex v različnih obdobjih pomenita različne stvari, vendar pa na koncu razvoja pomenita zapisano postavljeno pravo nekaj kar je pravno opredeljeno in na nekoga naslovljeno

Question 31

Katere vrste prava po načinu nastanka nista razvili grška in mezopotamska družba?

Answer 31

Prava učenih pravnikov

Question 32

kaj so izdajali cesarji v rimu

Answer 32

konstitucije (reskripte, edikte, mandate,...)

Question 33

kakšno naravo je imel edikt v rimu

Answer 33

naravo splošne in abstraktne norme

Question 34

kje je zbrano cesarsko pravo v rimu

Answer 34

Cesarsko pravo je zbrano v Hermogenijanovem, Gregorijanovem, Teodozijevem in Justinijanovem kodeksu.,

Question 35

3 stopnja po seaglu

Answer 35

družba razvije sloj učenih pravnikov.

Question 36

naravno pravo v antiki

Answer 36

Ideja se zrcali v homerskih pesnitvah, kjer piše, da so "vsi namreč od Zeusa"., Idejo srečamo v rimskem pravu, in sicer pri Gajevi opredelitvi ius gentium.

Question 37

katera ureditev je v atenah, kdaj je zlata doba, organi v atenah

Answer 37

Atene so bile na višku razvoja demokracija., Organi v Atenah so bili eklesia (skupščina svobodnih polnoletnih Atencev), Haelia, ki je imela sodne pristojnosti, dikasteria (sodni zbori)., Zlato dobo Aten označuje Periklejeva vladavina.

Question 38

kdo je prinesel špartansko pravo, organi v šparti

Answer 38

Vrhovno oblast v Šparti imajo efori, poleg eforata pa so organi v špartanski ureditvi še geruzija, skupščina vseh špartancev in dva kralja., Špartansko pravo je prinesel legendarni zakonodajalec Likurg in se ni smelo zapisati.,

Question 39

primer kodifikacije rimskega prava v zahodnorimski državi

Answer 39

Alarikov brevijarij/Lex Romana Visigothorum

Question 40

izrazi ki lahko označujejo postavljeno pravo v grčiji

Answer 40

ho thesmos, themis, nomos, ta grammata

Question 41

kaj vse označuje ius civile (v povezavi z rimom)

Answer 41

zasebno pravo pravo rimskih državljanov recipirano rimsko pravo kot nasprotje kanonskemu

Question 42

historičnopravna šola kdo je utemeljitelj, katero pravo najbolj ceni, zakaj kdo je predhodnik, kaj je napisal, kaj še je pomembno glede njega

Answer 42

Utemeljitelj te pravne šole je [Friderich Karl von Savigny]. Najbolj ceni [običajno pravo], saj se v njem najlepše odraža njena temeljna ideja, t. i. [narodni duh]. Predhodnik historičnopravne šole je [Jean Bodin], ki je napisal deli [Methodus ad facilem historiarum cognitionem in Six Livres de la Republique (Šest knjig o republiki)], omenjamo pa ga tudi kot utemeljitelja pojma suverenosti.

Question 43

kdo je nosilec kontinuitete rimskega prava

Answer 43

bizantinska država

Question 44

kaj pomeni edictum perpetuum

Answer 44

Nespremenljivo jedro pretorskega edikta, "Večni", nespremenljivi pretorjev edikt po tem, ko ga Julijan uredi na zahtevo cesarja Hadrijana.

Question 45

„Slabi zakoni (dysnomia) so vzrok mestu najhujšega zla. Dobra ustava (eunomia) pa spet vir redu je vsemu in slogi, hkrati pa v lance tesné vklepa krivično svojat.“ Imenujte pesnitev, katere del je zgornji odlomek, kdo napisal

Answer 45

Velika državna elegija, solon

Question 46

Razložite pomen izrazov dysnomia in eunomia. kje najdemo to?

Answer 46

Dysnomia: stanje brezpravja, situacija, ko družbi grozi razpad. Eunomia: ukrepi in zakoni, ki vzpostavljajo družbeno ravnovesje; eunomia ne predpostavlja ideje silogizma ali popolnega temeljnega zakona, ki bo zagotavljal pravičnost, temveč nabor mnogih ukrepov, sprememb, novih dogovorov, ki zasledujejo iskano ravnotežje. velika državna elegija, Solon

Question 47

S katerimi aktom mezopotamskih vladarjev bi lahko primerjali Solonove ukrepe za dosego ideala „eunomia“? kaj so bli ti ukrep?

Answer 47

mišarum edikt /

Question 48

Imenujte reformni institut (v slovenščini in latinščini), ki ga je uvedel Solon. malo opiši

Answer 48

Popularna tožba oz. actio popularis. državljane vzpodbujal k uporabi pravnih sredstev tudi v interesu drugih.

Question 49

„Polis je odločila: potem ko je nekdo bil kosmos, ta isti ne more biti kosmos (naslednjih) deset let. Če bo kljub temu postal kosmos, bo v vseh zadevah, v katerih bo odločil, sam dolžan dvakratno in bo preklet in bo nekoristen do konca življenja, in to, kar bo naredil kot kosmos, bo nično. Prisežniki (pri tem) so kosmos, deioi in dvanajsterica te polis.“ od kje je ta odlomek Predstavite v odlomku opisan institut,. Ali je zgornji odlomek postal veljaven z dejstvom zapisa?

Answer 49

Pravo mesta Dreros Gre za svojevrsten institut, ki je podoben mandatu in rotaciji, vendar pa pomeni začasno časovno prepoved vnovičnega opravljanja oblastne funkcije. Ne, saj imamo podatek, da so pri odločanju o nastanku tega pravila bili prisotni prisežniki – za veljavnost je tako pomembno le, da so bili navzoči in pri tem prisegli, ne pa tudi zapis.

Question 50

pomen besede nomos Kaj pomeni izraz agraphos nomos?

Answer 50

Beseda nomos je imela razvojno različne pomene. Če je prvotno pomenil petje, pesem, melodija, je zatem obsegal vso (ne)zapisano običajno pravo kot postavljeno pravo, človeško ali božje. Prvi zanesljivi primer, ko je nomos pomenil zapisano postavljeno pravo, poznamo iz let 418/17 pr. Kr. Agraphos nomos pomeni péti zakon. Pojavil se je zelo pozno, šele v 5. stoletju pr. Kr. Do takrat je bilo namreč normalno, da so bili korpusi pravil nezapisani.

Question 51

Kako bi primerjali mnenje Evripida o pisavi kot možnosti za »izboljšanje« prava z Likurgovim pogledom nanjo? Bi ju znali povezati s stališčem Platona v dialogu Fajdros?

Answer 51

Likurg je zavračal zapis prava, saj je menil, da mora biti pravo vsajeno globoko v zavest državljanov. Tako najpomembnejša družbena načela ostanejo trajna in trdna. Zavračal je državljansko prisilo in kritiziral rigidnost pisane besede. Na drugi strani je Evripid v pisavi videl sredstvo za dosego zmanjšanja razkoraka med šibkimi in močnimi, češ da zapis zagotavlja, da tudi oseba, ki ni vešča prava, uporabi iste pravne argumente pred oblastjo, kot jih ima na voljo izobraženec. To bi lahko povezali z željo plebejcev po zapisu prava, katere plod je Zakonik XII plošč, in pravni varnosti, ker so patriciji dotlej veljavno pravo razlagali arbitrarno in sebi v prid. Platon je bil bližje stališču Likurga, saj o pisavi nima najboljšega mnenja. Izraža stališče, da je ideje in vrednote (ter tudi pravo) potrebno ponotranjiti, »napiflanost« ni dovolj

Question 52

Kaj pomeni izraz ius civile v kontekstu Rimskega imperija? Kaj je ta pojem pomenil v srednjem veku in kaj pomeni danes?

Answer 52

V času rimske države ta izraz pomeni pravo rimskih državljanov. V srednjem veku izraz označuje recipirano rimsko pravo (kot nasprotje kanonskemu). Danes ta izraz pomeni pravno panogo kot del zasebnega prava, tj. prava, ki ureja razmerja med posamezniki.

Question 53

Kaj je izraz lex prvotno označeval? Kdo je leges sprejemal?

Answer 53

Izraz lex je prvotno označeval tisto, kar je bilo z določenimi besedami pravno opredeljeno in na nekoga naslovljeno. To je bila zapoved, ki je lahko temeljila na avtoriteti svojepravnega posameznika (lex testamenti), skupnosti (leges gentiliciae), kralja (lex regiae) ali na avtoriteti magistrata rimskega ljudstva (lex publicae). Ta zakon prvotno ni označeval splošne zapovedi, ampak je ta pomen dobil šele tik pred koncem arhaične dobe z uveljavljanjem ljudskih komicijev. Leges so sprejemale ljudske skupščine (komiciji).

Question 54

Ali je v Rimu ius civile veljalo po teritorialnem ali personalnem načelu? Je delitev na ius civile in ius gentium smiselna tudi po času cesarja Karakale?

Answer 54

Ius civile sprva velja po personalnem načelu, saj je veljalo le za državljane, po ediktu cesarja Karakale, ki je podelil državljanstvo vsem prebivalcem rimske države pa gre v bistvu že za teritorialno veljavo, saj je državljanstvo priznano vsem na območju rimske države in ius gentium potem več ni uporaben.

Question 55

Kakšen je dvojni pomen izraza edictum perpetuum? Kateri magistrati so izdajali edikte, ki so oblikovali edictum perpetuum?

Answer 55

Edictum perpetuum sprva označuje nespreminjajoče jedro pretorskega edikta, ki so ga pretorji vedno znova prenašali iz edikta v edikt. Kasneje pa edictum perpetuum označuje nespremenljivi edikt, ki ga je v času cesarja Hadrijana zapisal jurist Julijan in ga je bilo mogoče spremeniti le z dovoljenjem cesarja

Question 56

kaj označuje patrimonializacija

Answer 56

Prisvajanje javne oblasti s strani zasebnika

Question 57

kaj je gens

Answer 57

Zgodnjesrednjeveško politično ljudstvo, za katerega je značilna patria gentis, ritus gentis in dux gentis

Question 58

značilnosti srednjeveškega avtarkičnega gospodarstva.

Answer 58

Gre za samozadostno gospodarstvo., Neučinkovit proizvodni proces, ki povzroča šibak denarni promet., Prežeto je z osebno odvisnostjo in osebno nesvobodo prebivalstva.

Question 59

fevd

Answer 59

Je oblika svobodnega zajma, Ima osebno vez, ki jo poimenujemo z besedo vazalstvo., Ima premoženjsko vez, ki jo imenujemo beneficij., Prepoved povratnega pripada fevda navadno urejajo privilegiji deželnemu plemstvu.

Question 60

razlika med zajmom in zakupom

Answer 60

osebna vez (daj še malo več povej)

Question 61

fevdalizem (alod, nekaj z deljeno LP, na kaj se deli zemljišče, Ministeriali)

Answer 61

Na alodu gre za u pravičenje, najbolj podobno rimskopravni lastninski pravici., Za deljeno lastninsko pravico velja Akurzijev nauk iz Glosse Ordinarie (Glosse Magne)., Zemljišče se deli na substanco in donos., Ministeriali z zemljiščem, ki jim je bilo podeljeno, ne morejo razpolagati brez dovoljenja podelitelja.

Question 62

leges barbarorum ; daj primer

Answer 62

To so zapisi novodošlih (germanskih) ljudstev., Praviloma so zapisani v latinični pisavi., Nastali so pod vplivom misionarjev., Značilni so za ozemlje bivše rimske države. veljali po personalnem (?) Lex Salica, Lex Saxonum (še več)

Question 63

kaj pomeni ius originis

Answer 63

Veljavo prava po personalnem načelu

Question 64

kaj so leges romanae

Answer 64

so primer vulgarizacije rimskega prava

Question 65

… Prišli smo v gozd, ki je v tisti deželi edinstven. … Tam, med zelo starimi drevesi, smo videli svete hraste, ki so bili posvečeni bogu te dežele, Provu (dicatae fuerant deo terrae illius Proven), ki sta jih obkrožala prostor (atrium) in ograja, skrbno zgrajena iz lesa, z dvojnimi vrati. Z bogovi in maliki, razporejenimi na več mestih, je to bilo svetišče celotne dežele: tam je bil postavljen svečenik (flamen), in tam so potekale svečanosti in razni žrtveni obredi. Na tem mestu se je ljudstvo dežele navadno vsak ponedeljek zbralo skupaj s knezom in svečenikom (cum regulo et flamine) v zadevah sojenja (propter iudicia). Vstop v sveti prostor je bil dovoljen le svečeniku in tistim, ki so želeli žrtvovati, a tudi tistim, ki so se znašli v neposredni smrtni nevarnosti, ni bil odrečen azil. Svojim svetim predmetom so namreč Slovani izkazovali takšno spoštovanje, da niso pustili umazati tempeljskega prostora s krvjo, četudi bi bila sovražnikova. iz kje je to? Kateri so glavni viri evropske pravne tradicije in katerega prepoznate v odlomku? Kako se je ta vir značilno ohranjal? Argumentirajte, na kateri stopnji etnogeneze glede na samodojemanje so in na kateri stopnji družbe so po Seaglu. Na podlagi odlomka poskušajte argumentirati, ali bi (to ljudstvo) lahko označili kot ‘gens’. Zakaj je pričevanje prav kronista Helmolda o skupnosti za nas tako pomembno?

Answer 65

O instituciji skupnega zbora na svetem kraju pri Vagrih, leta 1156 (Pravo v zgodovini, str. 93) Gentilna prava, recepirano rimsko pravo, cerkveno kanonsko pravo in vladarjevo pravo. V odlomku gre za primer gentilnega prava (odločanja in sojenja na splošnem zboru skupnosti). Ta vir se je značilno ohranjal ‘od spodaj navzgor’ (ne glede na trenutno oblast), ustno, s prenašanjem iz roda v rod in po posameznih institutih, ne kot izdelan sistem. Glede na samodojemanje so vsaj na fazi skupnosti, znotraj katere naj bi v načelu vladal sveti mir (najbolj razvidno iz podatka, da je bilo na kraju zbora prepovedano prelivanje krvi). Po Seaglu so na drugi razvojni stopnji, saj že poznajo redno institucijo, namenjeno sojenju (sodni zbor). Gens definiramo kot ljudstvo s priznano politično subjektiviteto s strani sodobnikov (kot je bil recimo kronist Helmold). V zapisih ga prepoznamo po treh konstitutivnih elementih, ki so mu jih kronisti pripisovali: patria gentis (ozemlje), placitum gentis/dux gentis/rex gentis (oblast) in ritus gentis/leges et consuetudines gentis (korpus pravnih pravil). V odlomku eksplicitno s temi izrazi kronist Vagrov ne poimenuje, omenja pa njihovo ‘deželo’ (kar namiguje na obstoj njihove patria gentis), kneza (dux gentis) in sojenje v okviru zbora (kar napeljuje na ritus gentis).

Question 66

Odlomek 2: Skupni zbor pri Ljuticih - O instituciji skupnega zbora pri Ljuticih in o požigu kot legitimnem kolektivnem maščevanju, okoli leta 1017 (Pravo v zgodovini, str. 92) Vsem, ki se skupaj imenujejo Ljutici (Liutici), ne načeljuje noben posamezen gospod (dominus specialiter non presidet ullus). Za odločanje o zadevah, ki so za njih nujne, se zbirajo na zboru (ad placitum), kjer se soglasno (unanimi consilio) dogovorijo o vsem, kar je treba storiti. Če kdo od članov (comprovincialibus) na zboru nasprotuje, ga udarijo s palico (fustibus verberatur), in če odkrito nasprotuje zunaj zbora (forinsecus), bodisi izgubi vse svoje premoženje zaradi požiga in nenehnega ropanja (aut omnia incendio et continua depredatione perdit) bodisi mora v njihovi navzočnosti plačati denarno odškodnino, določeno glede na njegov položaj (pro qualitate sua). 1. Argumentiratej, po katerem načelu je veljalo pravo za Ljutice v odlomku. Zakaj je bilo aktivno znanje jezika posebej pomembno za udeležbo v pravnem življenju skupnosti? 2. Glede na obliko zbora v odlomku poskušajte sklepati, ali so Ljutici razvojno bližje rodovno-plemenski skupnosti ali predfevdalni državi. Katere so funkcije sovrstnih zborov in zakaj je bila udeležba na njih obvezna? 3. *V odlomku najdite namig na še en institut, značilen za gentilno pravo, in ga opišite.

Answer 66

Zagotovo po osebnem, najverjetneje pa tudi po teritorialnem načelu; po osebnem načelu (torej glede na njihovo pripadnost h gensu, ki so jo izpovedali s proffesio iuris) je pravo veljalo zanje v zasebnopravni sferi (na področju rodovnega, dednega, tudi kazenskega prava), po teritorialnem načelu (torej glede na območje, kjer so živeli) pa je zanje veljalo pravo frankovske države na področju javnega prava (vrhovne uprave, sodstva, davkov in vojske). Akitvno znanje jezika je bilo pomembno, saj je velika večina pravnega življenja skupnosti potekala ustno; torej je bilo za sodelovanje ključno tako dobro pasivno razumevanje jezika (npr. za sledenje zasedanjem zbora) kot njegovo aktivno obvladovanje (npr. za priseganje, izpovedovanje pripadnosti in druga pomembna pravna dejanja). Predfevdalni državi, saj v odlomku lahko prepoznamo splošen zbor skupnosti, ki ni omejen le na za boj sposobne člane (kot v vojaški demokraciji). Funkcije zborov so bile politične, upravne, sodne in pravotvorne. Udeležba na njih je bila obvezna, saj so bili zbori glavni komunikacijski kanal za vse pomembne pravne in politične odločitve skupnosti, kjer so bili vsi prisotni lahko hkrati obveščeni o dogajanju, poleg tega pa je bila prisotnost javnosti ključna za nekatere funkcije zbora, npr. v povezavi z javnim pričanjem pri sojenju. Stavek ‘…bodisi mora v njihovi navzočnosti plačati denarno odškodnino, določeno glede na njegov položaj’ nekoliko namiguje na institut kompozicijskega sistema, čeprav ta kot sistem v odlomku ni prisoten. Kompozicijski sistem je seznam vnaprej določenih vrednosti spravnine (compositio) kot odškodnine za storitev krvnega dejanja (npr. umora), pri čemer je njena višina določena odvisno od položaja storilca in žrtve v skupnosti ter pogosto od pomena poškodovanega dela telesa. Sovrstni sistemi so bili ustvarjeni z namenom ohranjanja miru v skupnosti, saj je bil z vnaprej določeno spravnino razrešen spor o višini odškodnine, ki jo je žrtev ali njena rodbina lahko zahtevala, če se je odpovedala krvnemu maščevanju.

Question 67

AUCTORITAS ALARICI REGIS (Edikt kralja Alarika o razglasitvi zakonika) Predgovor (Praescriptio) Ta zbirka vsebuje zakone (leges) in odlomke iz pravne literature (species iuris), ki so izbrani iz Teodozija (tj. Teodozijevega zakonika) in iz drugih knjig, in, kot je bilo zaukazano, razloženi; v 22. letu vlade kralja Alarika jih je po njegovem ukazu uredil modri mož, grof Goiarich. … Navodilo (Commonitorium) V dobro našega ljudstva z božjo milostjo skrbimo, da z boljšimi odločitvami popravimo tisto, kar v zakonih velja za nepravično (quod in legibus videbatur iniquum), tako da se odpravi vsaka nejasnost rimskih zakonov in starega prava (omnis legum Romanarum et antiqui iuris obscuritas) in da se v navzočnosti duhovnikov in plemenitih mož v luči razuma pojasni z uvedbo boljšega, da ne bi nič ostalo dvoumno in da bi ne nastajali ugovori zaradi dolgotrajnih in raznolikih pravd. … CTh. 1, 1, 1 Vzvišeni cesar Konstantin Luzitancem. Če se po tem najde edikt ali konstitucija brez oznake dneva in konzulov, nima pravne moči (auctoriatate careant). Izdano osmega dne avgustovskih kalend za časa konzulata Savarija Probijana in Julijana. Interpretacija. Katerikoli zakon, ki bo naveden brez oznake dneva in konzulov, ne velja. Kateri so razlogi za zapis gentilnih prav v dobi zgodnjega fevdalizma? Ali so te zapise pripadniki gens tudi uporabljali? Kako imenujemo vrsto zapisov gentilnega prava, kot je ta v odlomku? Za katero vrsto prava po načinu nastanka gre? Navedite še primer za drugo vrsto pravnih zbirk, ki so nastale na kontinuitetnih območjih. *Ali so prav vsi zapisi leges barbarorum po naravi običajnopravni? Katera zbirka je izjema?

Answer 67

Razlogi za zapis so bili med drugim: • zagotavljanje preglednosti nad veljavnimi pravi s strani vladarja na teritoriju, kjer je živelo veliko število ljudstev z različnimi gentilnopravnimi tradicijami, • vpliv cerkve, ki je z zapisi širila latinico in v pravne korpuse vstavljala pravila, ki so ji bila v korist (glej izreke Aethelbertha, prva določba, str. 87), • želja po zagotavljanju miru z zapisom pravil, kot so bili kompozicijski sistemi, s katerimi so vladarji poskušali omejiti obseg maščevanja v skupnostih, • poznejše spravljanje običajev v pozabo z razvojem, zaradi katerega nastajajo zapisi, ki običaje ohranjajo in služijo kot opora za spomin (glej Vilfan, str. 35, drugi odstavek). Goli zapis ne pomeni, da so ga pripadniki gens tudi aktivno uporabljali, temveč so se po večini še vedno ravnali po ustno tradiranih korpusih prava. Lex romanae, gre za postavljeno pravo. Druga vrsta pravnih zbirk na kontinuitetnih območjih so bile leges barbarorum, kot npr. Lex Salica, Lex Ripuaria itd. Ne; v mlajših dobah velikokrat pride do tega, da se zapise leges barbarorum uzakoni kot postavljeno pravo, predvsem, ko pride na območju do menjave oblasti. Zbirka, ki je bila že prvotno postavljenopravne narave, je Edictum Rothari (pravo langobardske gens), saj je bila zapisana kot postavljeno pravo že pred podreditvijo Langobardcev Frankom.

Question 68

oznake za patrio gentis

Answer 68

•Karantanija: ⚬konec 6. stoletja: Sclaborum provincia ⚬623: marca Vinedorum (marca = mejna krajina, višja stopnja organiziranosti + izpričan knez, dux vinedorum) ⚬664: Carnutum, quod roccupte vocitant Carantanum (posebna gentilna oznaka za teritorij) •Karniola: ⚬HL, 740: Carniola… patria Sclavorum ⚬820: Carniolenses qui circa Savium fluvium habitant

Question 69

karantanci časovnica

Answer 69

525: Slovani se začnejo seliti na območje spodnjega Podonavja (meje Bizanca) 623: Samova plemenska zveza 658: Samo umre, zveza razpade → vmesno obdobje relativnega miru → trajnejša naselitev, razvoj v gentilno kneževino + izpričana politična samostojnost (vir 1, str. 101) okoli leta 740: pridejo pod Bavarsko nadoblast zaradi pritiska Avarov (vendar: 743 gredo v boj proti frankom skupaj z Bavari, Sasi, Alemani) 788: Karantanci pridejo pod frankovsko nadoblast (delna neodvisnost: domači knezi, ki pa jih potrjujejo še frankovski vladarji) 818-820: neuspešen upor Ljudevita Posavskega proti Frankom (Karantanci izgubijo domače kneze)

Question 70

…(Samostanu) podarjamo tudi dekanijo Slovanov s tistimi davčnimi dohodki, ki smo jih mi (tj. vojvoda) poprej dobivali. Odstopamo mu vse te Slovane, katerim zapovedujeta uradnika Taljub in Saruna in ki žive med mejami, katere je ondotni župan Physso s prisego odobril ter so jih vsled njegovega [Tasilovega] povelja obhodili opat Fater, arhipresbiter, sodnik Chunipreht, grof Hleodro in Kernpreht. (Samostanu) podarjamo tudi trideset Slovanov v Dietachu z davčnimi dohodki vred. Dalje mu prepuščamo zemljo, ki so jo ti Slovani brez našega (tj. Tasilovega) dovoljenja obdelovali v gozdu med Dietachom in Sierningom. od kje je to? 1) Kaj so bile župe in kako so bile strukturirane? Pomagajte si z odlomkom. 2) Na podlagi odlomka poskušajte sklepati, kakšna je bila skozi razvoj usoda žup. Kako pa se je spremenila vloga županov? V katerih predelih župani v veliki meri obdržijo svoje stare pristojnosti?

Answer 70

tasilova darovnica (777) (Darovnica bavarskega vojvode Tasila samostanu v Kremsmünstru) Župe so bile pred stalno naselitvijo gospodarska skupnost ljudi po osebnih in sorodstvenih vezeh, z naselitvijo pa so postale samostojne teritorialne skupnosti, v katerih je živela večina svobodnega karantanskega prebivalstva pod županom kot patriarhalnim vodjo in vaškim zastopnikom. Najverjetneje so bile sestavljene iz večih dekanij (zaselkov), ki pa so bile sestavljene iz večih velikih družin (velikih gospodarskih sorodstveno povezanih skupnosti iz več generacij), vsaki od teh pa je najverjetneje ‘poveljeval’ aktor kot njihova starešina. Skozi razvoj pride s patrimonializacijo, kot je razvidna v Tasilovi darovnici, do postopnega prehoda župe v skupnost podložnih kmetov, vloge župana pa v vlogo starešine ene ali večih vasi. Župani svoje stare pristojnosti v veliki meri ohranijo v Istri in na območju današnje beneške Slovenije, saj tam veliko podeželjskih skupnosti ohrani visoko stopnjo avtonomije.

Question 71

CBC 3 Doslej je bilo povedano, kako so Bavarci postali kristjani (…). Zdaj pa je treba dodati, kako so se Slovani, ki se imenujejo Karantanci (Sclavi, qui dicuntur Quarantani), in njihovi sosedje dali poučiti v sveti veri in se pokristjaniti… CBC 4 (…) Po Borutovi smrti so Bavarci na frankovski ukaz in na prošnjo istih Slovanov poslali Gorazda, ki je že postal kristjan, nazaj; in Slovani so si ga postavili za kneza. (…) Hotimirja je ljudstvo sprejelo in mu izročilo knežjo oblast. CBC 7 (“Zgodba o Ingu”) (…) Hlapce, ki so bili pravoverni, je povabil k mizi, njihove gospodarje, ki so bili še neverniki, pa je pustil sedeti zunaj pred vrati kot pse ter prednje postaviti kruh in meso in umazane posode z vinom, da bi tako uživali hrano. (…) od kje je to? 1) Kateri spor je bil povod za nastanek Konverzije? Katera pokrajina je bila v centru tega spora? 2) V zgornjem odlomku najdite gentilno ime za Karantance. Je to prvič, ko je izpričano? 3) Kakšna je bila narava knežje oblasti, kot je razvidna iz Konverzije? Kako se je prenašala pred in po letu 743, kako po letu 820? Kdo je kneze ustoličeval? 4) Kako je bila razslojena karantanska družba in kateri sloji niso omenjeni v Konverziji?

Answer 71

konverzija (?) 1. Kateri spor je bil povod za nastanek Konverzije? Katera pokrajina je bila v centru tega spora? Povod za nastanek Konverzije je bil spor glede pokristjanjevanja na območju Spodnje Panonije. Tam vladajoči knez Kocelj je namreč sprejel k sebi Metoda in mu omogočil uvedbo slovanskega bogoslužja na območju, kjer je bilo pokristjanjevanje prej v rokah salzburške nadškofije. Salzburški naškof je s Konverzijo poskušal pred papežem argumentirati in dokazati, zakaj bi morala pravica pokristjanjevati pripadati njegovi nadškofiji. 2. V zgornjem odlomku najdite gentilno ime za Karantance. Je to prvič, ko je izpričano? Slovani, ki se imenujejo Karantanci (Sclavi, qui dicuntur Quarantani). Ne; prvič to poimenovanje za prebivalce tega območja uporabi anonimen kozmograf iz Ravene proti koncu 7. stoletja. 3. Kakšna je bila narava knežje oblasti, kot je razvidna iz Konverzije? Kako se je prenašala pred in po letu 743, kako po letu 820? Kdo je kneze ustoličeval? Knežja oblast je bila v 8. stoletju prenosljiva po principu dednosti (torej znotraj ene vladarske rodbine) in hkrati principu volilnosti (torej s formalnim ustoličevalnim aktom); poleg tega je iz Konverzije in drugih virov možno sklepati, da je imel knez vrhovno sodno oblast, oblast nad plemensko vojsko in lastnimi vojaškimi silami ter da je že pobiral javnopravne dajatve. Pred letom 743 se je oblast prenašala po prej omenjenih principih dednosti in volilnosti; po prehodu pod frankovsko nadoblast (v zadnji tretjini 8. stoletja, okoli leta 788) je bil dodan še pogoj potrditve s strani frankovskega vladarja. Leta 820 se je končal neuspešni upor Ljudevita Posavskega proti frankovski državi, v katerem so sodelovali tudi Karantanci in s tem izgubili domače kneze, ki jih je od takrat naprej določal le še frankovski vladar. Kneze so najverjetneje kot knežja ‘družina’ ustoličevali kosezi. 4. Kako je bila razslojena karantanska družba in kateri sloji niso omenjeni v Konverziji? (Glej PPT, drsnica 6) Karantanska družba je bila (predvidoma) razslojena na kneza kot vladarja, sloj plemstva, ki so ga sestavljali kosezi, prvaki/gospodje in knežja rodbina, sloj svobodnjakov, ki so živeli v župah, in nazadnje na hlapce (ki so bili po večini že pokristjanjeni keltski staroselci) ter nesvobodnjake (vojne ujetnike). V Konverziji so omenjeni le knez, prvaki in hlapci. knez ———— knežja rodbina + kosezi + plemstvo/prvaki/gospodje ————————————— svobodnjaki (župe + župani) ————————————————— hlapci + nesvobodnjaki

Question 72

pravo karantanske gens?

Answer 72

ni ohranjenega zapisa viri in metode za preučevanje prava v zgodnjem srednjem veku: 1) materialni viri (rovaš, knežji kamen) 2) listninski viri Viri: - pravne narave (javnopravne listine zasebnopravne listine) -nepravne narave (poročila in kronike kronistov) Metode: -metoda rekonstrukcije -primerjalnopravna metoda (osnova za formiranje tipologij) metoda retrogradnega sklepanja (časovno mlajši viri) 3) staro izrazje in jezikovne metode listniski viri: vir 1: kronike, poročila - izrazi leges et consuetudines gentis + ritus gentis - primerjalnopravna metoda (analogno sklepanje → tipološka primerjava) vir 2: Vihpurgini darovnici (11. stol.) - dve skupini prič: -potegnjeni za ušesa (bavarci) -priče po slovanski instituciji (Slauenice institutionis testes) - pomen: oznaka za ustno tradiran korpus prava + osebna veljava prava (izpričan proffesio iuris v 11. stol. – izredno pomemben vir!)

Question 73

...) In smo bratje, pozvani in poklicani, pred njegovim obličjem se ne moremo za nikomer skriti, nikakor ubežati, temveč nam je stati pred stolom božjim z zoprnikom našim, z zlodejem starim, in se nam je pred božjimi očmi vsakemu s svojimi usti in s svojo besedo izpovedati, kar je na tem svetu vsakdo storil, bodi dobro, bodisi zlo. Zatorej na tisti dan, sinki, mislite, ko se ne bo kam skriti, temveč bo pred božjimi očmi stati in to pravdo imeti, ki sem jo napovedal. Naš Gospod, sveti Krist, ki je zdravnik teles naših in rešenik duš naših, pa je to poslednje zdravilo naposled postavil, in pokazal je, s katerim se nam je njemu odreči in se mu oteti (...) od kje je to? 1) Zakaj je pravno izrazje pomembno za sklepanje o zgodovinskem razvoju prava skupnosti? Razloži v povezavi z Brižinskimi spomeniki. 2) Katere pravne izraze slovanskega izvora prepoznate v odlomku? Ali imajo ti izrazi kontinuiteto do danes? Če da, kaj je to kontinuiteto omogočilo?

Answer 73

Brižinski spomeniki Domače pravno izrazje je za sklepanje o zgodovini prava pomembno, ker omogoča uporabo primerjalnojezikoslovnih metod in s tem domnevanje o razvoju institutov; preko pomensko stabilnih domačih izrazov, ki poimenujejo pravne koncepte (kot npr. izraz pravda) lahko predvidevamo, ali je skupnost te koncepte v nekem obdobju že poznala ali ne. Brižinski spomeniki so pri tem relevantni, saj v drugem delu v opisu poslednje sodbe lahko zaznamo po izvoru slovanske, domače izraze, ki pa so eksplicitno pravne narave, na podlagi česar lahko sklepamo, da je karantanska skupnost poznala koncept arhaičnega triadnega sodnega postopka že pred pokristjanjevanjem. Zoprnik, pravda, gospod – nekateri jo imajo (npr. pravda). To kontinuiteto izrazja je omogočila predvsem predominatna ustna narava prvostopenjskega pravnega življenja skozi razvoj, ki je potekalo v domačem jeziku; hkrati pa je ohranjanje omogočila tudi šibka centralna oblast ter hkratna etnična heterogenost tvorb, kot je bilo Sveto rimsko cesarstvo in habsburške dedne dežele, kar je vodilo v močni pravni partikularizem in lažje ohranjanje sovrstnih institutov.

Question 74

zgodnji fevdalizem - orientacija po obdobju

Answer 74

❖732/733 zmaga frankovske vojske nad arabsko pri Poitersu ❖800 Karel Veliki okronan za cesarja v Rimu ❖843 razpad Frankovske države na tri dele: zahodni del, srednji del, vzhodni del (kasneje nemško kr.) ❖962 kronan prvi cesar SRC Oton I. (prej nemški kralj) ❖ok. 960 – 1102 ustanovitev Vzhodne marke (“Avstrija“) ❖ok. 970 – 1070 vzpostavljanje TZG po slovenskem ozemlju

Question 75

“Baaz, po rodu karantanski Slovan (de genere Carontana Sclavaniorum), podeli freisinški cerkvi premoženje, ki ga je podedoval v kraju Malihhindorf, skupaj z vsemi podložnimi ljudmi /…/“ I. Zakaj mislite, da je Baaz svojo zemljo podelil freisinški cerkvi? II. Naštej primere posvetnih in cerkvenih TZG-jev pri nas!

Answer 75

Mnogi svobodnjaki, ki so imeli zemljo, so se zaradi zaščite odločili svojo zemljo predati močnejšemu fevdalcu v zameno za zaščito, saj bi sicer med fajdami lahko ostali brez zemlje, pa tudi brez življenja. Pomembno za rauzmevanje: Slovansko prebivalstvo po izgubi svojih knezov ni avtomatsko prešlo v osebno odvisnost! Baaz je imel namreč prej svojo zemljo v alodu. Posvetni: Spanheim, Traungau, Eppenstein, Babenberžani itd. Cerkveni: salzburška nadškofija (Salzburg), freisinška škofija (Freising), Briksenska škofija (Brixen), oglejski patriarh (Oglej) itd.

Question 76

“/…/ Jaz, Matherij, torej menim, da lahko zmanjšam svoje grehe /…/ in zato vse svoje posesti ter pridobljene stvari dam in trajno prenašam (dono atque perpetua stabilis trado) v roke škofa Hittona /…/ in jaz sam to isto sprejemem v beneficij (in beneficiarii usu) /…/ od škofa Hittona … In to so priče, potegnjene za ušesa (testes per aures tracti) /…/ S katerim institutom je Matherij prenesel svoja posestva? Utemeljite. Zakaj, menite, je Matherij sprejel posestva nazaj v beneficij

Answer 76

Matherij je na podlagi imunitetne darovnice podelil svoja posestva škofu v alod. To vemo zato, ker jih prenese trajno in se jim s tem za vedno odpove. S tem se vzpostavi fevdno razmerje. Matherij se je za to najverjetneje odločil, da bi si zagotovil varnost in zaščito močnejšega gospoda. Iz besedila lahko sklepamo, da je bil Matherijev motiv predvsem verske narave (zmanjšati lastne grehe), saj je zaščito poiskal pri cerkvenem gospodu.

Question 77

“/…/Četrtič: Dajatve za pašo živine /…/ ni nikoli nihče nasilno izterjeval po vaseh, razen po običajih naših prednikov. /…/ Šestič: Cerkvi pripadajoči ljudje se prej nikoli niso upali žaljivo obnašati do svobodnega človeka ali ga celo pretepati s palicami /…/ Devetič: /…/ Ti solidi so se za časa Grkov nosili v njihovo cesarsko palačo. Potem ko je Janez postal vojvoda, je imel te solide zase in ni povedal, da spadajo med pravice (cesarske) palače. Prav tako ima (Janez) /…/ v Novigradu ima cesarsko posest (fiscum publicum), kjer prebiva /…/ Vzel je naše gozdove, od katerih so prejemali naši predniki dajatve za pašo /…/ vzel manjše (odvisno?) posestvo /…/ na našo zemljo naselil Slovane. /…/ in od naše zemlje dajejo dajatev Janezu (N.K.: Slovani)/…/ od kje je to? Kje v viru prepoznate vpliv frankovskega vladarja? S katerim drugim virom lahko ta institut povežete? Kateri proces, značilen za to obdobje, lahko prepoznate iz odlomka? Je ta pojav legalen ali ilegalen? Utemeljite! Kdo so Grki in Slovani v odlomku

Answer 77

zapisnik z rižanske veče Na pritožbo prebivalstva pošlje Karl Veliki svoje cesarske odposlance (missi dominici), da razsodijo o sporu. Institut cesarskih odposlancev lahko povežemo z virom o splošnem kapitulariju Capitulare missorum generale. Iz odlomkov lahko razberemo proces patrimonializacije, saj si vojvoda Ivan začne nelegalno in samovoljno prisvajati javnopravne pravice (dajatve, fizična prisila) ter ozemlje. Poleg tega prebivalci opisujejo nasilno izterjavo dajatev in žaljiv odnos cerkvenih gospodov. Pojav je torej nelegalen, saj je Karel Veliki poslal svoje odposlance, da obvarujejo njegovo centralno oblast, ti pa so to tudi storili s tem, da so razsodili v korist prebivalcem Istre. Grki iz odlomka so Bizantinci, ki so v času cesarja Justinijana in v nadaljnjih nekaj desetletjih imeli oblast nad Istro. Slovani so se na Janezovo povabilo naselili v zaledju mestnega ozemlja (primer zunanje kolonizacije). Kot kompromis med sprtima stranema lahko Slovani, ako ne povzročajo škode meščanom, ostanejo.

Question 78

“7. Duhovniku, ki prešuštvuje, po človeškem zakonu odrežejo nos, po cerkvenem pa ga zadene petnajst let posta. 31. Tisti, ki je ugrabil svobodnega in (ga) prodal ali zasužnjil, naj bo (sam) zasužnjen; v kakršno sužnost je on spravil svobodnega, v tako sužnost naj vstopi (sam).“ “/…/Ta najslabši običaj (pessima consuetudo; N.K.: prešuštvo) izvira zlasti iz poganskih navad (ex paganorum more) /…/ od kje je to? Ali vas prvi odlomek spominja na gentilna prava? Utemeljite. Je bil jezik tega zakona vernakular katere izmed slovanskih gentes? Na katero načelo starejših obdobij vas spominja 31. člen ZSLJ? Kaj pravzaprav je ZSLJ? Katere teorije o njegovem nastanku poznamo? Ali lahko z gotovostjo trdimo, da je veljal za prednike današnjih Slovencev

Answer 78

zakon sodni ljudem Ne, saj v zapisih gentilnih prav ni moč zaslediti določb o prešuštvu. Jezik tega zakona ni bil vernakular, saj je starocerkvena slovanščina literarni jezik, ustvarjen za širjenje bogoslužja v slovanskem jeziku. Pri tem je nastala mešanica iz več slovanskih jezikov, s katerimi so se srečali misionarji kot sta Ciril in Metod (delovala sta na jezikovnem območju tako Južnih kot na območju Zahodnih Slovanov – Velikomoravska!) Lahko prepoznamo talionsko načelo po principu oko za oko, zob za zob. ZSLJ je izbor določb 17. poglavja Ekloge, zakonika, ki je v veliki meri ohranjal rimsko pravo. ZSLJ so dodani členi, ki govorijo o prešuštvu. Pismo papeža Koclju o nerazveznosti zakonske zveze lahko tako vsebinsko povežemo z določbami ZSLJ. Poznamo tri teorije in sicer velikomoravsko, bolgarsko in spodnjepanonsko teorijo; teorije se torej navezujejo na to, za koga je ZSLJ dejansko bil napisan. Ne moremo z gotovostjo trditi, da je veljal za prednike današnjih Slovencev, saj ne vemo, ali ga je Kocelj uzakonil in ali ga je sploh imel v rokah. ZSLJ ni prvi zakon pri Slovanih!

Question 79

Zgodovinsko ozadje in politični položaj Spodnje Panonije

Answer 79

❖ Pribina, mejni grof: fevd, nato alod (razen salzburške škofije) ❖ Kocelj: sprejme Cirila in Metoda, sirmijska škofija ❖ nastanek Konverzije zaradi spora o pravici do verske oblasti ❖ Arnulfovo kraljestvo- Sp. + Zg. Panonija + Karantanija + Zg. Posavje

Question 80

„Korošci imajo 14 kmetij. Vsaka je dolžna po tri modije ovsa, pet modijev ječmena en modij hmelja, tri mere pšenice, en kosem prediva in eno kokoš. Bavarci imajo 94 kmetij …. Vsaka kmetija je dolžna po enega prašiča, pet modijev ovsa in en modij hmelja … Slovanskih kmetij je 153 in vsaka je dolžna po 30 penezov…“ Kako bi povezali prvi odlomek z usodo zgodnjesrednjeveških žup? Odraz katerega procesa je to in zakaj so se tega lotili? Zakaj mislite, da tudi Korošci niso imenovani „Slovani“? Kaj je zunanja kolonizacija in kako je povezana z geografsko podobo vasi? Opišite sestavo navadnega zemljiškega gospostva

Answer 80

Prvi odlomek je odraz kolonizacije in intenziviranja poljedelstva na teritorialnih zemljiških gospostvih. Z naseljevanjem novih obdelovalcev zemlje zavoljo intenziviranja agrarne avtarkične proizvodnje, se posledično razkrojijo tudi župe (čeprav ponekod izjemoma ostanejo še dolgo časa – mislim, da je en odlomek o župi blizu Bleda). Korošci niso imenovani Slovani, saj je očitno ta izraz rezerviran za Kranjce oz. nekdanje Karniolce (odlomek z območja Škofje Loke), Korošci se pa čutijo bolj povezani s Koroško (odraz kontinuitete Krantanske gens, kasneje se uveljavi izraz Koroška iz Korot'an) Zunanja kolonizacija je bil proces, kjer so TZ gospodje iz svojih bolj oddaljenih domen naseljevali kmete. Vasi, nastale z zunanjo kolonizacijo imajo pogosto hiše ob cesti, z odmerjenimi zemljišči pravilnejših pravokotnih oblik. (če je to isto kot ogradno pol:) Gospostvo je sestavljeno iz dvora ter dominikalne zemlje (obdelujejo pridvorni nesvobodnjaki), rustikalne zemlje (obdelujejo svobodini, nesvobodnjaki, ki imajo zemljo v zajmu), srenjske zemlje (nerazdeljena zemlja – uživajo vsi v soseski; pašniki, gozd, itd.) in rent iz drugih naslovov.

Question 81

Kako imenujemo postavljeno pravo, ki ga uzakoni frankovski vladar? Za katero obdobje je to značilno? Ali so vsi kapitulariji splošni? Utemeljite, ali iz prvega in drugega odlomka izhaja, da je vladarjeva moč šibka?

Answer 81

Imenujemo ga kapitularji, ker je bilo razdeljeno na poglavja (capitularia de legibus addenda, capitularia per se scribenda). Še posebej so značilni so za obdobje Karla Velikega. Ne, nekateri so veljali samo za posamezna ljudstva (Capitulare Saxonicum), nekateri pa so (Capitulare Missorum Generale, Capitulare iustitis faciendis, Capitulare de villis) Ne, saj dovoljuje sojenje le ob prisotnosti predstavnikov cesarske (kraljeve) oblasti.

Question 82

Kakšna je upravno-administrativna delitev Frankovske države? V čem je smisel takšne delitve? Kakšna je v Svetem rimskem cesarstvu? Ali se takšna ureditev ohrani?

Answer 82

Frankovska država je razdeljena na grofije in mejne grofije. SRC – vojvodine in mejne krajine; sistem krajin vzpostavljen okoli Vojvodine Koroške zaradi obrambe pred Madžari. Ne, takšna ureditev se ne ohrani, saj vojvode nimajo interesa upravljati vojvodine (upravna delitev postavljena od zgoraj) in se raje ukvarjajo s svojimi teritorialnimi zemljiškimi gospostvi, kar privede do tega, da dežele razkrojijo vojvodine (dežele se vzpostavijo od spodaj) in postanejo na dejanski ravni upravne enote, kasneje pa jim cesar še »formalno« podeli status takšnih enot (npr. Zakon v korist deželnim knezom).

Question 83

Zakaj mislite da je Baaz svojo zemljo podelil freisinški cerkvi?

Answer 83

Mnogi svobodnjaki, ki so imeli zemljo, so se zaradi zaščite odločili svoje ozemlje predati močnejšemu fevdalcu v zameno za zaščito, saj bi sicer med fajdami lahko ostali brez zemlje pa tudi brez življenja.

Question 84

S pomočjo odlomka strnjeno opišite razlike med fevdom in alodom. So alod lahko dobili tudi Slovani?

Answer 84

Alod je najbolj podobno razmerje enotni lastninski pravici, saj s podelitvijo ozemlja v alod podelitelj izgubi nad njim vsakršno pravico (kolikor si je ne pridrži, navadno si je ne). Alod je deden. Fevd je svobodni zajem, pri katerem nastane med podeliteljem in prejemnikom tako premoženjska kot osebna vez. Navadno je fevd podeljen za čas trajanja življenja in ni podedljiv (povratni pripad), dokler vladar ne določi drugače. Da, alod so lahko dobili tudi Slovani, saj iz odlomka izberemo, da gre za nekega Slovana Negomirja – etnična oziroma pripadnost določeni gens še ne pomeni, da ne more izkazati zvestobe seniorju in dobiti v zameno za to nagrade v obliki aloda.

Question 85

Opišite razliko med zajmom in zakupom. Kako imenujemo vezi pri fevdu?

Answer 85

Zakup je izključno obligacijsko (premoženjskopravno) razmerje, pri katerem v zameno za denarni znesek prejemnik dobi plodonosno stvar (zemljo; pri RP boste povedali: najem – neplodonosna stvar, zakup – plodonosna stvar, razmerje pa v bistvu enako). Zakup ločiti od dednega zakupa (emfitevze), ki je po RP stvarna pravica in ne obligacijsko (premoženjskopravno) razmerje. Zajem ima premoženjsko in osebno vez, torej terja določeno stopnjo odvisnosti prejemnika od podelitelja (odvisno od konkretnega zajma, ni nekega tipskega pravila). Odvisnost se kaže v dajatvah, izkazovanju zvestobe prejemnika podelitelju, ipd. Premoženjska: beneficij Osebna: vazalstvo

Question 86

Opišite Akurzijev nauk o deljeni lastnini.

Answer 86

Akurzij v Glosa Ordinaria zapiše nauk o deljeni lastnini, ki je v fevdalizmu potreben, saj ne poznamo enotne lastninske pravice (side note: v RP je izraz za lastninsko pravico dominium): a) Dominium directum: »direktna« lastnina, ima jo podelitelj b) Dominium utile: »uživajoča« lastnina – ima jo uživajoči lastnik (prejemnik + ne na kolokviju pisat uživajoča lastnina, to je samo, da si boljše predstavljamo)

Question 87

družbeni sloji v vrhuncu patrimonializacije

Answer 87

I. Plemstvo (svobodno in nesvobodno) a) Nesvobodno plemstvo se razvije iz pridvornih nesvobodnjakov, ki za gospoda začnejo opravljati vojaške in uradniške funkcije, ta pa jih nato nagradi z zemljo in nekakšnim nižjim plemiškim nazivom (zemlja podeljena nesvobodnjaku gre njegovemu gospodu): I. Ministeriali: višje nesvobodno plemstvo; ključno pri nastanku dežel II. Militi: vitezi (in oprode) II. Svobodnjake in svobodine a) Svobodin je kmet, ki je delno osebno odvisen od gospoda; glede nastanka lahko sledite definiciji s ppt od prof. Škrubej ali pa Vilfanu (ali so prišli z žup, ali z dvorov). V začetku svobodni, pozneje tonejo v osebno odvisnost. III. Nesvobodnjake: največ je pridvornih nesvobodnjakov (hlapcev in dekel), ki praktično nimajo pravic, so skorajda sužnji, gospod odloča o njihovih porokah, o tem, ali jih bo nasadil na hubo ali ne (prosta saja)

Question 88

vir o svetem miru 1. odlomek opisuje pogost pojav v srednjem veku. Kako ga imenujemo 2. Za katero obdobje v razvoju fevdalne države in prava so bili značilni dokumenti, kot je ta, iz katerega je vzet odlomek? Opišite proces, ki je pripeljal do tega, da je izdajanje takšnih norm sploh postalo potrebno! 3. Kaj je bistvo odlomka? Kaj nam pogostost takšnih aktov pove o tem obdobju? 4. Ali vas zadnji odstavek spominja na kakšno določbo, ki smo jo že videli? Bi znali to kako povezati z evropskimi integracijami?

Answer 88

1. Gre za opis fajde – privatne vojne med TZ gospodi. 2. Vrhunec patrimonializacije in pravnega partikularizma. Opišeš patrimonializacijo, razkroj centralne (cesarske) oblasti… 3. Gre za sveti mir, ki ga je takrat sprejemala duhovščina, cesarji pa so sprejemali cesarske mire. Ideja tega je zaustaviti medsebojne fajde (boje za ozemlje in za moč) med fevdalci, ki so pustošili po državah in povzročali gospodarsko nazadovanje. Pogostost takih aktov nam pove, da je bilo fajd veliko, in da ni nujno, da so se takšni akti najbolj spoštovali. 4. Da, lahko nas malce spomni na Hamurabijev zakonik. Gospodarsko pomembne stvari so v tistem obdobju očitno podobne, kot so v obdobju fevdalizma. Da, ESPJ (Evropska skupnost za premog in jeklo) je nastala zaradi varstva dveh ključnih gospodarsko in vojaško pomembnih surovin (premog in jeklo), da bi se preprečili konflikti v Evropi, ki bi povzročili nazadovanje gospodarstva.

Question 89

„… kmečka žena, ki je umorila svojega moža, da bi se z drugim poročila, zažgala ječo ter s strašnim vpitjem dosegla, da so ji odprli. Medtem, ko so bili zaposleni z gašenjem, je brž pobegnila, a drugi dan so jo spet ujeli in obsodili na obglavljenje z mečem. Ni se hotela izpovedati, temveč je kar naprej tekala okrog stebra, dokler je rabelj ni obglavil.“ Analizirajte odlomek in obrazložite, katero sodišče je najverjetneje sodilo tej ženski.

Answer 89

Ker gre za kmečko žensko, ki je storila hujše dejanje in je bila za to obglavljena, je šlo najverjetneje za deželsko sodišče. višje - deželsko (krvno) sodstvo - pristojno za hujše delikte. Načeloma ga ima lahko vsako TZG Nižje - pristojno za lažje delikte in civilne zadeve. Lahko ga ima in sodi vsak (navadni) zemljiški gospod DEŽELSKO NI ENAKO KOT DEŽELNO SODIŠČE!!!!!!!!

Question 90

pojasni pojme regalije, dominija in teritorium non clausum. Kdo bi lahko bil Pribislav po izvoru? Ali ima Pribislav zemljo v alodu ali zajmu? Pojasni.

Answer 90

Regalija – kraljevska pravica – pravica javne oblasti, sploh kovanje denarja, ustanavljanje mest, pravica imeti lastno vojsko. Dominij – veliki TZ kompleksi, povezani z regalijami (Škrubej, 145) Teritorium non clausum – nesklenjen teritorij. Na zemljevidu kot razmetane packe. Pribislav je najverjetneje Slovan in ima zemljo v alodu, ker odlomek omenja zemljiško posest in kraljevske pravice.

Question 91

Kaj je vsebina Zakona v korist deželnim knezom Friderika II. (1232)?

Answer 91

Zakon knezom zgolj potrdi pravice, ki so jih ti že imeli.

Question 92

kaj je fajda

Answer 92

zasebna vojna med TZ gospodi

Question 93

kaj je huba

Answer 93

Kmetija, ki preživlja manjšo družino.

Question 94

kdo so ministeriali?

Answer 94

Ministeriali so (nižje) nesvobodno plemstvo (vitezi), ki se je razvilo iz pridvornih nesvobodnjakov. Beri: gospod je videl, da je njegov hlapec sposoben in mu je zato omogočil nekolikšen socialni vzpon.

Question 95

Iz česa je sestavljeno navadno zemljiško gospostvo ?

Answer 95

Agrarnih obratov, neobdelanega sveta in rent iz drugih pravnih naslovov.

Question 96

Kaj je prosta saja?

Answer 96

Najslabša oblika zajma, pri katerem se lahko kmeta prosto premika/odstrani z zemljišča.

Question 97

Agrarni obrati zemljiškega gospostva se delijo na

Answer 97

dominikalno (dvor) in rustikalno (kmetije) zemljo

Question 98

kako so nastale vojvodine in dežele (gor dol)

Answer 98

vojvodine - od zgoraj navzdol dežele - od spodaj navzgor

Question 99

ali je ta trditev pravilna : TZ gospostvo ima svoje deželno sodišče.

Answer 99

Trick question !!! TZ gospostvo je lahko imelo deželsko sodišče, ki ga je nujno potrebno ločiti od deželnega. Pravilni odgovor je 'Ne drži'

Question 100

"... ne sme biti nihče od njihovih deželanov,... povabljen ali prisiljen stran od sodišč omenjenega avstrijskega nadvojvode v katerikoli zadevi, za katero je pristojno naše dvorno sodišče." Razloži, kateri privilegij se kaže v zgornjem odlomku in kako ga imenujemo po latinsko. Kaj je patrimonializacija v kaj vodi na pravnem področju? Kako pa z latinskim izrazom imenujemo privilegij, ki preprečuje, da bi se deželani na cesarja pritožili?

Answer 100

Gre za privilegij podsodnosti deželnemu knezu in ne več cesarju - de non evocando. Patrimonializacija je prisvajanje delov javne oblasti in ravnanje z njimi kot z zasebnimi pravicami. Vodi v pravni partikularizem. De non appelando.

Question 101

"Oton, kralj po milosti božji ... smo ... podelili Abrahamu, spoštovanemu možu freisinške cerkve, nekatere dele naše lastnine v provinci, ki jo ljudsko imenujejo Kranjska, ... razen lastniške posesti Pribislava, ki smo mu jo podelili z našim prenosom kraljevskih pravic." Za kakšen dokument gre zgoraj? Abraham - freisinški škof je močan TZ gospod. S pomočjo odlomka pojasni pojme regalije, dominija in teritorium non clausum. Kdo bi lahko bil Pribislav po izvoru (poglej ime)? Ali ima Pribislav zemljo v alodu ali zajmu? Pojasni. V odlomku je omenjena provinca, imenovana Kranjska. Skupaj s še petimi mejnimi krajinami je varovala vojvodino Koroško. Naštej teh pet krajin in povej iz katere se pozneje razvije dežela Štajerska.

Answer 101

Gre za darovnico. Regalija - kraljevska pravica - (TZ) gospodom podeljene pravice patrimonializacije (take, ki sicer pripadajo javni oblasti) npr. ustanavljanje mest, kovanje denarja, pravica imeti lastno vojsko. Dominij - veliki kompleksi TZG, povezani z regalijami in ne nujno teritorialno zaokoroženi (Pribislavova bajtica je izvzeta). Teritorium non clausum - teritorialno nezaokrožene/nepovezane tvorbe, kjer ima TZ gospod oblast/pravice (Abraham nima oblasti nad Pribislavom, čeprav ima ta zemljo kot mehurček sredi Abrahamove). Pribislav ima zemljo v alodu, ker odlomek omenja njega lastniško posest in prenos kraljevskih pravic. Mejne krajine vojvodine Koroške: Kranjska, Furlanska, Istrska, Savinjska, Ptujska, Karantanska. Štajerksa nastane iz Karantanske.

Question 102

Kako imenujemo oboroženo spremstvo karantanskih knezov? Opišite, kaj se z njimi zgodi v prihodnosti. Kakšno vezo ima usoda kosezov s Piccolominijevim opisom ustoličevanja vojvode Koroške?

Answer 102

Kosezi. Bodisi padejo med odvisno prebivalstvo ali se zlijejo z novim plemstvom. Piccolomini opisuje, kako vojvodo ustoliči navaden kmet, kar je napačna predstava. Tisti kmet je bil kosez in kot tak s posebnim statusom in (najverjetneje) osebno svoboden.

Question 103

kaj pomenijo ti pojmi: dežela ograjno sodišče avtonomija

Answer 103

Dežela je nastala, ko je enemu od močnih teritorialnih zemljiških gospodov, ki so si med seboj za oblast konkurirali, uspelo, da so mu priznali vojaško in sodno oblast tudi tisti plemiči s širšega, a praviloma ozemeljsko še nezaokroženega območja, ki niso bili njegovi vazali (vzpostavljanje javne oblasti nad njimi, s tem postane vladar, ne klasični senior) s tem postane deželni knez, plemiči pa si v zameno zagotovijo sodno avtonomijo v okviru posebnega organa – ograjno sodišče + pravice, zaščitene s privilegiji, ki so postali jedro deželnega prava Ograjno sodišče – sodišče, kjer plemiči sodijo plemičem, starejša oblika plemiške avtonomije Avtonomija pravni položaj skupnosti, opredeljene po krajevnem, socialnem, poklicnem, bodisi tudi etničnem kriteriju pripadnosti, ki ima pravico soodločati o svojih bistvenih zadevah v okviru lastnih organov in praviloma po lastnih pravilih, zlasti v zadevah javne oblasti (sodstva, uprave), kolikor odločanje o tem ni pridržano višjim organom

Question 104

„Kdor ima na Kranjskem posest in v deželi ne prebiva, naj zanjo odgovarja na Kranjskem, kjer posest leži, pred sodiščem, kjer se sodi o drugih posestih.“ Kako se imenuje ozemeljska enota, v kateri je obstajala avtonomija najvišje plasti v fevdalni družbi? Kakšne posledice je imel njihov nastanek za Slovence? Katero kolizijsko normo prepoznate v odlomku? Kaj je vsebina deželne ustave?

Answer 104

Dežela. Obstajajo vse do 1918, vplivale so na razvoj narečij, drugih etnoloških značilnosti, nastajanje deželne zavesti, slovenska zastava pa je tudi nastala na podlagi kranjske trobojnice…. Statuta realia. Deželni plemič mora sodelovati pri obrambi dežele, je prost davkov (Vilfan, 73).

Question 105

pa si kljub temu ne bi kdo od njegovih naslednikov, ki bi pozabil očetove običaje in vzajemno prijateljstvo, drznil nespoštljivo ali okrutno ravnati z našimi ministeriali in deželani, smo sklenili na njihovo prošnjo zbrati in zapisati pravice naših ter jih zavarovati z ročinom… Pri zajmih (tj. fevdih; in beneficiis) ne bodo dolžni trpeti tiste obveznosti, ki se ljudsko imenuje aneuelh [povratnega pripada fevdnemu gospodu], pa tudi tistim, ki nimajo sinov, ne bodo branili zapustiti zajmov hčeram.“ Kdorkoli bo imel oblast za nami, naj glede naših listino, ki smo jo sestavili na prošnjo ljudi v naših samostanih, ministerialov in deželanov, spoštljivo upošteva. Če pa iz prezira do pravičnosti ne bi blago vladal, temveč bi se nad naše dvignil kakor tiran, se imajo ti pravico pritožiti in iti na cesarski dvor in se sklicevati na nepreklicno pravico pred zborom knezov. ” od kje je to? 1. kaj so deželni ročini? V čem je njihov smisel in ali bi jih znali povezati z družbeno pogodbo? Opišite ozadje nastanka tega privilegija. Kdo so „naši“ in zakaj si želijo zapisa pravic? 2. Kateri sloj, ki ga Georgenberški privilegij izrecno imenuje, je ključen za nastanek dežel? V čem je njegova vloga? Ali je ministerial s samim dejstvom, da je ministerial, lahko tudi vazal? 3. Kaj pomeni povratni pripad fevdnemu gospodu? Povežite njegovo prepoved z ministeriali. 4. Ali lahko iz odlomka razberete obliko ius resistendi? Kdo je tiran

Answer 105

georgenberški privilegij 1. ​Z deželnimi ročini se deželni knez, ko nastopi to funkcijo, tako, da položi roko na privilegij, zaveže, da bo spoštoval določbe tega privilegija deželnemu plemstvu ter ga tako potrdi. Ideja družbene pogodbe se vidi v tem, da imamo dve pogodbeni stranki, pri čemer se deželni knez kot nadrejena stranka zaveže spoštovati pravice plemstva kot podrejene stranke. *UVP, a relevantno za boljše razumevanje: Družbena pogodba nastane, ko vsi ljudje med seboj sklenemo pactum unionis/associationis, da bomo spoštovali ČPTS drug drugega/si med sabo priznali enake pravice, nato pa še pactum subjectionis, s katerim družno določimo »suverena« oz. »nadrejeno stranko«, ki bo bdela nad varovanjem ČPTS zapisanih v določenem dokumentu (navadno ustava). Gre za idejo racionalistične naravnopravne šole, avtor družbene pogodbe pa je John Locke, pred tem je podobne ideje zasnoval tudi Thomas Hobbes. ​Štajerski plemiči (naši) so hoteli, da se njihove pravice zapišejo, ker je njihov vojvoda umiral brez dediča in jih je bilo strah, da njihovih pravic njegov naslednik ne bo poznal in upošteval. 2. ​Za nastanek dežele so ključni ministeriali. Ti so v zameno za izboljšanje njihovega položaja (prej nesvobodni) navadno izkoristili politične razmere in morebitne konflikte med gospodi, da so si pri enem pridobili »svobodnejši« ali celo svoboden položaj, v zameno za priznavanje sodne in vojaške nadoblasti. Obenem so pomembni tudi zato, ker so gospodje pred nastajanjem dežel s tem, ko so podeljevali zemljo ministerialom, v bistvu ohranjali zemljo v svojih rokah – ministeriali namreč niso gospodovi vazali, saj so osebno nesvobodni in z zemljo brez gospodovega dovoljenja ne morejo razpolagati. Ministeriali so torej lahko vazali drugega gospoda, ne pa gospoda, čigar hlapci so prej bili. 3. ​Povratni pripad fevda fevdnemu gospodu pomeni, da po smrti vazala zemlja »pripade« nazaj podelitelju. Navadno to pravico izgubijo z deželnimi privilegiji, da se izboljša položaj plemstva, v zameno za priznavanje vojaške in sodne nadoblasti. 4. Da, saj odlomek pravi, »če… bi se nad naše dvignil kot tiran, se imajo ti pravico pritožiti in iti na cesarski dvor in se sklicevati na nepreklicno pravico pred zborom knezov. Tiran je vladar, ki ne vlada po pravu, torej vlada samovoljno/arbitrarno.

Question 106

Pred deželsko sodišče se ne sme povabiti noben vitez… Svoboden človek ne bo kaznovan za manjše hudodelstvo drugače kot v skladu s stopnjo dejanja…“ „…Nikomur ne bomo prodali, nikomur ne bomo odrekli ali zavlačevali pravico ali pravdo” 1. določbe so del nekega angleškega privilegija iz 13. stoletja. Imenujte ta privilegij. Ali so pravice, zapisane v njem kaj novega? 2. Zakaj se pred deželsko sodišče ne sme povabiti noben vitez? 3. Katera ustavna materija se kaže v zadnjih dveh določbah

Answer 106

1. Magna Carta. Pravice v njem so stare pravice običajnega prava. 2. Ker je vitez plemič in mu zato sodi ograjno sodišče. 3. Načelo sorazmerja med dejanjem in kaznijo, pravica do poštenega sojenja brez odlašanja.

Question 107

kaj je obmilje, pomirje, tujski arest (v kerem obdobju obravnavamo?)

Answer 107

Obmilje – (miljo) širok pas okoli mesta, kjer je prepovedano opravljanje obrti in trgovine Pomirje/obgradje – območje pod pristojnostjo mestnih organov Tujski arest – sredstvo, kjer se (drugega) tujca prime z namenom, da se spor spravi pred domača mestna sodišča (in domače mestno pravo) – izjema od statuta mixta mestne avtonomije

Question 108

mestne pravice

Answer 108

• Mesta imajo navadno pravico do obzidja. • Gospodarske pravice: • Pravica do tedenskega sejma • Pravica do skladiščenja • Pravica do prisilnosti ceste • Pravica do obmilja

Question 109

„(1) Ptujski gospodje naj proti deželnemu gospodu ali sosedom tukajšnjega ptujskega gradu ne začenjajo fajde. (2) Salzburški nadškof naj se nastani v tukajšnjem ptujskem gradu, kadarkoli se mu zazdi, in Ptujski naj mu grad izprazni. Toda v njem ima lahko kaščo, če hoče…. (45) Zemljiško pravdo pobira sodnik med sv. Mihaelom in svetim Martinom, kar znese 5 mark manj 9 dinaričev. (53) Sodnik naj si prizadeva, da ostane mesto pri pravu… (55) Nadzira naj vatel, utež in druge mere…. (56) Sodnik naj si prizadeva, da bo ogled ognjišč na vsake kvatre; in kar bi se ugotovilo za nevarno, naj se odpravi… (137) Na Ptuju naj se tujca ne prime namesto drugega (tujca), razen kadar je pravni zavezane od kje je to 1. Kdo je deželni gospod iz odlomka in zakaj bi Ptujski imeli interes z njim začeti fajdo? 2. Kako imenujemo razmerje, na podlagi katerega se plačuje „zemljiška pravda“? Za kakšen tip zajma gre? Kdo jo plačuje? *ali poznamo še kak podoben zajem? 3. Izluščite nekaj ključnih nalog mestnega sodnika. Čemu nadziranje vatlov in uteži? 4. Kaj je bistvo instituta tujskega aresta? Kakšen tip tujskega aresta pozna mesto Ptuj? Obstaja še kak drug tip?i

Answer 109

prujski statut 1. Ptujski gospodje so bili ministeriali Salzburžanov (njihov deželni gospod), vendar so se pred zapisom statuta »spogledovali« s Habzburžani – Ptuj je bil namreč ozemeljski otoček pod Salzburžani znotraj Habsburške dežele Štajerske, slednji pa so si prizadevali vzpostaviti territorium clausum (zaokroženo ozemlje brez »lukenj«). Salzburžani so torej želeli jasno zapisati, da so Ptujski njihovi ministeriali očitno njihovi, ter morajo Salzburžane spoštovati (npr. odstopiti grad, kolikor bi Salzburžan prišel na Ptuj.) 2. To razmerje je zajem po mestnem pravu. Gre za svobodni zajem, ki je v bistvu že zelo blizu zakupu, saj meščan načeloma ni osebno odvisen od gospoda. Plačujejo ga torej meščani (obrtniki in trgovci), ki imajo hišo, v kateri se izvaja obrt ali trgovina. *Podoben je zajem po gorskem pravu, ki je prav tako svoboden in deden zajem. Plačujejo ga vsi sogorniki gorskemu gospodu. 3. - Prizadeva si, da mesto ostane »pri pravu« - Poznati mora mestno pravo - Nadzirati mora ognjišča (sanitarni pregled) - Ipd. Nadzira vatel, utež, mere, ker je to za pravni promet pomembna naloga – stranke, udeležene pri kupoprodaji morajo imeti neko pravno varnost, v tem primeru, morajo biti prepričani, da se jih ne goljufa z utežmi in merami. 4. Institut tujskega aresta se uporabi, ko npr. upnik iz mesta A ne more izterjati dolga od dolžnika iz mesta B. Ideja je, da se zapre dolžnika (ali pravnega zavezanca – npr. poroka) takoj, ko vstopi v mesto, da bi se ga lahko izterjalo – ta tip tujskega aresta poznamo na Ptuju. Drugi tip je širši in poleg dolžnika samega ter pravnih zavezancev lahko aretirajo kateregakoli meščana iz mesta B, da se ustvari pritisk na dolžnika, da poravna svoje obveznosti.

Question 110

„Ker so se naši meščani pritožili, da jih je v mestu nekaj, ki menijo, da so njihove hiše svobodne in nočejo »trpeti« z mestom, odločamo in ukazujemo, da tisti, katerih hiše so svobodne in se v njih ne ukvarjajo s trgovino in obrtjo, to pravico, ki smo jim jo podelili mi in naši predniki, še naprej uživajo; (…). Poslej naj bodo popolnoma oproščeni vse tlake (robath), ki so nam jo bili dolžni doslej. To smo storili, da bodo lahko bolje skrbeli za svoje hiše, kot so nam obljubili. Vseeno pa morajo opravljati naloženo tlako pri gradnji obzidja, ki smo jo sedaj začeli, dokler ne bo obzidje končano od kje je to? I. Kdo je lahko meščan? Ali maksima „mestni zrak osvobaja“ pomeni, da vsak po enem letu in enem dnevu v mestu postane tudi meščan? II. Kdo so tisti, ki nočejo trpeti z mestom? III. Celje ima na Slovenskem najšibkejšo avtonomijo. Katero mesto ima pa najmočnejšo? Utemeljite z navedbo voljenih organov in približno časovno umestitvijo. Predstavite mutacijo.

Answer 110

privilegij Friderika II. Celjskega 1451 1. Meščan je lahko osebno svobodna oseba, ki se ukvarja z obrtjo in trgovino ter izpolnjuje pogoje, ki jih za pridobitev statusa meščana določajo mestni statuti (za vse meščane velja, da morajo plačevati mestni davek oz. zemljiško pravdo). Ne, to pomeni, da po letu in enem dnevu prebegli podložnik postane svoboden, kar pomeni, da ga njegov gospod ne more več »zahtevati« nazaj. O tem sicer odloča mestni sodnik. 2. plemiči (?) 3. Najmočnejšo avtonomijo ima na Slovenskem Ljubljana. do 1370 - Veča vseh meščanov, sodnik (imenuje gospod) 1370-1472 - Veča, sodnik (voljen), dvanajstija (notranji svet); sodišče = dvanajstija + sodnik 1472-1504 - 100 imenovanih (nadomesti večo) od 1504 - Župan in sodnik sta voljena Znotraj organov se članstvo menja v okviru posebnega sistema (=sistem mutacije) – to pomeni, da je potekala menjava med člani ožjih in širših mestnih organov (med člani notranjega in zunanjega sveta – zastopstvo skupščine vseh meščanov). To je omililo prevlado najbogatejših v mestu. Ta sistem lahko primerjamo z modernim sistemom zavor in ravnovesij

Question 111

„Določamo, da noben potestat ali glavar, ki je piranskemu komuni vladal za čas enega leta, v nadaljevanju v Piranu ne more biti več potestat ali glavar in tudi ne na podlagi prisege, pač pa se mora odreči ozemlju za konzule; in če nekdo, ki so mu Pirančani dali soglasje, da je postal potestat ali glavar, potem sam izroči oblast potestata ali glavarja nekomu ali ga predlaga v svetu ali arengu, mora piranskemu komuni, kot je predvideno, plačati 100 liber denarjev… Pri volitvah štirih sodnikov je treba upoštevati naslednji način, po katerem se zbere veliki svet ob zvonjenju zvonov in molitvah na ustaljen način: v klobuk dajo toliko kroglic, kolikor je prisotnih svetnikov, od kateirh so štiri zlate. In med tistimi svetniki, ki pridejo h klobuku, kdorkoli od njih izvleče zlato kroglico, lahko in mora izbrati dobrega in primernega sodnika, meščana Pirana, in to takrat, v svetu, v prisotnosti gospodovega potestata.” od kje je to? 1. Imenujte organ, ki je predstavnik beneške nadoblasti. Kaj je arengo in od kod ta izraz? 2.Od kdaj naprej si Pirančani ne morejo več postavljati svojega glavarja? Ali je potestat, ki so ga izbrale Benetke, izvrševal v Piranu oblast po beneškem pravu? Kako pa? 3. Ali je mesto Piran kontinuitetno ali ne? Kaj je mestni ager (+ patriciji) in kaj pomeni beseda komun? 4. Kateri način postavljanja funkcionarjev prepoznate v Piranskem statutu? V čem je njegov smisel? 5. Kaj pomeni zapora velikega sveta? Kaj je naloga sveta modrih? 6. Kako se spremeni pristojnost arenga?

Answer 111

Piranski statut 1. To je bil potestat. Sprva ga postavijo v soglasju s Pirančani, nato pa ga Benečani postavljajo enostransko. Arengo je izraz za večo vseh meščanov. Izvira najverjetneje iz langobardskega jezika. Ta izraz srečamo tudi pri beneških Slovencih, kjer označuje večo. 2. po tem ko pridejo pod benetke (13 st. - 18.st) Benetke vplivajo na razvoj statutarnega prava s svojimi ukazi (commissiones) Benečani niso spreminjali avtonomne ureditve, postavili pa so potestata, ki je bil izvoljen v velikem beneškem svetu (ne več izbran s strani Pirančanov) Ne, po piranskem je izvrševal pravo! (glej odlomek v Škrubej knjigi) 3. O pravi kontinuiteti z rimskim časom ne moremo govoriti. Kvečemu poznoantična kontinuiteta. Piran je bil castrum (grad) in ga je bilo treba kot mesto v pravnem smislu ponovno ustanoviti. ​Škrubej pravi: »PAZI: drugače kot v dalmatinskih mestih v istrskih ni popolne municipalne kontinuitete iz rimske dobe v sr. vek, tj. ni kontinuitete v škofovskih sedežih in cerkveni občini (le Trst); ZATO je potrebno V PRAVNEM SMISLU MESTO USTANOVITI NANOVO (status KOMUN- a!); - po statusu so istrska mesta najprej ločili na civitates, kjer je bil sedež škofa, npr. Koper in Trst; mesto brez škofovskega sedeža, npr. Piran, pa je v začetku veljal za castrum (grad); - tudi obmorska mesta so nastala z razmahom obrti in trgovine, še iz poznoantičnih časov pa so ohranila ali tudi na novo pridobila mestno upravno ozemlje okoli mesta – mestni ager.« Komun je izraz za pravno skupnost meščanov pri obmorskih mestih. Med komunalnim gibanjem komun (mestna skupnost) na račun mestnega gospoda začne vzpostavljati javno oblast nad mestnim ozemljem. 4. Balotiranje: člani velikega sveta žrebajo, izmed njih štirje dobijo zlato kroglico. Ti nato zlato kroglici podajo osebi, ki so jo sami izbrali za sodnika (konzula). Vse skupaj poteka javno. S tem se zagotavlja transparentnost, saj se tako preprečuje, da bi izbirali konzule zgolj za svojo korist (vsi ostali ljudje bi vedeli, da so priložnost izkoristili zase in niso volili glede na interese vseh. Žreb + imenovanje 5. Zapora velikega sveta pomeni, da so v velikem svetu člani lahko le plemiči z dedno pravico članstva v velikem svetu. Svet modrih pripravlja spremembe in dopolnitve statuta, o katerih se sprva glasuje v velikem svetu in arengu, nato pa le v velikem svetu, v arengu pa se samo še razglasi. 6. Do 14. stoletja je veliki svet funkcijsko že skoraj popolnoma nadomestil skupščino vseh meščanov (arengo) Na začetku: Statut: mali svet pripravi predlog za spremembo statuta, sprejema ga veliki svet piranskega komuna, potrdi ga arengo, ki pozneje to pravico izgubi

Question 112

kdo vlada deželi

Answer 112

deželni knez

Question 113

Katera družbena skupina se je v obdobju nastajanja dežele rešila osebne odvisnosti?

Answer 113

Ministeriali

Question 114

kdo nadomešča poglavarja dežele, če tega ni v deželi?

Answer 114

deželni glavar

Question 115

Kateri akt "ustvari" Štajersko kot deželo?

Answer 115

Georgenberški privilegij

Question 116

kdaj dobi privilegij Kranjska?

Answer 116

1. polovica 14. stoletja

Question 117

»Da si kljub temu ne bi kdo od njegovih naslednikov, ki bi pozabil šege očetov in vzajemno prijateljstvo, drznil zvijačno ali okrutno ravnati, smo sklenili na njihovo prošnjo pravice naših zbrati.« Kakšno vrsto prava po načinu nastanka pričakuješ v normi, ki se tako začne? Katere vrste še poznaš? »Naši« iz odlomka so plemiči. Kako so nastale njihove pravice in zakaj so jih dobili? Zakaj želijo, da se zberejo njihove pravice (Opiši ozadje nastanka Georgenberškega privilegija).

Answer 117

Običajno pravo. Poznamo še postavljeno, pravo sodišč (judikatura + usus fori), pravo učenih pravnikov. Pravice plemičev so nastale najprej s patrimonializacijo in pozneje s priznanjem nadoblasti deželnega kneza (dobijo avtonomijo v obliki ograjnega sodišča). Pravice so pogosto dobili kot plačilo (so npr. dolžni braniti deželo). Štajerski plemiči so hoteli, da se njihove pravice zapišejo, ker je njihov vojvoda umiral brez dediča in jih je bilo strah, da njihovih pravic njegov naslednik ne bo poznal in upošteval.

Question 118

"Če zaradi katerekoli zadeve pride med Štajerci do spora ali prepira, naj o tem ne odločijo na podlagi dvoboja..." Prepoved katerega pravnega instituta vsebuje zgornja določba? Ali smo ta institut srečali že kje prej?

Answer 118

Gre za institut ordala (božje sodbe), prepovedane leta 1215 s strani cerkve. Srečali smo ga v Ur-Namujevi zbirki. to mislim daj je iz georgenberškega privilegija

Question 119

"Če pa iz prezira do pravičnosti ne bi blago vladal, temveč bi se nad naše dvignil kakor tiran, imajo ti pravico pritožiti in iti na cesarski dvor in se sklicevati na nepreklicno pravico pred zborom knezov." Katero pravico vsebuje zgornja določba? Kaj pomeni samovoljna vladavina? Kateri privilegij iz istega obdobja nastane zaradi samovoljnega kralja?

Answer 119

Ius resistendi - pravica do odpora. Pomeni vladavino brez opiranja na pravo (zato po svoji volji). Ta privilegij je Magna Carta. to mislim da je iz georgenberškega privilegija

Question 120

"Svobodnega človeka ne bomo prijeli, zaprli, mu odvzeli premoženja, izobčili, izgnali ... ali kako drugače postopali zoper njega, razen na podlagi zakonite sodbe njemu enakih ali po pravu dežele." od kje je to? Ali je bil namen zgornje določbe prvič omejiti kraljevo oblast? Kdo je bil torej pobudnik zanjo in kje se to kaže? Ali je imela Magna Carta neprekinjeno veljavo od 1215 dalje, kakor se arogantno hvalisajo nekateri Angleži?

Answer 120

magna carta Ne, spet je šlo le za (modificiran) zapis običajev, ki so bili dolgo v veljavi. Pobudnik za določbo je bil kralj Ivan Brez Zemlje (John Lackland), kar se kaže v uporabi veznika ali namesto in, s čimer si je kralj povečal pooblastila. Ne, Magna Carta je bila dolgo časa malodane pozabljena (Tudorji zanjo niso hoteli niti slišati), dokler je niso obudili od mrtvih liberalni pravniki v 17. stoletju.

Question 121

"Kdor ima na Kranjskem posest in v deželi ne prebiva, naj zanjo odgovarja na Kranjskem, kjer posest leži." Katera norma se kaže v zgornjem odlomku? Kateri sta še drugi dve in kako jih skupaj imenujemo? Zakaj so nastale? "Glede posesti in glede fevdov, ki izvirajo od nas..." Oseba, ki govori, je deželni knez. Kako imenujemo premoženje, ki ga odlomek navaja? Ali je Kranjska s tem, ko je dobila privilegij res postala dežela? Utemeljite.

Answer 121

Kolizijske norme - nastale so zaradi pravnega partikularizma. V odlomku je statuta realia, poznamo še statura personalia in statuta mixta. Komorno premoženje. Lahko bi rekli, da je bila Kranjska dežela že prej, ker je prej že imela ograjno sodišče, ki je po Vilfanu pogoj za deželo.

Question 122

kaj se plačuje pri zajmu po mestnem pravu?

Answer 122

zemljiško pravdo

Question 123

Opiši zajem po mestnem pravu. Kdo je lahko meščan?

Answer 123

Gre za svobodni zajem, ki je v bistvu že zelo blizu zakupu, saj meščan načeloma ni osebno odvisen od gospoda. Plačujejo ga torej meščani (obrtniki in trgovci), ki imajo hišo, v kateri se izvaja obrt ali trgovina.

Question 124

Kaj pomeni, da mestni zrak osvobaja?

Answer 124

Da oseba po enem letu in enem dnevu v mestu načeloma postane osebno svobodna.

Question 125

Kaj je funkcija obmilja? Je obmilje isto kot obgradje/pomirje/obzidje? Pojasni za vsak primer.

Answer 125

Omejevanje konkurence. Ni isto. Obgradje je isto kot pomirje in pomeni ozemlje, pod oblastjo mesta, obzidje pa je nič drugega kot zid okoli mesta.

Question 127

kako delimo mesta pri nas

Answer 127

na celinska in obalna

Question 128

kako imenujemo upravnika komornega premoženja?

Answer 128

vicedom

Question 129

naštej nekaj mestnih pravic

Answer 129

tedenski sejem, prisilnost ceste, obzidje, skladiščenje, tujski arest

Question 130

kateri mestni prebivalci so imeli poseben status/pravice?

Answer 130

judje

Question 131

kdo prvotno mestnega gospoda predstavlja na upravnem in sodnem področju?

Answer 131

mestni sodnik

Question 132

kaj sestavlja glavnino mestnega prava (celinska mesta)

Answer 132

privilegijsko pravo in običajno pravo

Question 133

"Ptujski (gospodje) naj proti deželnemu gospodu ali sosedom tukajšnjega ptujskega gradu ne začenjajo fajde." Čemu in zakaj nastane statut mesta Ptuj?

Answer 133

girl - to moreš vedet

Question 134

"(34) Temu sodniku je taisti naš gospod podelil krvno sodstvo in ga po naši prošnji potrdil za sodišče." Ptujski meščan je videl soseda z velikim zlatim prstanom. Ponoči se je priplazil v njegovo spalnico, mu z gorjačo razbil glavo in vzel prstan. Morilca so zasačili mestni stražarji in ga odvedli v ječo. Ali bo ptujsko mestno sodišče glede na odlomek lahko sodilo morilcu? Katero sodišče bi sodilo, če bi kmet zadavil svojo ženo?

Answer 134

Ja, ker ima Ptuj očitno privilegij krvnega sodstva. Za kmeta bi bilo pristojno deželsko sodišče.

Question 135

"Če se je kdo od notranjih (prebivalcev) zaradi hudodelstva umaknil iz mesta v deželsko sodišče, ga je deželski sodnik zopet izročil sodišču v mestu. Tako je ravnal tudi mestni sodnik nasproti deželskemu sodniku." Zakaj meščanu preprosto ne sodi deželsko sodišče, ki ima tudi krvno sodstvo?

Answer 135

Zaradi hudega pravnega partikularizma, pravo ima tu osebno veljavo, zato mora meščanu za malefic soditi mestno sodišče, deželsko pa bo za to sodilo kmetu. Glej podsodnost.

Question 136

Kaj je komunalno gibanje? Za katera mesta je značilno? Kaj je lahko največji rezultat komunalnega gibanja?

Answer 136

Prisvajanje javne oblasti mesta ne le nad mestom, temveč tudi okolico na račun mestnega gospoda. Značilno za obalna/kontinuitetna mesta. Če nastane mestna država (npr. Benetke, Dubrovnik).

Question 137

kateri organi so v Piranu?

Answer 137

Arengo, Veliki svet, Potestat, Konzuli, Mali svet

Question 138

Opiši vrste zajmov med kmetom in zemljiškim gospodom. Poveži jih z Akurzijevo teorijo o deljeni lastnini!

Answer 138

Prosta saja • za kmeta najmanj ugodna oblika zajma; • zemljiški gospod lahko kmeta prosto prestavi na katero drugo kmetijo; • kmetije niso podedljive. Zajem po mitnem pravu • kmetija je podedljiva v naslednji generaciji na zgolj enega dediča; • zemljiški gospod kmeta ne more prosto prestaviti s kmetije; • dedič mora ob prevzemu plačati primščino oz. mito. Zajem po kupnem pravu • kmetija je podedljiva brez omejitev; • kmet lahko s kmetijo razpolaga v pravnem prometu - mislim da majo tu tudi primščino (proda pa jo načeloma lahko samo z dovoljenjem zemljiškega gospoda). Zajem po kupnem pravu ustreza opisu pojma »dominium utile« po Akurzijevi teoriji o deljeni lastnini.

Question 139

Zakaj je marsikateri zemljiški gospod želel spremeniti zajem svojih kmetov iz zajma po mitnem pravu v zajem po kupnem pravu?

Answer 139

Ker so od kmetov za spremembo iz zajma po mitnem pravu v zajem po kupnem pravu zahtevali prevedbo – visok enkraten znesek. Tudi primščina je bila pri kmetijah po kupnem pravu višja. (pazi: zajem se je lahko spremenil tudi običajnopravno brez prevedbe)

Question 140

ravni pri soseskini avtonomiji in avtonomiji v okrviru deželskih sodišč

Answer 140

soseskina avtonomija => raven ogradnega zemljiškega gospostva avtonomija v okviru deželskih sodišč => raven teritorialnega zemljiškega gospostva (več ogradnih zemljišč sestavlja teritorialno zemljiško gospostvo)

Question 141

Sodja Clemment Pertzitsch izjavi: „Soseska izvoli župana in sodjo, potrdita in zaprisežeta ju deželski sodnik in upravnik. Njegova (sodjeva) pravica je, da daje činž od ene kmetije, kot je spodaj zapisano. Dalje dobiva za svojo pravico 6 kupnih mer ovsa in 6 kokoši, ki mu jih dajejo, vsak po eno kupno mero in po eno kokoš, naslednji: /…/ Od tega je dolžan dati upravniku in deželskemu sodniku v nedeljo po Petrovem, ko je v Ozeljanu gorska pravda, jesti in piti. Dolžan je tudi sedeti pri pravdi pa tudi na Jakobovo pri pravdi z deželskim sodnikom. Kot sodja je prost vse tlake … 1.Kaj je naloga sodje in kaj dobi v zameno za svoje delo? 2. Ali lahko iz odlomka razberete, v katerem delu današnje Slovenije je Ozeljan? 3. Ali je običajno, da ima soseska tako župana kot sodjo? 4. Kakšno je ozadje nastanka vira?

Answer 141

point: soseskina avtonomija vir: Poročilo cesarske komisije (Ozeljan v šempaški župi) 1. Sodja mora biti prisoten na pravdi z gorskim in deželskim sodnikom. Ko je v Ozeljanu gorska pravda, mora dati upravniku in deželskemu sodniku jesti in piti. V zameno je oproščen tlake in dobiva dajatve od kmetov. 2. Na Primorskem (Vipavska dolina), ker so samo tam poznali sodje. 3. Ne! To je edini znan primer. Sicer so imeli enega ali drugega. 4. Cesarska komisija je pri županih in sodjah poizvedovala o pravicah podeželskih skupnosti.

Question 142

Privilegij kranjskega plemstva, 1338 „Poleg tega naj se vsi ljudje v naši deželi Kranjski trikrat v letu pojavijo na splošnih zborih v vseh naših deželskih sodiščih in naj pod prisego, ki jo morajo tam priseči, povedo, če je v deželi karkoli škodljivega ali nesojenega, in če je, da je treba kaznovati na sodišču. Kdor tja ne more priti zaradi zakonitega zadržka, se sme opravičiti; če pa ne pride in to brez zakonitega zadržka, naj bo kaznovan …“ Odlomek o deželskem sodišču Goričane, 1501 „Tako so se že od davnih časov in v mojih časih držali običaja, da morajo biti vsi kmetje s celotnega območja sodišča enkrat na leto pozvani k pravdi, ki ji pravijo veča, kjer se vse zadeve in tožbe, ki so se zgodile v enem letu in niso bile obravnavane, na isti dan po pravu odločijo in tisti, ki je, potem ko se ugotovi, kaj je pravo, obsojen in tisti, ki sploh ne pride, kaznovan z 12 šilingi …“ 1.Koliko deželskih sodišč je v deželi? Kako jih še drugače imenujemo? 2.Kdo sodi na veči? 3.Kaj je karalni postopek? Prepoznajte ga v odlomku. 4.Kaj nam izjava upravitelja gradu iz drugega odlomka pove o pomenu Privilegija kranjskega plemstva?

Answer 142

point: avtonomija v okviru deželskih sodišč 1. Toliko, kot je teritorialnih zemljiških gospodov. Imenujemo jih tudi višja patrimonialna sodišča. 2. To je sicer odvisno od deželskega sodišča, ampak iz virov lahko razberemo, da so bili poleg gospoda/njegovega sodnika prisedniki tudi župani, ki so poznali partikularno pravo skupnosti. 3. Je postopek, v katerem so na veči pozvali kmete, naj povedo, ali je prišlo od zadnje veče do kakšnega kaznivega dejanja, ki ni bilo obravnavano. V odlomku: »… in naj pod prisego, ki jo morajo tam priseči, povedo, če je v deželi karkoli škodljivega ali nesojenega, in če je, da je treba kaznovati na sodišču.« 4. Da je bila vsakoletna veča na Kranjskem običaj, že preden je nastal Privilegij kranjskega plemstva. Privilegij torej na tem področju ni prinesel nič novega.

Question 143

Stanovi so kraljevi visokosti že večkrat z resno pritožbo pokazali, da se morajo tisti iz Istre podvreči ograjnemu sodišču na Kranjskem … Zdaj želijo Istrani to zavrniti češ, da so bili take podsodnosti osvobojeni in da imajo lastno ograjno sodišče. /…/ Ker je tako, da v Istri ni dovolj plemičev, da bi ti sestavili (plemiško) sodno večo, režejo sodbe na rovaš pred kmeti in prebivalci žup. od kje je to? kero obdobje 1.Kaj je gravamina? Na katero rodbino je bila ta naslovljena? 2.Katera pripadnost je prevladala pri istrskih plemičih, ki so se odločili za podsodnost županskim sodiščem? 3.Zakaj mislite, da so kranjski plemiči želeli, da bi jim bili istrski plemiči podsodni, in zakaj istrski tega niso želeli?

Answer 143

gravamina krajnskih stanov o prostovoljni podsodnosti istrskih plemičev županskim sodiščem 1528 avtonomije na podeželju (avtonomija v okviru deželskih sodišč) 1. pritožba stanov deželnemu knezu. na Habsburžane 2. deželna pripadnost je prevladala nad stanovsko 3. kranjski plemiči so želeli, da bi območje Istre postalo del Kranjske, istrski plemiči pa so želeli obstoj dežele Istre

Question 144

„Dne 10. oktobra l. 1401 so se zbrali po stari navadi „pod lipo“ na javnem trgu plemeniti možje: /…/ in še mnogo drugih prič iz landarske okolice. Tedaj nastopijo: patriarhov upravitelj, Henrik pok. Folkerina iz Čedada, sodnik Lenart, Peter župan slatinski, Čampa župan črnovrški, Matija župan bijaški, Matej župan v Lazah in Gregor župan v Ofjanu. Ti so imeli soditi patrijarhovega kmeta Aleša pok. Tomaža in Tarčete, ki je bil skupaj z bratom Ivanom ubil nekega Markuca /…/ Sodnik in župani so se po stari navadi trikrat posvetovali z zbranimi možmi in potem popolnoma oprostili obadva obtoženca. Zapisnikar je pročital razsodbo latinski in slovanski te jo obrazložil v domačem jeziku …“ od kje? kero obdobje 1.Kam so spadali „Beneški Slovenci“, preden so prišli pod Benetke? 2.Kako je bil takrat sestavljen sodni zbor? Kako se je sestava s prihodom pod Benetke spremenila? 3.Kako se še drugače imenuje patriarhov upravitelj? Kaj je bila njegova funkcija? Kdo je vodil sodne postopke v delih Nadiške doline, ki niso bili neposredno podrejeni patriarhu, ampak manjšim zemljiškim gospodom?

Answer 144

Sojenje kmetoma, obdolženima za umor iz maščevanja, 1401 avtonomije na podeželju (avtonomija beneških slovencev) 1. pod oglejski patriarh 2. Iz patriarhovega upravitelja, sodnika, županov in kmečkega prebivalstva (»plemeniti možje«). 3. Gastald. V imenu patriarha upravlja pokrajino in sodi na območjih, ki so bila neposredno podrejena patriarhu. Nekateri deli Nadiške doline so bili podrejeni manjšim zasebnim fevdalcem (ti fevdalci pa so bili podrejeni patriarhu) – tam so sodili ti zasebni fevdalci, ki so se kot sodniki imenovali jurisdicenti.

Question 145

uprava in sodstvo pod benečani (podeželje)

Answer 145

uprava (kao piramida): združeni arengo landarski arengo, mjerski arengo (predseduje veliki dekan) dekani v posameznih vaseh, dekani v posameznih vaseh sodstvo landarska banka (turnus) mjerska banka (volitve) jurat (živi zapisnikar)

Question 146

vinodol - historično ozadje

Answer 146

• rimska provinca (Dalmacija) • prihod Slovanov konec šestega stoletja • nadoblast ogrsko-hrvaških kraljev • l. 1224 • krški knezi Frankopani • Leonard Krčki • plemeniti in kmetje

Question 147

vinodolski zakonik (pomembne določbe?)

Answer 147

• l. 1288 • čakavsko narečje • 78. členov 1. člen - ”Če v kateri od vinodolskih občin cerkev posveti škof, v katerega škofiji se nahaja imenovana cerkev, naj za posvetitev ne dobi več kot 40 beneških soldinov, eno kosilo in eno večerjo in to samo od tistih, ki so dali cerkev posvetiti. Diakon, ki sodeluje s škofom, in ki se hrvaško imenuje malik in italijansko macarol, naj za takšno posvetitev dobi največ 15 bolnač malega beneškega denarja.” 4. člen - Dalje: če potuje gospod škof, lahko potuje s sedmimi konji, osmi je za prtljago 31. člen - ”Če kdo ubije kmeta ali osebo kmečkega rodu, pa ga ni mogoče ujeti, naj ga obsodijo na sto liber v prid sorodnikov, v prid skupnosti naselja, iz katerega je ubiti, pa 2 libri. Od sto liber naj polovico prejmejo otroci ubitega, drugo polovico pa njegovi sorodniki. Kazen plača krivec. Če pobegne, plačajo polovico njegovi sorodniki in polovico njegovi dediči, če jih ima. Če ga je mogoče prijeti, preden se plača krvnina, ali pride do poravnave, naj se maščevanje izvede na njem in so sorodniki prosti.” • neobstoj diferenciacije glede na sloj storilca • odgovornost? Gre (med drugim) za kolektivno odgovornost, saj namesto storilca včasih odgovarjajo njegovi sorodniki oz. skupnost. PAZI: do maščevanja v praksi (ponavadi) ni prihajalo– potrebno je predpostavljati pogajanj 51. člen - visoka kazen za zlorabo zaupanja in visoka kazen za “krivo ovadbo” 57. člen - nadoblast priznana knezu in nespoštovanje pravila kot upor

Question 148

poljica (pokrajina), organi avtonomije

Answer 148

• pokrajina vzhodno od Splita • obsegala 13 vasi • Poljička republika • zelo obsežna avtonomija ob priznavanju nadoblasti različnih vladarjev družbena struktura plemstvo (didiči in vlastela) pučani kmetiči organi avtonomije: skupni zbor (na ravni vsega ozemlja) občasni sbor vseh plemičev in svobodnjakov redni letni skupni zbor vseh plemičev in 13 malih knezov: - veliki knez: predstavnik vseh poljic in posrednik pri nadoblasti - banka: kolegij sodnih prisednikov + mali knez: vaška skupščina na ravni vsake od 13 vasi

Question 151

s kater ureditvijo na slovenskem si je ureditev v Poljicah najbolj podobna?

Answer 151

Ureditev spominja na avtonomijo Beneških Slovencev. Bistvena razlika je med združenim arengom (kolegijski oz. kolektivni organ) in velikim knezom.

Question 152

poljički statut Ali določba zagovarja idejo pravnega monizma? Ali zakon ločuje med običajnim in postavljenim pravom? (40. člen)

Answer 152

Določba ne zagovarja ideje pravnega monizma, saj vidimo dilema do abstraktnega opredeljevanja v (zgolj) pisni formi. Prav tako je izražen dvom v zmožnost fiksacije pomenov v pisavi. Fraza »po zakonu in običaju« ne pomeni razlikovanja med običajnim in postavljenim pravom. To je videno kot fiksno, kot eno – zakon je običaj.

Question 153

primerjava - pristav po VZ in PS

Answer 153

vinodolski - en - 51. člen - uradna oseba javnega zaupanja, ki je postavljena s knezovim pristankom - naloge: • zastopanje sodnega zbora zunaj njegovih zasedanj kot izvršilni organ ali pri ugotavljanju pravno pomembnih okoliščin • izpovedovanje o prejšnjih sodbah sodišča (nadomeščanje zapisnika) poljički - več - 5 in 67 člen - ljudje, ki so pravični in vredni zaupanja - naloge: • vročanje pozivov • pomoč pri iskanju pravice • opravljanje vseh drugih zadev in poslov med ljudmi v zvezi s porotniki, prodajo, pogodbami in pričami

Question 154

So bili sogorniki med seboj „enakopravni“?

Answer 154

Čeprav je obstajala istovetnost naziva sogornik za vse (podložnike, plemiče, škofe…) in četudi je bil zajem po gorskem pravu enak zanje, to ne pomeni, da med kmeti in drugimi zajemojemalci ni bilo razlik. Kazen za odrezanje ušesa po 72. členu zagotovo ni bila mišljena za meščane ali plemiče.

Question 155

gorske pravde

Answer 155

Postopek: 1. priznanje nadoblasti gospodu 2. branje Gorskih bukev 3. sprejemanje občih sodb 4. sojenje v konkretnih zadevah • pristojnosti: upravne, civilnopravne in mala KD • možnost pritožbe? • kazni: predvsem premoženjske, tudi odvzem prostosti, izgon…

Question 156

je obstajala možnost pritožbe na odločitve gorskih pravd?

Answer 156

Da, zoper sodbe zborov je bila omogočena pritožba – na Štajerskem na kletarskega mojstra (deželnoknežji organ, ki je predsedoval majhnemu kolegiju, sestavljenemu iz fevdalcev), na Kranjskem pa na deželnoglavarsko sodišče

Question 157

vrste prava po načinu nastanka na gorskih pravdah?

Answer 157

Običajno pravo (sklicevanje na običajnopravna pravila, kot na primer na pregovor »kar prihaja s klobuka, naj gre na klobuk, kar prihaja s peče, na pečo«), pravo sodišč (obče sodbe (splošna pravila, postavljena za naprej, primer usus fori) in sojenje v konkretnih zadevah), postavljeno pravo (Gorske bukve) in izreki učenih pravnikov

Question 158

So Gorske bukve akt načrtne zakonodaje? Predstavite politično ozadje. Za katero deželo so veljale? Kaj je retraktna pravica?

Answer 158

Zemljiški gospodje so si na začetku 16. stoletja prizadevali poslabšati zajem po gorskem pravu, ki jim je dajal premalo dohodkov. Hoteli so lažje razpolaganje z vinogradi, da bi jih sčasoma prevzeli sami oz. da bi jih lahko znova prodali. Temu so se odločno uprli sogorniki, med katerimi so bili tudi tisti iz vrst meščanstva in plemstva (kmetje sami niso imeli toliko moči), zato je bil dosežen kompromis – deželni knez Ferdinand I. l. 1543 izda v nemščini zapisane Gorske bukve kot akt intervencijske zakonodaje za deželo Štajersko. Uzakonjene retraktne pravice (retraktni pravici bi po današnji terminologiji imenovali »predkupna pravica«) – če dotedanji upravičenec več ni imel interesa obdelovati vinograd in ga je hotel prodati, ga je (i) kot prvi imel pravico nazaj kupiti kot prvi gorski gospod (gospostveni retrakt), (ii) drugi je prišel na vrsto najbližji sorodnik dotedanjega upravičenca (sorodniški retrakt), (iii) zadnji je prišel na vrsto zainteresirani sosed (sosedski retrakt).

Question 159

ali je bla udeležba na gorskih pravdah obvezna

Answer 159

ja, RAZEN v primeru višje sile ali nujnih poslov.

Question 160

prevod gorskih bukev

Answer 160

• 10 prevodov • Andrej Recelj, župnik na Raki • l. 1582 • nova pravna terminologija • ostali prevodi so bili prilagojeni okolju

Question 161

12. člen gorskih bukev

Answer 161

”Če kdo brez vednosti svojega zemljiškega gospoda ali oblasti ali opravičljivega razloga zapusti deželo in ne pomaga očetu obdelati posestva, izgubi pravico do dediščine. Vendar mu je to mogoče tudi odpustiti” Po eni strani gre v prid očetu kot uživalnemu lastniku, po drugi strani gorskemu gospodu, ki vinograd dobi nazaj s pripadom

Question 162

kaj spada v deželnozborski postopek (stanovsko-monarhični dualizem)

Answer 162

Propozicija, Odgovor stanov, Kredenčno pismo, Resolucija in objava v deželnozborski publikaciji

Question 163

red z adeželska sodišča na kranjskem je primer kakšne zakonodaje?

Answer 163

intervencijske.

Question 164

kakšna vojska prevladuje v zgodnji moderni državi?

Answer 164

najemniška

Question 165

»..., da bo vsak sodnik v Ljubljani, ki je ali še bo od nas, naših dedičev in naslednikov prejel pravico krvnega sodstva…« Kdo so »mi, naši dediči in ..« in ali prejme sodnik v Ljubljani oblast samo od njih? Kaj pomeni, da je prejel krvno sodstvo? Kaj pomeni izraz malefic? Kdo še je imel pravico krvnega (zgodnja moderna država)

Answer 165

Mestni gospod (tu gre za Habsburžane). Ne, tudi (in pozneje samo) od meščanov. Da lahko sodi za težje zadeve. Malefic - hudodelstvo, krvno dejanje ("dejanje, kjer gre za glavo"), težje kaznivo dejanje... npr. Deželska sodišča.

Question 166

v katerem obdobju vladar postane (vsaj delni) zakonodajalec?

Answer 166

Zgodnja moderna država

Question 167

Nek dokument pravi, da morajo x dati: "1/2 kvarta prediva, 2 kvarta soli "s kupom", 1 škatlo mavrahov, 25 komadov skodel." Kako imenujemo tak dokument in kdo so najverjetneje x?

Answer 167

Gre za urbar, x so kmetje.

Question 168

Kaj je komorno premoženje? Kdo ga upravlja? Kaj je komorni davek in komu se ga lahko naloži?

Answer 168

Knezovo "premoženje". Vicedom. Davek na komorno premoženje: Židom, deželnoknežjim domenam in mestom, cerkvenim domenah pod odvetništvom kneza.

Question 169

Kdo vodi stanove pri pogajanjih in zakaj ima se ta oseba tako imenuje? (zgodnja moderna država)

Answer 169

Deželni maršal. Nekdaj je obstajala plemiška vojska (plemiči so dolžni braniti deželo - deželna bramba), katere poveljnik je bil deželni maršal (vojaški čin). Z razvojem deželnega zbora sta se vlogi zlili.

Question 170

Ali so gorske bukve torej najstarejše posvetno pravno besedilo v slovenščini? V katerem slovenskem besedilu pa prvič srečamo pravne izraze?

Answer 170

ne, zapovedni list. Že v brižinskih spomenikih.

Question 171

Kaj stori deželni knez, če na deželnem zboru nikakor ne pride do dogovora? (zgodnja moderna država)

Answer 171

Razbije zbor in ga čez nekaj časa spet skliče.

Question 172

Kdo so stanovi? Katere stanove imamo na Kranjskem? Bi kje v Dednih deželah srečali drugačno sestavo stanov?

Answer 172

def. privilegirane osebe, ki se smejo udeležiti DZ. Prelati, gospodje, vitezi in oprode, mesta. Da, na Goriškem, Tirolskem in Vorarlbergu so izpričani predstavniki kmetov.

Question 173

Ali kje v deželnem zboru srečamo načelo reprezentance? Kaj je kurialni in kaj virilni glas? Kaj se je zgodilo, če je bila kurija preglasovana?

Answer 173

Da, pri predstavnikih mest. (nekateri plemiči sicer idealizirano trdijo, da predstavljajo svoje podložnike, kar pa je bs). Virilni glas je glas posameznika, ki predstavlja samega sebe (tipičen primer so plemiči), o kurialnem glasu govorimo pri dejanskih predstavnikih neke podskupine - pri nas so to mesta. KŠ: "tista kurija, ki so jo preglasovali, je bila vezana samo na sklep o odobritvi davkov, medtem ko je za druge sklepe lahko sestavila svoj ločeni odgovor."

Question 174

kdo so najobičajneje predstavniki mest v deželnem zboru?

Answer 174

župani

Question 175

Strnjeno razložite podobnosti in razlike med imenjsko knjigo in urbarjem. Prednik česa je imenjska knjiga? Kaj je deželna imenjska renta in kako jo razlikujemo od imenjske rente? Ali davek na imenjsko rento plačujejo kmetje?

Answer 175

Po logiki. Npr. oboje sta dokumenta, ki določata ali pa se uporabita za določitev pravic in dolžnosti med posamezniki in oblastjo (urbar: kmet v. gospod, imenjska knjiga: davčna napoved plemstva za določitev davkov deželnemu knezu). Imenjska knjiga ima podatke v denarju, urbar tudi v naravi (npr. bob, med, žito, tlaka).. Imenjska renta: posamezni plemič, deželna imenjska renta: seštevek vseh imenjskih rent v deželi. Ne, plačuje plemstvo (tudi to je razlika, ker urbarialne dajatve plačujejo kmetje).

Question 176

Ni najbolj izpitno-like vprašanje, je pa koristno za pregled razumevanja. Si knez (m/ž) dežele Nusquamie in želiš zavzeti sosednjo deželo Usquamio, potrebuješ torej vojakov. Opiši, kaj bi se lahko dogovoril s svojimi deželnimi stanovi in natančno opiši deželnozborski postopek.

Answer 176

Z zbori se lahko dogovorim npr. da bom uporabil plemiško deželno brambo, ki bo zgolj branila deželo, lahko bi stanovi dali denar za vojsko (glej postopek) ali pa bi stanovi nastopili kot najemniška vojska. Deželnozborski postopek: knez ga razpiše; če se ga sam ne bo udeležil, izda kredenčno pismo in določi komisarje, ki dobijo instrukcije in ukazano propozicijo za stanove. Stanovi pod deželnim maršalom dobijo propozicijo in podajo odgovor. V idealnem primeru je vse dogovorjeno, najverjetneje pa ne bo tako. V zadnjem primeru bo sledil odgovor komisarjev in ta ping pong se lahko vleče v neskončnost. Če se nič ne zmenijo, knez zbor razbije in ga čez nekaj časa spet skliče.

Question 177

Imenujte najstarejše posvetno pravno besedilo v slovenščini. Zakaj nastane? in kdaj

Answer 177

Zapovedni list. Ker se je Kranjska zavezala plačati več, kot je zmogla in ji je knez dovolil uvedbo prometnega davka za vino, da bi obljubljeni denar dejansko zbrala. 1570!!

Question 178

Opišite povezavo med stanovi in protestanti na Slovenskem.

Answer 178

npr. Stanovi finančno podprli protestante, Bohorič apelira na sinove plemičev..

Question 179

»Ubi cessat statutum, habet locum ius civile.« 1. Prevedite načelo in ga obrazložite. Do kdaj je veljalo pri nas? 2. V kakšnem pomenu je uporabljen pojem »ius civile«? Kaj je pomenil v rimskem pravu, kaj pomeni danes?

Answer 179

1. Kjer ni partikularnega prava, se uporabi recipirano rimsko pravo. Pri nas so to načelo uporabljali do prepovedi sklicevanja na obče pravo leta 1812 (ODZ). 2. Recipirano rimsko pravo (kot nasprotje partikularnemu). V rimskem pravu je ius civile pomenil pravo rimskih državljanov kot nasprotje ius gentium, ki je bilo pravo vseh narodov. Danes pomeni civilno pravo (pravo odnosov med zasebniki).

Question 180

1. čl. Člani komornega sodišča so najprej sodnik, ki je cerkveni ali posvetni gospod ali svobodni gospod, in 16 prisednikov, ki jih bomo izbrali po nasvetu in svoji volji … ki so pošteni in nosilci … znanja in izkušenj, pri čemer je polovica prisednikov prava veščih in častivrednih, druga polovica prisednikov pa je po rodu najmanj viteškega stanu. … 2. čl. Vsi morajo najprej priseči zvestobo našemu kraljevskemu ali cesarskemu veličanstvu in priseči pri Bogu: da bodo našemu kraljevskemu ali cesarskemu komornemu sodišču zvesto in prizadevno služili, da bodo sodili po občem pravu cesarstva, tudi po poštenih, častnih in razumnih redih, statutih in običajih kneževin, gospodov in sodišč, ki jim bodo predloženi. od kje je to? 1.Kaj je bilo državno komorno sodišče? Kako je bilo sestavljeno? Ali je bilo cesarju v interesu, da v njem sedijo tudi šolani pravniki? Zakaj? 2.Kaj pomeni načelo „iura novit curia“? Na katero vrsto prava se nanaša? Prepoznajte ga v odlomku. Ali to pomeni, da je imelo obče pravo prednost pred partikularnim?

Answer 180

red za državno komorno sodišče 1495 1. Najvišje sodišče v Svetem rimskem cesarstvu. Sestavljeno je bilo iz sodnika in 16 prisednikov, od katerih jih je bila polovica plemičev, polovica pa šolanih pravnikov. Cesar je želel, da v njem sedijo šolani pravniki, pravzaprav je sprva želel, da bi bili vsi prisedniki šolani pravniki. Želel si je skupno pravo po celi državi, želel je omejiti moč plemičev. 2. »Sodišče pozna pravo.« Nanaša se na obče pravo (»da bodo sodili po občem pravu cesarstva«). Ne, prednost je imelo partikularno pravo, čeprav ga je bilo potrebno dokazati.

Question 181

Katera vrsta prava po načinu nastanka je obče pravo? Povežite s Seaglovo shemo. Ali je bilo kadarkoli uzakonjeno?

Answer 181

Pravniško pravo. Po Seaglovi shemi se premaknemo na tretjo stopnjo, na kateri se razvije sloj šolanih pravnikov. Obče pravo ni bilo nikoli uzakonjeno, se je pa vseeno uporabljalo na sodiščih.

Question 182

Kakšno mnenje je imelo o občem pravu in šolanih pravnikih plemstvo?

Answer 182

Ne najboljšega. Ni jim bilo všeč, da se ne sodi več po partikularnem pravu, in ni jim bilo všeč, da imajo zdaj oni manjšo sodno oblast.

Question 183

Od kdaj so morali biti pri nas tudi sodniki učeni pravniki?

Answer 183

18. st. dalje

Question 184

še ena gravamina je ki ni ona z kranjskimi - kaj je finta

Answer 184

Gravamina bavarskih deželnih stanov, 1499 … v odnosu do naših pravic v deželi se želimo odločno pritožiti, saj dvorna sodišča … niso zasedena kot nekoč z deželnim plemstvom, ampak z mnogimi učenjaki … Včasih celo komaj s kakšnim deželanom ali dvema. Ti tujci nič ne vedo, na podlagi česa je treba soditi, in o tem niti nočejo vedeti; zaradi tega se ustvarjajo nove pravice, ki jih naši predhodniki niso poznali in ki so našim skupnim deželnim pravicam in običajem nasprotne. …

Question 185

Vira: Odredba o zaposlitvi v državni službi, Dvorni dekret o zaposlitvi v državni službi (kero stoletje) 1. O katerem pravu morajo biti sodniki iz drugega odlomka izprašani? 2. Zakaj so izprašani pred višjim sodiščem in ne pred krajevnim?

Answer 185

18 st. 1. o vladarjevem postavljenem pravu 2. Ker so bila krajevna sodišča še vedno patrimonialna, višja pa niso bila.

Question 186

SC Velleianum 1. Kakšen je pomen te določbe v luči recepcije rimskega prava? 2. Kaj je intercesija? 3. Ali je partikularno pravo določalo karkoli v zvezi z intercesijo žensk? Zakaj? Kaj je bil torej eden od ključnih razlogov za recepcijo rimskega prava?

Answer 186

1. To je prva določba rimskega prava, za katero je znano, da so se nanjo sklicevali na ljubljanskem sodišču. 2. Prevzem obveznosti druge osebe. Lahko na način, da se zavežeš skupaj z njo kot porok, lahko na način, da prevzameš njeno obveznost, lahko pa se že v osnovi zavežeš samo ti (za podrobnejšo (in kvalitetnejšo) razlago glej knjigo Rimsko pravo, str. 607, ampak tega ne bo na izpitu za PZG). 3. Ne (oz. skoraj gotovo ne), ker to v avtarkičnem gospodarstvu, v katerem je partikularno pravo nastajalo, ni bilo potrebno. Eden od ključnih razlogov za (praktično) recepcijo rimskega prava je bil torej pospešen razvoj gospodarstva in trgovine na prelomu iz srednjega v novi vek (za ostale ključne razloge glej drsnice).

Question 187

slovenski šolani pravniki

Answer 187

konrad kadlec bernhard perger jurij wohinc martin pegij 1495 prvi poklicni jurist v Lj

Question 188

glavni cilji buržoaznih revolucij

Answer 188

državnopravni, socialni, gospodarski, nacionalni

Question 189

kaj je napisal Matija Majar Ziljski Kako je Matija Majar Ziljski (napačno) razumel pojem ustava? kakšna je usoda zgornjega doma državnega zbora

Answer 189

Kaj slovenci terjamo 1. Majar jo razume kot popolno cesarsko zaupnico (zlat, prav cesarski dar). Ni konceptualnega premika od ideje “zakona“ kot cesarskega privilegija k “zakonu“ kot izrazu ljudske suverenosti. Majar v cesarski ustavi vidi rešitev za “postave in zakone“, ki so jih pisali domnevno nesposobni učeni pravniki. 2. V zgornjem domu naj bi bili poslanci, ki jih za vsako deželo izvoli njen deželni zbor. Vendar se zgornji dom prelevi v gosposko zbornico, kjer so nevoljeni člani

Question 190

zedinjena slovenija 1. 3 točke - katere also kdaj 2. Kako se zgornje določbe iz Majarjevega zapisa povezujejo s točkami programa Zedinjene Slovenije? Kdaj se posamezne zahteve uresničijo 3. Zakaj je bilo peticijsko gibanje neuspešno 4. Kaj je jezikovno pravo? Zakaj zmotno pride do predstave, da se je v deželah s prevladujočim slovenskim prebivalstvom pri poslovanju sodišč in uradov od nekdaj uporabljala nemščina

Answer 190

1. prva točka - zahteva po razbitju historičnih dežel in povezavi vseh ozemelj z večinsko slovenskim prebivalstvom v enotno kraljevino Slovenijo, ki bi imela lastno enotno predstavniško telo (deželni zbor) v okviru Habsburške monarhije druga točka - Enakopravnost slovenščine (slovenščino v urade in šole) tretja točka - Ne! ideji velike Nemčije, ne se udeležiti volitev za frankfurtsko konstituanto 1848 2. Prva določba se povezuje s prvo točko programa, ki zahteva razbitje historičnih dežel po jezikovno- etničnem kriteriju → 1918 (Naredba celokupne vlade “Žolgerjeva ustava“ de facto). Druga določba se povezuje z drugo točko programa, ki si prizadeva za enakopravnost slovenščine in uvedbo slovenščine v šole in urade → postopoma se stanje slovenščine izboljšuje z razvojem panoge jezikovnega prava in s Pražakovimi jezikovnimi reformami za območje graškega apelacijskega sodišča. Šesta določba se vsebinsko povezuje z idejo tretje točke, ki nasprotuje ideji velike Nemčije (tj. ne frankfurtski konstituanti) → še isto leto (1848) 3. Ker ne zajame kmetov in meščanstva. Kmetov ne pritegnejo, ker se ne zavzemajo za zemljiško odvezo brez odškodnine, pri meščanstvu pa prevlada močna deželna in lokalna zavest (zlasti v zvezi s prvo točko!). Poleg tega za mnoge preradikalnost zahtev, zlasti prve točke, tudi ilirska usmerjenost nekaterih glavnih zagovornikov ZS (tj. morebitna povezava s Hrvati) 4. Jezikovno pravo predstavljajo oblastne norme, ki od 1849 dalje na zakonski in podzakonski ravni postopno pričnejo urejati dejanski položaj jezikov “narodnih plemen“ v smislu izvedbe ustavno zagotovljjenih pravic. To so tudi najrazličnejši drugi ukrepi, ki so se nanašali na uradno rabo jezika v sodstvu, upravi in višjih ravneh izobraževanja. Problematika? - Jožef II: Zakon o civilnem postopku, ki uvede zgolj pismen postopek (ukinitev ustne obravnave) => uporaba v deželi običajnega jezika, v praksi sodišč je to jezik, ki se je uporabljal pred sodišči - V tem času se tudi na prvi stopnji pričnejo poslovati šolani pravniki, ki so študirali v nemščini in slovenske pravne terminologije niso poznali. Napačen vtis, da se je od nekdaj, tudi v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom uporabljala nemščina. Vendar- v starem prisedniškem sistemu patrimonialnih sodišč vedno v slovenščini. Slovenščina se lažje vzpostavi kot zunanji uradovalni jezik (poslovanje s strankami) na sodiščih, a ne na vseh instancah / deželah / postopkih. Kot notranji se težje vzpostavi zaradi podržavljene uprave in sodstva (nemščina).

Question 191

oktroirana ustava 1849 in novi koncepti pripadnosti I. Kaj pomenijo koncepti pripadnosti in kateri prevlada v Avstrijskem cesarstvu II. Kakšna je v tistem času identiteta Slovencev? III. Katero temeljno novo vez pripadnosti vzpostavi ustava? IV. Kaj paradoksalnega najdete v besedilu oktroirane ustave (1849)

Answer 191

1. V 19. stoletju je počasi konec dinastičnih, pa tudi stanovskih in deželnih pripadnosti (pri nas deželna pripadnost še vedno, to je relevantno predvsem ža Francijo), najti je bilo treba novo vez med prebivalstvom. Politično-državljanski končept → pripadnost »državi« (najbolje si je predstavljati ZDA, Frančijo, kjer več etničnih skupin sebe smatra ža Američane in Francoze, tudi če ta narodnost dejansko ni obstajala) Jezikovno-etnični → »pomlad« narodov, pripadnost skupnosti na podlagi jezika in etnične skupine. V Avstrijskem česarstvu prevlada jezikovno-etnični koncept. 2. Dvojna- državljan in pripadnik naroda sta ločena pojma (jezikovno-etnični koncept)- glej ustavo 1849. Slovenci kot narod so obenem po politično-dinastični pripadnosti tudi avstrijski državljani 3. Vsaj načelno enakost pred zakonom 4. Oktroirana je ustava, ki jo sprejme vladar mimo predstavniškega telesa, gre za “vsiljeno ustavo“. Čeprav oktroirana, si cesar v njej omeji zakonodajno oblast, ki jo zdaj deli z državnim in deželnim zborom.

Question 192

deželnozborske volitve I. Kaj so kurije in kateri prepoznate v viru? Kaj so volilni razredi? II. Katere cenzuse oz. omejitve volilne pravice poznamo v buržoazni dobi? III. Zakaj lahko izmed žensk volijo samo veleposestnice

Answer 192

1. Kurije so interesne skupine poslancev. Število poslancev v posamezni kuriji je ne glede na število volivcev ali volivnih upravičencev določeno vnaprej. Volilni razredi so skupine volivcev, oblikovane po zakonu glede na družbeno, gospodarsko in interesno pripadnost. Tem skupinam gre pravica voliti poslance v pripadajočo kurijo (veleposestniški volilni razred voli samo v veleposestniško kurijo itd.) 2. Z njimi se kljub načelni enakosti pred zakonom vzpostaclja prednost nekaterim izmed skupin (volilni razredi). Cenzusi omejijo volilno pravico na manjši krog državljanov glede na specifičen kriterij: - Spolni (moški) - Starostni (24 let) - Davčni / premoženjski (višina plačanih davkov) - Intelegenčni (univerzitetna diploma => razširi krog!) 3. ker so plačevale visoke davke

Question 193

občine in servitutna regulacija I. Kaj nam pove dejstvo, da Majar Ziljski dobro pozna sestavo in pristojnosti občine, koncept ustave pa mu je še neznan? II. Povežite I. določbo provizoričnega Zakona o občini z dvotirnim sistemom zakonodajno- upravnih organov. III. Kaj je zemljiška odveza? Ali je izvedena proti odškodnini? IV. Kaj je bistvo servitutne regulacije

Answer 193

1. Pomeni, da je imel jasno predstavo o konceptu občine zaradi močne lokalne samouprave. Torej je pojem občine obstajal že veliko prej kot nov pojem ustave 2. Avtonomni tir predstavlja protiutež centralnemu tiru. Občine predstavljajo najnižjo stopnjo tega tira. Le s svobodnimi občinami, tj. normalno delujočim avtonomnim tirom, lahko svobodno deluje tudi centralna oblast. Avtonomnost upravljanja občin pa je tudi uzakonjena v oktroirani ustavi 3. Sklep avstrijskega državnega zbora, ki ga sankcionira cesar, po katerem se odpravijo fevdalna bremena (socialni cilj revolucije). Vsa javna bremena ki so jih podložniki dolžni fevdalnim gospodom za izvrševanje javnih funkcij so odpravljena brez odškodnine. Za nekatera bremena, ki so le podobna podložniškim možnost odkupa. Za izrazito podložniška postopek izveden uradoma proti odškodnini. 4. Urejanje stvarnopravnih upravičenj na nerazdeljenem neobdelanem svetu, ki se obravnavajo večinoma kot služnosti (servitutna = služnostna).