tutorstvo vprašanja Flashcards
(130 cards)
1
Q
pomembne letnice za kolokvij
A
777: kremsmunsterska listina
804: rižanska veča
1186: georgenberški privilegij
1215: magna karta
449 pr.n. št. zakonik 12. plošč
1232: zakon v korist deželnim knezom (doubt da bi tega kdajkol zahtevala - kk)
1750 pr.n št: hamurabijeva pravna zbirka
871: konverzija
cca 1000: brižinski spomeniki
1338: privilegij kranjskega plemstva
med 1002 in 1018: Vihpurgini darovnici (rečeš okol leta 1000)
2
Q
cerkvena posestva
A
Freisenško, Brixenško, Salzburško, Oglejsko…
3
Q
posvetni gospodje
A
Spanheim, Traungau-Otokarji, Babenberžani …
4
Q
Kdo so legis periti?
A
T. i. poznavalci prava. Primer le-teh so bili jurat, pristav, lögsögumaðr ipd.
5
Q
Kakšna je razlika med usus fori in mos iudicorum?
A
Delno se prekrivata. Usus fori so odločitve sodišč (najlepši primer obče sodbe pri gorskih pravdah), mos iudicorum so običajnopravna pravila, ki so se razvila skozi prakso sodišč.
Pod OP poznamo se mos maiorum (OP prednikov), mos regionis (regionalno OP).
6
Q
Kaj je razlika med usus fori, judikaturo in mos iudicorum?
A
Judikatura: ubistvu sistem precedenčnih primerov, torej da izreki (judikati) višjih sodišč vežejo pri odločanju nižja sodišča (na foro Anglije pa ZDA)
Usus fori: praksa sodišč v pravnem partikularizmu in pluralizmu, kjer odločajo čist neodvisno od precedensov in postavljenga prava in načeloma ne poznajo instanc.
Mos iudicorum: običajno pravo sodišč
(zdej iskreno najbl pomembn je da veš razliko med judikaturo pa tadrugima dvema. usus fori in mos iudicorum sta praktično ista stvar, mogoče edino z razliko da je usus fori bl vezan na pravni partikularizem)
7
Q
Glavne razlike šol; historičnopravno in naravnopravne?
A
čist glavna, bistvena razlika je, da pri naravnopravnih šolah imajo neko idejo o nespremenljivem pravu, ki obstaja vedno za vse ljudi in je pozitivnemu pravu merilo, tkoda se mu pozitivno ves cajt prilagaja, če ni z njim v skladu. Kaj je vir tega večnega prava se skoz cajt spreminja (pr Aristotlu maš naravo, pol pozneje pa pridejo na človeški razum). Oni zato verjamejo poznej (tam v 17. stoletju) da se da vse pravo kodificirat v splošne in abstraktne norme.
Na drugi strani maš pa historičnopravno, ko je pa čist obratn, v smislu da se pravo skoz cajt spreminja, da je odvisno od zgodovinskih okoliščin in ne eno večno, in da je tud različno za vsako ljudstvo/etnično skupino. Zato ful poudarjajo običajno pravo.
8
Q
Na kakšen način so vladarji v Mezopotamiji bili vrhovni sodniki?
A
To, kar razsodi vladar, ima najvišjo veljavo. Ni pa bilo sojenja na več instancah (to pomeni, da nisi šel najprej na najnižje sodišče in potem s pritožbami prišel na koncu do vladarja, kot lahko danes prideš do vrhovnega sodišča).
9
Q
A
10
Q
Kaj je bistvo tega paradigmatičnega organiziranja? Ne štekam razlike v primeru s kazuistiko…
A
Pri paradigmatičnem maš ti več primerov v celoti izpisanih: če tvoj vol nabode človeka, boš plačal tolko. Če tvoj pes ugrizne človeka, boš plačal tolko. Če se tvoj zid zruši na nekoga, boš plačal tolko. Pri kazuistiki bi pa mel znotraj enega primera naštetih ful primerov (npr. če človek umre zarad tvojega vola ali psa ali konja ali krave ali zidu ali … boš plačal tolko (izmišljen primer)). Pri paradigmatičnem velja, da lažje ven potegneš neko splošno pravilo. Morš pa razumet, da je tisti primer z ovco/kravo/čolnom kr napreden primer kazuistike, ker že lažje iz njega razbereš abstraktno pravilo.
11
Q
postopek sojenja v Mezopotamiji?
A
Tako formaliziranega postopka, kot ga poznamo danes, ni bilo. Sodili so mestni starešine na sodnem zboru.
12
Q
Kaj je paritetna pogodba?
A
pogodbe, kjer se stranke med seboj priznavajo za sebi enake. ceteris paribus
13
Q
Ali je “navodilo Hetitskega vladarja enemu svojih poveljnikov obmejnih straz” običajno pravo (mos regionis) ali postavljeno pravo (vladarjev ukaz); na njenih drsnicah piše oboje (a je mogoče to primer za prehod iz postavljenega v običajno pravo…)
A
Navodilo samo je primer postavljenega prava (vladarjevega ukaza), je pa pomembno z vidika njihovega razumevanja prava, ker vladar reče, da lahko prebivalci na novo priključenih ozemelj dalje uporabljajo svoje običajno pravo. Pove nam, da v Mezopotamiji niso želeli poenotiti prava na celotnem območju imali
14
Q
Ali se je z uveljavitvijo izraza agraphos nomos spremenil pomen besede nomos, in ali je to potem postavljeno pravo, ki ni zapisano (tudi?) od 5. stol. dalje? Za kakšne vrste zapisa je šlo? Ali so od takrat dalje še veljali nepisani zakoni? Kaj pa postavljeno pravo mesta Dreros, ki je časovno pred tem?
A
Pri jeziku je nemogoče govoriti o premočrtnem razvoju pomena izrez, a bom za potrebe lažjega razumevanja to skušal poenostaviti. Najstarejši pomen besede nomos je pesem. “Zatem” je nomos označeval (ne)zapisano običajno pravo in postavljeno pravo. Nazadnje, tj. v 5. stoletju, nomos pomeni zapisano postavljeno pravo. V času te zadnje faze spremembe pomena nomos, se je “pojavila” besedna zveza agraphos nomos, ki pomeni peti zakon. Ni bila uveljavitev izraza agraphos nomos tista, ki je spremenila pomen besede nomos, ampak gre tu za posledico spremembe do takrat veljavnega običaja, da je pravo nezapisano.
Mogoče malo preoblikuj drugi del prvega vprašanja in drugo vprašanje, saj mi ni povsem jasno, kaj te zanima.
Ja, običajno pravo ni bilo odpravljeno z uveljavitvijo pisanega postavljenega prava.
Kaj točno te zanima pri pravu mesta Dreros? Tukaj je pomembno, da veš, da ni postalo veljavno z dejstvom zapisa, marveč s prisego prisežnikov.
15
Q
Značilnosti tributarne gentilne kneževine (po čem se razlikuje od gentilne kneževin)?
A
Ne gre za posebno vrsto gentilne kneževine. Posebnost je le v tem, da je podrejena (t. j. tributarna) drugi gentilni kneževini ali kakršni koli drugi teritorialno politični enoti. Tej plačuje tribut - darove, s katerimi priznava njeno nadoblast, nadrejena kneževina pogosto jemlje talce izmed vladajočih slojev podrejene.
16
Q
Kateri organ sodi v rodovno plemensko ureditev in kakšni ostanki tega sistema so se ohranili v fevdalizmu?
A
zbor gens
17
Q
Kaj je razlika med asertoričnim tipom prisege in kaj med promisoričnim?
A
Asertorična: prisegam, da drži, kar sem povedal - potrjujem.
Promisorična: obljubljam, da bom tako storil/pričal al karkol.
Ena je za nazaj, druga za naprej.
18
Q
Pravo bavarske gens, katere priče so potegnjene za ušesa bavarci ali slovani?
A
bavarci
19
Q
zakaj leges romanae ne velja za prebivalce, o katerih govori odlomek iz dela Gotske vojne?
A
Zato, ker so bli ti specifični prebivalci v odlomku pod Franki/Germani. Tam maš pa načeloma leges barbarorum alpa sam običajno pravo (bl običajno pravo, kokr je razvidno iz odlomka).
20
Q
zakaj organiziranost družbe, kot jo srečamo v Prokopijevem opisu Slovanov, ne moremo enačiti z gentilno kneževino? - a zato, ker so v Gotskih vojnah soodločali vojščaki, gentilna kneževina ima pa zbor iz vseh slojev prebivalstva??
A
Deloma, ampak ne glih - gentilno kneževino načeloma definira to, da ima kneza, torej da je politična oblast vsaj deloma že skoncentrirana v rokah ene rodbine ki pol prenaša oblast po načelu dednosti (zravn pa ostane nek zbor) - tega pa v temu odlomku definitivno še ni. Torej zbor vojščakov lah je za gentilno kneževino, more bit pa zravn knez.
21
Q
Capitulare Saxonicum vs. Lex Saxonum - razlika?
A
Capitulare Saxonum je kapitular, ki je bil namenjen samo ljudstvu Sasov leta 797 (glej str. 129 v knjigi, na dnu strani), Lex Saxonum pa je leges barbarorum zapis prava Sasov. Eno je torej kot nek specialni vladarjev “zakon” specifično zanje, drugo pa je zapis njihovega prava na splošno.
22
Q
kdaj pride od gens do gentilne kneževine?
A
Tko je, gens so ves čas. Gens je izraz za politično ljudstvo, gentilna kneževina je pa oblika vladavine. Ampak najverjetneje me sprašuješ kdaj pride iz rodovno-plemenske ureditve v gentilno kneževino; to pa pride s stalno naselitvijo, ko se nekje že vzpostavijo nad teritorijem in začnejo razslojevat v odnose značilne za fevdalno družbo in se pojavi politična oblast skoncentrirana pri eni rodbini, kjer je vodja knez.
23
Q
Na kaj razdelijo Franki karantansko ozemlje?
A
Po uporu Ljudevita Posavskega ga razdelijo na (mejne) grofije.
24
Q
Kdo so bili “sloj prvakov” v Konverziji? Plemiči?
A
Tako, gre za predfevdalno plemstvo. Tiste, ki so najbliže knezu. Veliko več od teh dveh stavkov o prvakih ne vemo.
25
Kaj je servitum?
Javnopravna dajatev (iz Konverzije), ki jo je Hotimir obljubil salzburškemu nadškofu. Plačala se je vsako leto.
26
Kaj je pravno napotilo?
Latinsko professio iuris - gre za način ugotavljanja prava, pri katerem se tiste, ki svoje običajno pravo najbolje poznajo, izprašuje o tem pravu.
27
Kako to, da so Sasi prišli v istem času pod frankovsko oblast kot Karantnci?
Ker gre za Karlovo vojaško kampanjo proti vzhodu. Pokori si Sase na severu in Bavarce na jugu, s tem pa tudi Karantance, ki so Bavarcem tributarni. Vladavina Karla velikega je namreč zelo odvisna od vojaških osvajanj: ker v tistih časih v Evropi ni intenzivnega kmetijstva, mora svoj dvor ves čas zadovoljevati z novimi osvajanji, če povem zelo poenostavljeno.
28
Zakaj so bile župe prve pri reorganizaciji teritorija,ki so jih dodelili zemljiskemu gospodu?
Ker so bile najbolj trdne teritorialne enote pri nas.
29
Kako so Slovani in Germani doličevali meje?
Obhod, pri Bavarcih poteg za ušesa v podkrepitev spomina.
30
Na podlagi katere od metod za preučevanje listinskih virov lahko opis postopka ustoličevanja kneza povežemo s podatki iz Konverzije? Kateri podatki pa so to?
Metode retrogradnega sklepanja, bi rekla (ko sklepaš iz mlajših virov na starejše - kle so viri o ustoličevanju precej mlajši). Podatki iz Konverzije o knezu so pa najverjetneje tisti o naravi njegove oblasti - iz Konverzije vemo, da je bla knežja oblast prenašana dedno ampak hkrati po principu volilnosti, ker so si ga “postavljali”, nimamo pa v njej napisan, kako je do tega postavljanja prišlo - lah pa s to metodo sklepamo, da je najverjetneje nekej podobnega temu ustoličevanju iz mlajših virov blo že takrat.
31
Katere argumente na podlagi obravnavanih virov v prid (ali proti) tezi, da so Karantanci živeli (tudi) po svojem pravu v smislu rimskega pravnika Gaja, lahko navedete? V 8. stoletju? V 11. stoletju?
Argumenti za: staro izrazoslovje (glej celotno sekcijo o jezikislovni metodi na drsnicah), ohranjena pričevanja o zborih skupnosti, ki so bili najbrž sodne narave (veče, glej Škrubej str. 110), v 8. stoletju predvsem, da majo že izpričan prenos knežje oblasti iz Konverzije in da po primerjalnopravni metodi lah pol sklepaš da so mel najbrž ritus gentis (glej Škrubej od zadnjega odstavka na str. 113-114, se dosti o tem razpiše), na splošno podatki iz tipologij (primerjava z Veleti, Čehu itd, glej iste strani kokr prej.), za 11. stoletje pa je izpričano lastno pravo iz Vihpurginih darovnic (ta je ful pomemben), materialni viri (rovaši)
Argumenti proti: nikjer dejansko nimamo direktno izpričanga neposrednega zapisa o Karantanskem pravu, velik podatkov, ki jih imamo, smo pridobil iz primerjalnopravne metode, ki pa ni nujno 100% zanesljiva
32
Prosim na kratko razložite, ali so Karantanci kdaj prišli v odvisnost od Langobardov?
V viru 1 pri Karantancih imate zlo na dolgo odlomke iz Historia Langobardum, kjer razlagajo, kako so se med sabo napadal, kako so Karantanci k seb jemal ljudi če so pribežal pred Avari itd. Če bi bli v odvisnosti Karantanci od Langobardcev, potem ne bi tko govoril o njih kot o samostojnem ljudstvu ki samo vdira k drugim in se odloča o svojmu ozemlju (pa še specifično ime je izpričano za to ozemlje v Historii Langobardum). To je nekak argument, ko ga profesorca ima.
33
"Tri leta smo dajali tiste destine, ki bi jih bili morali dati sveti cerkvi, poganskim Slovanom, potem ko jih je on (grof) postal na cerkveno in našo, ljudsko, zemljo... Če nam bo prišel gospod cesar Karel na pomoč, se lahko rešimo, če pa ne, je za nas bolje, da umremo,..." Katere politične tvorbe Slovanov iz istega obdobja poznate? Kdo pa se priseljuje mednje in kakšno posledico ima to za vprašanje veljave prava?
tukaj gre za obdobje zgodnjega srednjega veka (ker so poglavja 6, 7 in 8 v knjigi vse isto obdobje), v kermu maš pa kot tvorbi Slovanov Karantanijo in Karniolo. Najverjetneje je tukaj mišljeno, da se mednje priseljujejo Bavarci, kar ma kot posledico na veljavo prava, da zlo dolg velja osebna veljavnost - ker so zdej mešani med sabo, se vsak mora izrekat posebej s proffesio iuris k pravu, po kerem se ravna, kar se vidi da zlo dolg se traja ker v Vihpurginih darovnicah iz 11. stoletja še vedno prihaja do izrekanja po osebno veljavnosti (ko sta ločeni skupini prič kot Bavarcev in Slovanov).
34
ali je ustoličevanje ritus gentis ali dux gentis?
Ritus gentis. Ritus gentis kokr lah sklepamo iz historičnih virov so namreč specifično pravna pravila o prenašanju oblasti v skupnosti (kamor bi pasal ustoličevanje). Dux gentis je pa izraz že prav za vladarja/vodilni sloj kot koncept.
35
ljudevit posavski
vodi upor, zaradi katerega Karantanci izgubijo domače kneze.
36
Do kdaj se ohrani nauk o deljeni lastnini?
V okrnjeni obliki vse do 1848. Še v ODZ (ABGB).
37
Razpad stvari na donos pa substanco, kaj je tle treba vedit oz. a je to sploh relevantno?
V obdobju zemljiškogosposvetnega sistema stvar konceptualno in realno razpade na substanco in donos. Razlog tiči v tem, da se družba zateče nazaj k naturalnim oblikam gospodarstva in denar kot sredstvo poplačila več ne funkcionira, namesto tega se v pravnem prometu uveljavijo naturalni donosi.
S tem, ko stvar tako razpade, lahko neodvisno in vzporedno razpolagamo s tako substanco (žitno polje) kot donosom (dajatev v žitu). Praktičen primer: Kmet ima v zajmu žitno polje. Ker je iz razmerja tudi stvarno zavezan podelitelju, mu je dolžan dajatve v žitu (renta, 1). Recimo, da je isti kmet dolžan redne dajatve cerkvenemu gospodu (desetina, 2) in dajatve deželskemu gospodu, kot priznavalnino za njegovo oblast (dajatev št. 3). Torej dobimo iz ene substance 3 donose. Gospodje lahko s temi donosi prosto razpolagajo, neodvisno od kmeta, torej lahko te iste dajatve naprej uporabljajo za neko poplačilo.
Tak razpad privede do cepitve dotedaj enotnega pojma lastninske pravice, kot ga poznamo iz Rima. Tu pride v igro Akurzijev nauk o deljeni lastnini.
38
Kaj je deljena lastnina. V primerjavi z zakupom, fevdom, itd..
Dam primer ureditve deljene lastnine v ABGB: “Ako pa ima kdo le pravico na tvarino stvari, drugi pa poleg pravice na tvarino izključno pravico na njene užitke, tedaj je lastninska pravica deljena in za oba nepopolna. Oni se imenuje vrhovni lastnik, ta užitni lastnik” pa pol je še vladar kot nek najvišji lastnik. Dons je lastninska pravica tko kt v rimu: enotna, nedeljiva itd.
Deljena lastnina je ono zgoraj - akurzij in njegova pogruntavščina.
Zakup je kakor moderna pogodbena vez - en da denar, drug nekaj časa upravlja s plodonosno stvarjo.
Za razliko od zajmov (tudi fevd je zajem not forgetti!): zakup nima osebne vezi - s seboj ne prinese določene mere osebne odvisnosti oz podložnosti.
39
Kako je fevd lahko svobodni zajem, če je vazal seniorju osebno odvisen?
vsaka oblika zajma prinaša določeno osebno odvisnost. pri svobodnih je ta le manjša. Pomni: pri nesvobodnih zajmih imaš vedno kmeta (na hubi) in njegovega gospoda.
40
Na drsnicah je podatek, da je Karantanija od leta 828 povzdignjena v vojvodino - kasneje pa je podan podatek, da je bila takrat velika upravna reforma frankovske države iz gentilnih kneževin v strukturo grofij? Je potem vojvodina ali grofija?
Citiram s 4. drsnice 6,1. dela (lansko štetje, verjetno letos enako): “2. grofije in mejne grofije - čas Frankovske države (npr. Karantanija OD 828 DO POVZDIGNJENJA (poudarila N.K.) v vojvodino/…/“.
Berite natančno. Leta 828 je izvedena velika upravna reforma Frankovske države, ki zajame tudi Karantanijo. Ta preide takrat iz tributarne kneževine v grofijo. Kot izhaja iz gornjega stavka, je Karantanija grofija od leta 828 do leta, ko je povzdignjena v vojvodino Vzhodno frankovskega kraljestva (note: 843 razpade država na tri dele).
41
Na kaj bi se lahko nanašala besedna zveza „recta lex“ (pravilni zakon) v CAPITULARE MISSORUM GENERALE? Vladarjevo postavljeno pravo/kapitularje?
Pravilni zakon (recta lex) se nanaša na vladarjevo postavljeno pravo, torej kapitularije. S pomočjo svojih odposlancev missi dominici je vladar preverjal dejansko uporabo prava v praksi (“vsem spodaj navedenim naložil, da naj živijo po pravilnem zakonu“).
42
Kdo je bil Arnulf Koroški in kaj je ta tvorba, ki ji vlada?
Arnulf Koroški vlada tvorbi, t. i. Arnulfovo kraljestvo, ki v grobem zajema Sp. + Zg. Panonijo, Karantanijo in zg. Posavje. Oblast nad tem ozemljem prevzame po padcu Koclja. Arnulf se politično zelo uveljavi, pozneje postane še cesar. Še enkrat preberi vire 14. - 16. v poglavju 8.
43
Rižanska veča. - zakaj Ivan tako samovoljno postopa, ali pojmujemo državo v odlomku kot res publica ali res privata?
Predvsem zaradi lastnih potreb. S tem si je povečal lastne dohodke od prilaščenih zemljišč in dajatev.
Res publica- javna stvar, vladati v javno dobro (republika). Pride iz Rima. Nasproti nje je res privata, torej vladati v lastnem interesu. Ivan je bil kot frankovski grof upravitelj istrskega območja. Kot izhaja iz odlomka je svojo moč izkoriščal za prisvajanje prej javnih dajatev, zemljišč, posegal je v avtonomijo lokalnega prebivalstva (glede udeležbe na sodnem zboru). Iz tega izhaja, da je z istrskim območjem upravljal kot z res privata. Od tu potegnemo povezavo, da je izvajal ilegalno patrimonializacijo delov javne oblasti.
44
Sta bila Državni cesarski mir in Božji mir že primer intervencijske zakonodaje - zakaj (ne)?
v osnovi bi lahko trdili, da gre za intervencijsko zakonodajo, če slednjo razumemo kot občasno reševanje najhujših družbenih sporov s strani neke visoke oblasti (aka “alo, zdej pa dost!”)
45
Vprašanje iz drsnic, ki se nanaša na Zakon v korist deželnim knezom: KAKO TO, DA IMAMO CESARSKI PRAVNI AKT O POTRDITVI PODELJENIH REGALIJ NA RAVNI CESARSTVA ŠELE ČEZ SLABIH 200 LET OD PODELITEV PRVIH IMUNITETNIH DAROVNIC? + Zakaj je to statut?
Povezano z bistvom zakona v korist deželnim knezom - ni prinašal ničesar novega, ker je šlo le za potrditev davno pridobljenih (zakonito in nezakonito) javnih pravic deželnih knezov. V bistvu je šlo za to, da so knezi s tem cesarja samo še dodatno ponižali.
46
Kaj je fora tega, da je ena izmed funkcij soseskinega župana naborništvo oz. Kaj sploh je to?
Jah zgleda je skrbel, da so mlade fante, ki niso bili prvi v vrsti za podedovat kmetijo, pognali v vojsko. To je ne glih prostovoljno novačenje v vojsko, pridejo te domov iskat ali pa se moraš zglasiti tam in tam, potem pa dobiš belo suknjo, vrečo in mušketo. Vprašanje probly paše pod absolutizem/buržoazno dobo, ker tukaj smo v 13. stoletju in imamo plemiško vojsko aka viteze.
47
Kaj so regalne pravice?
Pravice, ki so si jih gospodje pridobili v času patrimonializacije. Primeri: lastna vojska (najmočnejši TZG-jevci), kovanje denarja, pravica soditi prebivalcem, pravica do ustanavljanja mest in trgov…
Tipične javne pravice - pravice ki sicer pripadajo državi.
48
Kako so ministeriali povezani z nastankom dežel?
Ministeriali so nižji (sprva osebno nesvobodni) plemiči, ki pomagajo (bodočemu) deželnemu gospodu pri vzpostavljanju prevlade nad preostalimi TZG-ji na območju, ta pa jim v zameno obljubi svobodo.
49
Georgenberški privilegij in Magna Carta kot družbeni pogodbi? Od kdaj? Do kdaj? Za koga?
družbeni pogodbi med deželnim knezom/kraljem in plemiči kot takratnim političnim ljudstvom.
Od kdaj? Še predno sta bili spisani, ker gre le za zapis že obstoječih pravic plemstva.
Do kdaj? Kakor katera. Magna Carta oz. njena vsebina je malo veljala in malo ne. Georgenberški privilegij je pa skupaj z drugimi poznejšimi ročini in dokumenti tvoril srčiko štajerske deželne ustave, dokler ni začel izgubljati svojega pomena (sploh v absolutizmu) in popolnoma izgubil veljavo z abgb, glej sploh §§10, 11.
50
Katero pravo je mišljeno v Kranjskem deželnem privilegiju kot “smo jim dali njihovo pravo”?
Običajno verjetno: potrditev starih pravic običajnega prava s strani kneza - podobno kot, da je prisegel za njihovo nadaljnje spoštovanje. spomn se, zakaj se imenujejo ročini.
51
A lahko prosim za razlago za privilegij de non evocando in de non appelando ker nena čisto štekam?
De non evocando: vsi deželani in mesta podsodni deželnemu knezu, cesarju le še izjemoma.
De non appelando: pa niti na cesarja ne morejo več nasloviti svoje pritožbe.
52
Ali je Svetem rimskem cesarstvu torej glavni cesar, pod njim so pa knezi?
Na vrhu SRC je pravno in teoretično res cesar, njegova moč pa izrazito niha. V cesarstvu imajo posebno moč posamične plemiške frakcije, slučajna zavezništva, volilni knezi in razni vladarji (npr. kralj Češke, nadvojvoda Avstrije..), med njimi tudi knezi. Situacija je pogosto precej kaotična in se spreminja skozi stoletja (src namreč obstaja cca 900 let). Kratek odgovor: ga ni. Ne sistematizirat zgodovine, ker ne bo dobr.
53
A pri deželah je torej plemstvo dobilo sodno avtonomijo, ministeriali pa opravljanje vojaških nalog?
Ne. Celotnemu plemstvu je zagotovljena sodna avtonomija v okviru ograjnega sodišča, ministerialom (ki so oblika nižjega/nesvobodnega plemstva) pa se še dodatno izboljša položaj glede osebne odvisnosti in svobode. Temeljna dolžnost plemstva (ki je zgodovinsko tako ali tako vedno obstajala napram oblasti in je povezana z obstojem plemstva samega) pa je bila od nekdaj obramba (dežele). Mogoče še enkrat preberi tozadevno poglavje iz Škrubej knjige s posebnim poudarkom na strani 160. Preberi tudi Vilfan: Uvod v pravno zgodovino stran 72 in 73 (točka 2), ker iz vprašanja izhaja precejšnja površnost pri pregledu te snovi.
54
V čem je dvojnost starega formalnega naziva “vojvodina” pri poimenovanju dežele?
Kar so svetorimski cesarji nekoč vzpostavili kot vojvodine, se pozneje pogosto z enakim teritorialnim obsegom vzpostavi kot dežele - zato tudi knezom v veliko deželah pripada tudi naziv vojvoda. Glej npr. dežele vojvodino Kranjsko, Štajersko, Koroško…
55
Kaj je pomen 11. določbe Georgenberškega privilegija oz. kako je ta določba v korist ministerialom? “(11) Če bo avstrijski vojvoda z nakupom dobil v last takšne fevde (beneficia), ki so jih pridobili drugi gospodje, jih ne bo odtegnil tistemu, ki jih poseduje na podlagi fevdnega prava (iure beneficii).”
Najprej hvala za dobro (bolje: odlično) vprašanje in da si priložil/a tudi besedilo vira. Določba pravi, da če bi vojvoda od nekoga, ki je zemljo dal v fevd (senior) kupil to zemljo, z zemlje ne sme pobrati tistih, ki jim je bila dana v fevd (vazali). Ker vem, da se sliši
precej nejasno, naj ti ponazorim še primerjalnopravno in s primerom. Nemški BGB ima določbo, da nakup ne ukinja najema (“Kauf bricht Miete nicht”) - če ti kupiš stanovanje, v katerem je že nek najemnik, ga ne moreš kar vreči ven - kljub nakupu se najemno razmerje nadaljuje. Podobno je tu. Če bi avstrijski vojvoda kupil zemljo, ki je dana v fevd, bi vsi ti fevdi (in komur so bili podeljeni - tu stopijo v igro ministeriali) tam ostali (neodtegnjeni), verjetno bi se zgolj osebna odvisnost vazalov s prejšnjega podelitelja fevda obrnila k novemu lastniku zemlje. Če še ni čist jasno, povej.
56
Ali lahko govorimo o kontinuiteti veljave Magne Carte od 13. st. naprej?
Ne, ni veljala, nekako do srede 17. stoletja je bila skoraj pozabljena, v času Tudorjev je bila že njena omemba tabu tema. V 17. stoletju jo potem spet odkrijejo liberalni angleški pravniki in razvijejo zelo anahronističen mit o starodavnih angleških pravicah, ki so nastale z magno carto in so od tedaj nepretrgoma veljale.
Kratek odgovor: o kontinuiteti ne moremo govoriti. Vse drugo je angleška propaganda.
57
Ali je namen 39. člena Magne Carte (“Svobodnega človeka ne bomo prijeli, zaprli, mu odvzeli premoženja, izobčili, izgnali ali ga kako drugače uničili ali postopali zoper njega, razen na podlagi zakonite sodbe njemu enakih ali po pravu dežele.”) zagotoviti pravico do sojenja kot zaščito pred samovoljnim odvzemom prostosti?
No ja, delno. Tu ni toliko pravica do sojenja, kot jo obravnavaš npr. pri sojenju v razumnem roku, temveč prej obveznost sojenja in sodbe za zakonito pravno postopanje zoper nekoga s strani kralja. Smisel člena je v tem, da svobodnemu posamezniku zagotavlja sodno obravnavo pred njemu enakimi in s tem kot pogojem za nadaljnja kraljeva ravnanja na ta način res omejuje kraljevo samovladje.
58
Zakaj, če si plemič, nimaš meščanske pravice?
Ker se meščanstvo v visokem srednjem veku oblikuje kot poseben sloj/stan, ki ima monopolne pravice na nekem področju. Vladar to odobrava, ker mu prinaša sredstva, meščanstvo pa plemstvo praviloma z veseljem izključi iz svojih mest.
Nekatere pravice se kumulirajo, druge se izključujejo. tako kakor predsednica republike ne more biti hkrati še odvetnica, tudi plemič ne more biti še meščan.
59
Razlika med obmiljem in obgradjem?.
Pri obgradju gre za ozemlje pod pravno jurisdikcijo mestnih organov, pri obmilju pa za gospodarsko pravico mest, torej za prostor ene milje okoli mesta, kjer je bila obrt pridržana zgolj meščanom, ostalim pa prepovedana.
*obgradje = pomirje
Obmilje: una zemla eno miljo okoli (kmet tam ne sme repe prodajat etc).
60
Zakaj je združeni arengo približek kmečkemu deželnemu zboru?
Zato, ker so se z beneškimi overlords pogajal o višini davka tko kt deželni zbor.
61
Zakaj so konzuli hkrati sodniki? In kaj je potem sploh delal potestat (preden so prišli pod Benetke)?
Zato ker piran ni bil država 21. stoletja z razvito teorijo in izvedbo treh vej oblasti.
62
Kaj je razlika med mestnim agrom in pomirjem?
ager srečujemo pri obmorskih mestih in lahko sega daleč čez mestno obzidje (gre za območje zunaj mesta, ki spada pod oblast mesta/komuna). O pomirju tipično govorimo pri celinskih mestih in se konča z mestnim obzidjem, saj se tam konča tudi oblast celinskih mest.
63
So celinska mesta ustanavljali zgolj teritorialni zemljiški gospodje, ali so jih lahko na svoje ogradnem posestvu tudi ostali zemljiški gospodje (ki niso bli KK: big daddys)?
Pa začniva pri homeri. ponavadi pri ustanavljanju mest ni šlo za pravno “sméti”, temveč za zelo real life “moči”. Za ustanovitev mest potrebuješ zadosti ljudi in kapitala, česar mala ogradna gospostva verjetno niso imela. Ne predstavljajte si, da so mesta nastala tako, da je plemenitaš stopil na neobljudeno polje in dejal: “tu bode mesto”, temveč je tam že prej obstajalo neko naselje, ki se je organsko širilo in mu je čez čas gospod dal status najprej trga, nato pa mesta. Seveda je gospod razvoj te naselbine lahko pospeševal ali zaviral. Da bi mesto nastalo iz nič, je redko. Kratek in poenostavljen odgovor: to možnost so imeli tzgjevci.
64
Pod vprašanjem 9 je odgovor, da potestata pred Benetkami ni bilo, a je na njenih drsnicah zapisano, da so imeli potestata v času največje avtonomije, torej pred letom 1283, ko pridejo pred Benetke?
Imaš prav, lani smo zgleda površno šli odgovorit. V prvem statutu iz 1274 institut potestata/podestata/kapetana res obstaja in sicer je izpričano, da so to funkcijo istrska mesta postopoma prevzemala iz beneške ureditve, na to mesto pa tudi pogosto imenovala Benečane, odvisno od prevladujoče frakcije, ki je tedaj obvladovala mesto. V Piranu so se tudi precej bojevali med seboj in sredi mesta gradili utrjene stolpe, od koder so drug drugega obstreljevali. Wacky shit, i kno. Dokaj star, ampak soliden članek na to temo je Miroslav Pahor: Statut občine Piran iz leta 1274. Potestata je tedaj volil Veliki svet za enoletni mandat in ga s tem “ustoličil v najvišji organ občinske izvršne oblasti”. Potestat je moral mestu in njegovim organom priseči. Ko mesto podvržejo beneški armadi, se v nekaj desetletjih zgodba obrne: mesto in njegovi organi postanejo tisti, ki prisežejo zvestobo potestatu, ki ga nastavijo Benetke. Piranska zunanja avtonomija postane močno okrnjena.
65
Kako se centeni povezujejo z vzpostavitivijo karalnega postopka pri avtonomijah na podeželju?
Škrubej knjiga str. 194 ima footnote ki navezuje na centene na str. 146 prvi odstavek.
Centeni: zbori stotnije, kjer izrecno navzoči missi dominici (pri sojenju v težjih krvnih dejanjih).
Odlomek Capitulare de iustitiis faciendis: naj na stotnijah ne bo nihče obsojen na smrt, izgubo svobode itd., če ni navzoč grof ali missi dominici.
66
Pri avtonomijah na podeželju je na pp vprašanje čisto na koncu kje smo srečali izraz dekanija in v katerem interpretiranem pomenu?
Dekanija se pojavi pri Tasilovi darovnici aka Kremsmünsterska listina (777) - prva omemba župana! Tudi v odlomku institut obhoda meja.
67
Kaj pomeni zakrižanje vinograda? Zakaj so to delal?
Če si gorskemu gospodu dolžen, pa nimaš nič, kar bi ti lahko zarubil (to je fensi pravniška beseda za “vzel, da se poplača”), ti lahko v vhod v vinograd zabije kol, kar pomeni, da ne smeš na svoj vinograd (kar ni glih dobro glede na to, da od tega živiš). Če greš pa vseeno not, ti pa zakasira kazen.
Glej Gorske bukve in občo sodbo župnika Martina proti vinogradnikom.
68
Kako, da leta 1401 v sodnem zboru še vedno sodelujejo tudi župani? Kaj in kdaj se to spremeni?
Odvisno, o katerem območju govoriš. Če govoriš o Nadiških Slovencih (in si letnico dobil/a iz Sojenja kmetoma, obtožedolženimaumor iz maščevanja), potem župani pri sojenju ne sodelujejo več od cca 1420, ko so prišli pod Benetke in sta se razdelila uprava (župan je upravni organ) in sodstvo.
Je pa bilo popolnoma normalno, da župani sodelujejo v sodnem zboru. Bolj je neobičajno, da potem niso več bili, na ostalih območjih so bili župani prisedniki bistveno dlje.
69
Ali so Gorske bukve samo za vinsko gorico? Kakšno vlogo imajo Štajerci pri Gorskih bukvah, a je blo to tut za njih napisano?
Gorske bukve so bile napisane za razmerja na gorskopravnih vinogradih, torej (če prav razumem vprašanje) ja, napisane so bile samo za vinske gorice.
Gorske bukve je deželni knez Ferdinand I razglasil zgolj za Štajersko, na Kranjskem svojih niso dobili, so pa zato uporabljali štajerske. Štajerci so pri sestavljanju Gorskih bukev sodelovali (dvajsetletna pogajanja o vsebini).
70
Kdaj so se odločali na podlagi Gorskih bukev in kdaj ne? So nastajale sproti al so ble že napisane?
Na podlagi Gorskih bukev so odločali od leta 1543, tj. od takrat ko so bile izdane. V sklopu postopka na gorskih pravdah so jih zmeraj prebirali, na njih so se v sporih sklicevali ipd. So pa se v praksi pojavili določeni odstopi od določb v Gorskih bukvah, obče sodbe so na primer nekatere določbe razširile oz. spremenile (glej: Gorski zbor, Gazice, 5. oktober 1604).
Gorske bukve so akt postavljenega prava. Kot take nikakor niso nastajale “sproti” skozi prakso gorskih pravd kot organa avtonomije. Take kot so bile razglašene, so veljale.
71
Kaj je bil rovaš? Če rabimo to vedet.
Moraš vedet, ker je važno za razumevanje tekstov. To je ena taka lesena palca, ki je šla okoli članov veče in so na njo vrezovali črtice. Vprašanje je bilo npr. “ali je Jože kriv ali ne”, potem pa je bilo dogovorjeno nekako tako: če misliš, da je Jože kriv, vreži črtico na levo stran rovaša; če misliš, da ni kriv, vreži črtico na desno stran. Na koncu so prešteli črtice in upoštevali odločitev večine. Pogooglaj za slike, da si lažje predstavljaš, maš pa tud sliko na drsnicah (mislim da tam pri zgodnjesrednjeveških prednikih Slovencev).
72
Vinodolski zakon: »51. Če se najde kriv pristav, pripade knezu vse njegovo premično in nepremično premoženje. Če ga kdo obtoži pred knezom ali kje drugje, da laže in tega ne more dokazati, plača knezu 40 soldinov in pristavu vola in 10 liber. Če se ugotovi, da je kriv plača prej rečeno kazen in ne more biti več pristav brez dovoljenja kneza. Če bi stranka, zoper katero je krivo izpovedal, morala biti kaznovana, naj bo prosta, ali pa naj se pravda v pravdi, kjer je bilo krivo izpovedano. Da je kriv, je treba dokazati s tremi verodostojnimi pričami.«
Vprašanje iz drsnic: zakaj, pripade knezu premoženje pristava, če ta zlorabi svoj položaj? Kaj je globlji smisel te določbe in s čim je to danes primerljivo?
Pristav je neke vrste javni funkcionar, je oseba javnega zaupanja. Zloraba javnega položaja ruši stabilnost v družbi. Glede premoženja pa tko, knez je imel itak javno oblast in pristave so tudi postavljali z njegovim pristankom, torej je logično, da bo ob zlorabi položaja premoženje pripadlo knezu kot nosilcu oblasti.
Primerjaj z 215. členom Kazenskega zakonika:
Izneverjenje
215. člen
(1) Kdor zastopa premoženjske koristi kakšne osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa zavestno ne izpolni svoje obveznosti delati v njeno korist ali dela v njeno škodo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Če storilec ob storitvi dejanja iz prejšnjega odstavka izrabi pooblastilo za pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Če stori dejanje iz drugega odstavka tega člena odvetnik, notar, skrbnik, izvršitelj ali stečajni upravitelj ali če si storilec pridobi veliko premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let.
Ali vidiš, kako je inkriminacija po 3. odstavku izrazito huje sankcionirana? Zakaj? To so vse osebe garanti, ki uživajo višjo mero javnega zaupanja, zato je tudi prelom tega zaupanja hujša reč.
V luči tega je Škrubej pri nas prav tako poudarjala primerjavo z idejo pravne varnosti → državljani so upravičeni zanesti se na državne organe.
73
Kaj je fora županskih sodišč, zakaj niso hotel plemiči it na ograjno sodišče in a se je nekim kmetom tudi sodilo na županskih sodiščih. A so to nižja patrimonialna sodišča..
Istrski plemiči so želeli, da se jim sodi na sodiščih, na katerih so sicer sodili kmetom (predvidevam, da gre za nižja patrimonialna ja, lahko bi šlo tudi za višja, nisem ziher), ker se niso želeli podrediti kranjskim plemičem - če bi jim sodili kranjski plemiči, bi s tem na nek način priznali, da Istra ni samostojna dežela, ampak del Kranjske (spomni se, da je sodna avtonomija prva stvar, ki jo plemiči dobijo ob nastanku dežele, brez ograjnega sodišča o deželi ne moremo govoriti). Tako so izbrali deželsko pripadnost (istrski kmetje) nad stanovsko, ker jim je avtonomija Istre pomenila več od stanovske. also kranjsko pravo = tuje pravo, na istrskih sodiščih domače pravo.
74
A soseskam je načeloval župan, ki pa je bil prav tako posrednik v sporih? Kako pa je bilo na Primorskem oz. na Goriškem sta pa v sporih posredovala tako sodja kot župan? In a o teh soseskinih zadevah se je odločalo na deželskih sodiščih glede nato, da piše v knjigi, da je župan odločal v okviru deželskih sodišč (nekaj takega)?
Župan ni zares načeloval soseskam, vsaj ne uradno, ker so bile podložne zemljiškemu gospodu. Je bil pa posrednik v sporih znotraj soseske, ja. Na Primorskem maš načeloma samo sodjo brez župana, ki je delal isto, kot je delal župan izven Primorske, samo reklo se mu je drugače. Oba maš samo ponekod v Vipavski dolini, predvidevam da sta si nekak razdelila vloge, v glavnem oba sta posredovala v sporih. Glede knjige pa: prosim napiši mi točno kje so to našel/našla al pa mi izpiši tisti del iz knjige, pa ti odgovorim :)
75
V okviru katerih sodišč je sodja prisednik?
za sodjo v Ozeljanu vemo, da je bil prisednik v okviru deželskega in gorskega sodišča (glej odlomek o Ozeljanu v Šempaški dolini). Če so bili vsi sodje prisedniki tudi na gorskem sodišču, pa žal ne vem.
76
Kdo je sodja oz. ali je bil to kmet, ki je posredoval v sporih predvsem med kmeti in zemljiškimi gospodi?
Sodja je to, kar je bil sicer župan, posrednik v sporih. Izven svoje funkcije je bil eden od prebivalcev soseske, torej kmet. Velika večina sporov je bila med kmeti samimi in ne med kmeti in zemljiškimi gospodi. V teh sporih je bil prisednik. V sporih glede soseskine avtonomije pa posrednik.
Pazi: sodja je prisednik in ne zares sodnik. Majo tud sodnika, ki je od zemljiškega gospoda.
77
Na deželskih sodiščih… A je sodil deželski sodnik al teritorialni zemljiški gospod?
Oboje je možno. Odvisno, kak se je teritorialnemu zemljiškemu gospodu dalo bit tam (tega raje ne napiši v izpit tho). Načeloma je bil sodnik nekdo drug, ampak je delal za teritorialnega zemljiškega gospoda.
78
Kdo pa je lahko izrekal smrtno kazen? Samo sodnik?
Za kmete sodnik na višjem patrimonialnem sodišču. Oz namesto sodnika lahko teritorialni zemljiški gospod, če si ni postavil sodnika in je sodil sam.
79
Kako so računali davke (imenjo)?
Vzameš urbar, dajatve not preračunaš v denar, da dobiš plemičevo imenjsko rento. vzem imenjske rente vseh deželanov (plemičev v deželi)... bum - deželna imenjska renta. Od nje vzemi procente in to bo davek na deželno imenjsko rento.
Čez čas se jim ni več ljubil skoz gledat, koliko znaša deželna imenjska renta - cifra se je ustalila, ampak ker je bila močna inflacija (spanish gold baby), so na koncu davek odmerjali kar v večkratnikih stare deželne imenjske rente.
80
kaj je prvo posvetno pravno besedilo v slo
zapovedni list
81
kaj je problem preglasovanja pri kurijah
kurija je bla vezana samo na odločitev o davkih, na ostale ne nujno (ko so jo preglasovali)
82
A vojaška pomoč plemičev ni več obvezna od takrat ko so TZG-ji širili oblast in pridobivali zvestobo tudi plemičev ki niso bili njihovi vazali- v zameno za privilegije?
Ne, ostane obvezna in je podlaga za zasedbe deželnega zbora, ker so imeli možnost ali služit brambo ali dat knezu finančna sredstva.
83
v kakšnem pomenu ma vladar preklicno koncesijo?
Dejansko pravico bit na deželnem zboru ima samo plemstvo (ker stari zbori deželne brambe in splošna davčna svoboda plemstva - namesto brambe raje dajo knezu denar), prelati in mesta pa so na zborih lahko samo zato, ker je knez milostljiv in veličasten in jim je dal to možnost in lahko to vsak bot prekliče.
84
Kako so nastale dedne dežele?
Organsko s širjenjem oz zaokroževanjem habsburške knežje oblasti nad kopico dežel SRC, ki je pozneje znana pod imenom dedne dežele/(Nadvojvodina) Avstrija/Monarchia Austriaca in nekaj večgeneracijskimi političnimi triki, vključno s ponarejenimi privilegiji (privilegium maius), ki so habsburžanom “dali” pravico do naslova nadvojvod.
85
Kaj pomeni, da so imeli predstavniki zborov it teritorialno-upravnih enot (centralnih monarhij) imperativni mandat (Škrubej knjiga str- 218)?
imperativni mandat pomeni, da predstavljaš tistega, ki te je izvolil ali ti kako drugače dal mandat za predstavljanje neke skupine in si na njegova navodila glede tega predstavništva vezan.
Npr.: mesto York te je izvolilo za svojega poslanca v House of Commons. Tvoj mandat tam ne bo svoboden, ne boš glasoval o zakonih po mili volji, temveč boš dolžan postopati in glasovati po navodilih tvojega volilnega telesa, torej meščanov mesta York.
- To
- je danes v naši ustavi izrecno prepovedano v členu o mandatih poslancev. V praksi ne deluje
86
Ali šele z notranjeavstrijsko vlado v Gradcu odpravijo privilegij de non apellando?
Na njenih pptjih piše: “notranjeavstrijska vlada v Gradcu kot najpomembnejši organ z upravnimi in sodnimi pristojnostmi (na pritožbeni stopnji za vse dežele!)” - mislim, da tale opis nima zveze s privilegijem de non apellando, ki smo ga mi spoznavali kot sredstvo dodatne patrimonializacije z odtegnitvijo pritožbe na cesarja, če si bil nezadovoljen s sodbo sodišča kneza, ki si mu bil podsoden. Kontekst, v katerem profesorica razlaga o citirani alineji mi ni poznan, domnevam pa, da se navezuje na ustvarjanje prve naddeželne tvorbe ter s tvorbo nujno povezanih oblastnih urejanj - če že ne direktno, pa preko pritožb na notranjeavstrijsko vlado ali kak drug organ.
Kurzgesagt: de non apellando je privilegij, ki povečuje moč kneza napram cesarju, kar pa gledamo tu, je naddeželno upravno in sodno povezovanje pod istim knezom. Noben pozitivnopraven poseg zoper ta privilegij v glavnem, ta privilegij pa tudi takrat že ni bil relevanten, ker se v mozaiku starih domen v SRC že počasi oblikujejo zametki pravih držav.
87
Ali so Bohoričeve Zimske urice proste namenjene (posvečene) plemstvu? - koga naslavlja v delu, ko reče “...če ga boste pospeševali Svojim ljudem…. se bodo tudi vašiz preprosti ljudje v kratkem času naučili slovenskih prvin…” - a tu apelira na plemstvo ali duhovščino?
Posvečene sinovom plemičev. Naslavlja prav tako plemiče. Z “vašimi ljudmi” pa misli njim podložne, v osnovi njihove kmete. Želi, da bi plemstvo pripomoglo tudi k izobrazbi kmetov.
88
Zapovedni list 1570 - na kakšen način je dežela Kranjska zbrala glavnino pomoči deželnemu knezu? Kdo je “dežela” - plemstvo?
In vino veritas. Davek na vino.
89
ljubljanski malefični red - katere tendence v razvoju KP so prisotne? ali so spore še vedno reševali z maščevanjem in kje tu je povezava z oficialno maksimo?
Maščevanje je še vedno dopustno, a pregon hudodelstev močno prehaja na javno oblast. Oficialna maksima (pregon po uradni dolžnosti) pomeni, da je oblast, če je izvedela za storjeno hudodelstvo, tega morala preganjati TUDI če se je storilec z žrtvijo že poravnal (poravnava namesto maščevanja, a oblast se ne zmeni in preganja vseeno).
90
kje točno (bojda nekje na začetku) v Ljubljanskem malefičnem redu je inkvizitorno načelo (zasčlišanje obdolženca z mučenjem)?
Najprej razčistiva inkvizitorno načelo. Instrukcijska ali inkvizitorna maksima, v domačem jeziku poznana kot preiskovalno načelo, je eden izmed institutov tudi modernega kazenskega procesnega prava, ki ga je ta podedoval iz inkvizitornega postopka srednjega veka in zgodnje moderne dobe. Njegovo bistvo pa ni “zaslišanje obdolženca z mučenjem” (je pa to pogosto del inkvizitornega postopka, kot ga boste poznali v drugem letniku skupaj s poudarjeno pisnostjo, nejavnostjo postopka, zlitjem vloge tožnika in sodnika in s tem povezanim inkvizitornim načelom, poudarjanjem iskanja materialne resnice… ), temveč da je sodnik obenem tudi preiskovalec.
Pri inkvizitornem načelu oz. instrukcijski maksimi gre za to, da sodnik ni le pasivni agent, ki mu stranki (torej obramba in tožilec) prinašata svoje dokaze, temveč lahko in mora dejanje preiskovati tudi sam. To je povezano z željo po čim večjem iskanju materialne resnice v zadevi in je nasprotje razpravnemu načelu, kjer sodnik presoja le tisto, kar mu predložita stranki in sam ne more in ne sme nič raziskovati (tipično pravdni postopki - vaš tretji letnik).
Zdaj pa k LMR1514. Inkvizitorno načelo se ti npr. kaže v Fol. 2v (Škrubej, str. 204), kjer “mora sodnik sam raziskati”, “prijeto osebo zasliši” etc. Ne samo, da razsoja, tudi sam odkriva dejstva.
Danes se je to ohranilo v vlogi sodnika v kazenskem postopku, še bolj izrazito pa v vlogi preiskovalnega sodnika v predkazenskem postopku. To bo del tvoje abecede v drugem letniku.
91
Kaj točno je fora virilnega in kurialnega glasu?
Virilni glas - vir - lat. moški. Ko glasuješ, predstavljaš samega sebe.
Kurialni glas - ena kurija (ena klop) ima en glas.
92
Kdaj šele 1. zakonik, ki je (vsaj) razglašen za več dežel skupaj? A je to mogoče od Marije Terezije - Consitutio Criminalis Theresiana?
CCT je bil res razglašen za več dežel skupaj (Entbieten allen, und jeden in Unseren königlich-böheimischen, wie auch nieder-inner-ober und vorder-österreichischen Erblanden), ne vem pa zagotovo, če je bil prvi. Po mojem je bila CCT prva.
93
Ni mi jasno tole iz vilfana: pri CCC (p. 98) piše, da so deželni knezi omejevali moč centralnih organov in je bilo recepirano RP v prid monarhom po večji centralni oblasti, potem pa pri posledicah dovoljevanja davkov (p. 100) reče, da so bile srednjedobne posledice dovoljevanja davkov podlaga za razvoj absolutne monarhije, saj je recepcija RP krepila deželne kneze S podporo avtoriteti monarhov. deželni knezi in monarh so si torej v navzkrižju ali ne?
dobra opazka. Vilfan na strani 98 v opisanem primeru govori o razmerju med svetorimskim cesarjem (“centralni organi”) in deželnimi knezi. Rimsko pravo je cesarju počasi pomagalo pri reševanju problema neenotnosti prava po cesarstvu in knezom itak ni bilo všeč, da se je namesto njihovega starodavnega prava uporabljalo neko random rimsko, ki so ga prinesli tujci, ki so študirali v bologni. Spomni se pritožbe bavarcev, ki ste jo gotovo brali na prvih vajah. Na strani 100 pa gre za splošno razmerje vladar (bodisi deželni knez, kralj, cesar, kdorkoli hočeš) vs. njegove domene in prebivalstvo, kjer je uporaba bolj enotnega prava pripomogla k večji vladarjevi oblasti.
94
a ko pride v 16. stol do natiska Biblije v slovenskem jeziku še kr ni v ospredju jezikovno-etnična pripadnost? oz. kak je možno, da ni, če se pa “borijo” za skupen jezik.
Še kr ni in še 300 let ne bo. To bi bilo fino počasi dojeti. Pa ni bilo “boja” za skupen jezik, spet boš moral/a počakati še 300 let. Edini boj takrat je bil med katoliško cerkvijo in protestanti. Cilj spodbujanja slovenščine je bil tedaj v izobrazbi kmečkega ali kar občega prebivalstva, v prevodu Biblije pa poleg tega približanje verskih besedil kmetu, ki je je zaradi Trubarja naučil brati in lahko zdaj zaradi Dalmatina prvič sam in v svojem jeziku tolmači Sveto pismo. Preberi članek na spletni, če te še matra.
95
Kdaj se je razvilo načelo iura novit curia - dolžnost, da so morali sodniki poznati obče pravo?
Glej 14. poglavje, 4. odlomek (Red za državno komorno sodišče, 1495). 3. člen: obče pravo ima subsidiarno veljavo, torej primarno še vedno iura propria, vendar koliko se sklicuje na partikularna prava je obstoj teh potrebno dokazovati (morajo biti “predloženi”). Obče pravo je zdaj potrebno poznati po uradni dolžnosti in ga ni potrebno dokazovati (iura novit curia).
V pomoč: ubi cessat statutum habet locum ius civile- subsidiarnost občega prava.
- Pomeni, da pravila občega prava (ius civile) veljajo ves čas subsidiarno, napram partikularnemu (ius statum) in (kjer se je to uveljavilo) vladarjevem pravu, ki veljata primarno. Gre za obdobje recepcije rimskega prava in uveljavljanja učenih pravnikov.
96
Katere so habsburške dedne dežele?
Koroška, Kranjska, Štajerska, Goriška (tko tko) (kompilacija zadnjih 4 je Notranja Avstrija), Tirolska, Spodnja in Gornja Avstrija. Ne rabiš znat na pamet, sam zastopi, da je to večina današnje države Avstrije in skor vsa Slovenija in mal ogrizkov okol.
97
Ali je bil Dedni red za Spodnjo Avstrijo sprejet s soglasjem ali z upoštevanjem interesov političnega ljudstva?
Kukr kje in odvisn kako razumeš “upoštevanje”. Na ogrskem zagotovo s soglasjem stanov, v dednih deželah pa kao po consilium, dejansko pa še to ne.
98
Kaj bi lahko bila kratka razlaga pragmaticne sankcije
Karl VI. je svetorimski cesar in avstrijski nadvojvoda, kralj češke, ogrske, hrvaške, dalmacije, slavonije itd. No on nima sinčka. Ma pa hčerko Marijo Terezijo (MT). In ker noče, da bi habsburška linija za njim izumrla in bi vse njihove posesti podedovali neki čudni bratranci, se spomni, da bi izdal nek pravni dokument, ki bi omogočil dedovanje Marije Terezije.
Guess what: toje bila pragmatična sankcija. Kar moraš še vedet je naslednje: to ni akt absolutističnega vladarja. V avstrijskih deželah skoraj, ker Karl stanove samo seznani s sprejetjem tega akta. Na Ogrskem mora pa stanove na kolenih prosit, da ga požegnajo.
ALSO: pragmatična sankcija je delovala tko na pol. Večino src (svetega rimskega cesarstva, ne kakih poetičnih ljudskih src) in podanikov je Karl prepričal, ostali so šli pa potem mal v vojno z MT, ko je dežele podedovala. In tako smo izgubili Šlezijo proti Prusom.
99
Kako so se razvili okraji - kaj so bili naborni okraji?
Okraji so nastal zato, da je mela vse bolj močna centralna oblast lahko več davkov in vojske. Naborni okraji so bili za slednje.
100
Kaj je Exercitum religionis privatum in zakaj ne velja v Habsburških dednih deželah vse do Jožefa II?
Ker augsburški verski mir - čigar vlada, tega vera in Habsburžani so bili pope lovers.
101
Kaj je sploh fora Excercitium Religionis Privatum?
Kaj je sploh fora Excercitium Religionis Privatum?
Doma moli, komur hočeš, sam na cesti ne.
102
Kakšna je povezava med Elizabeto I. in Jean Bodinom (v premislek section)?
Elizabeta I. je v času, ko je živel in ustvarjal Bodin vladala Angliji in je primer suverenega vladarja - zato Bodina med ostalim tudi berejo na Cambridge-u.
103
Na drsnicah 13.2 je pri Patentu o postopku v podložniških zadevah govora o gosposki, pisarni svoje gosposke ipd. Ali je pisarna gosposke v tem primeru kresija? In ali je kresija presojala zgolj po občutku?
Gosposka je podložnikov gospod, njegov local lord, ne kresija. In ne, kresija ni odločala zgolj po občutku, postopale so vsaj po patentih (pa kakih navodilih od zgoraj), v veliki meri so bile podaljšek vladarjeve politike širjenja (upravnega) nadzora nad njegovim ozemljem in lokalno patrimonialno oblastjo.
104
Kaj rabimo vedet kar se tiče Ilirskih provinc po Vilfanu?
predvsem odpravo patrimon sodstva in da velja code civil
105
pri pravnem absolutizmu - katero “staro pravno ureditev” vladar začenja odpravljati? temelječo na čem? - (a deželne zbore??temelječe na stanovih??)
povsem pravno gledano se res začnejo odpravljati stari deželni in naddeželni organi - glej slajda 9, 10 pri predavanju 13.2, obenem pa s patenti vladar začne močno izpodjedati patrimonialno oblast (omejitev patrimonialnega sodstva, tlake, …). Dejanski vpliv oz večanje vladarjeve moči pa se kaže tudi v tem, da se nekateri organi v praksi opustijo brez kake formalne odprave: vladar stanov ne sklicuje več, ker ima sam dovolj sredstev za vladanje in njihove pomoči ne potrebuje več (“vladar vlada sam” = absolutizem), kar pomeni opustitev deželnih zborov.
106
A je treba znat študente prava iz naših dežel
( Konrad Kadlec, Bernard Perger, Jurij Wohinc)?
107
Zakaj se v obče pravo praviloma šteje ravno fevdno pravo (vprašanje na drsnicah) ?
ker je pravo plemstva tistega časa
108
V knjigi piše: "v 15. stoletju je po Piccolominiju v svojem delu kot enega historičnih »dokazov« za kontraktualno teorijo o oblasti na ahistorični način interperetiral Jean Bodin (kot nasprotje absolutni vladarjevi oblasti, ki jo je zagovarjal sam), za njim pa vrsta avtorjev vse do danes." A prav razumem, da je Piccolomini obred videl kot dokaz za kontraktualno teorijo. Bodin pa je to interpretiral na ahistorični način kot nasprotje svoji teoriji absolutne oblasti? + also kaj sploh pomeni ahistorični način?
Piccolomini ni nč kej dost razmišljal o teorijah, on je sam okol po deželah pohajal in se mu je zdelo čudno, ker “lol, lej kako kmetje kneza ustoličujejo.” Midva veva, da tisti razcapanci v lodnu niso bili navadni kmetje, temveč potomci starih kosezov, privilegirano in osebno svobodno prebivalstvo. Bodin se je potem motil, ko je pravil, kako je tu kontraktualna teorija aka družbena pogodba med ljudstvom in knezom. Ker dejansko ni bilo ljudstvo, temveč ex zelo ozka elita.
Ahistorični način je pa isto kt anahronizem - vstavljanje predstav/idej ene dobe v drugo dobo, tipično idej moderne dobe v preteklost.
109
Kaj je fora te deželne deske? Predhodnica česa je?
Fora te deželne deske je, da so pogruntali, da je fino, če imaš tudi vse (ne čist) pogodbe na enem mestu. Ko postane ta zbirka javna in začne veljati za resnično, kar je v deželni deski not zbrano, dobi nekako status tega, čemur danes rečemo zemljiška knjiga.
110
zakaj imamo v tem obdobju deželna sodišča, prej so bila pa deželska? kako vemo kdaj naj katero besedo uporabimo?
Zato ker to niti približno ni ista stvar, v bistvu nista niti povezani.
Zdaj pa prosim ljudje dajte si to zapomnit ker če morte eno stvar znat na izpitu je to to.
Deželsko sodišče = višje patrimonialno sodišče, vsako teritorialno zemljiško gospostvo ima svojega, na njih se sodi kmetom v težjih zadevah. Obstajajo že v srednjem veku. Glej avtonomije na podeželju.
Deželno sodišče = sodišče prve instance* za civilne zadeve plemstva. Obstaja šele od 18. stoletja dalje. Nastalo je tako, da so združili deželnoglavarsko in ograjno sodišče.
Ni torej tak, da bi blo eno sodišče predhodnik drugega, sploh nista povezana. Sodi se različnemu prebivalstvu, v različnih zadevah, na različno velikem področju … edino, kar jima je skupnega, je podobno ime.
* to pomeni, da greš tja v prvi fazi postopka, na drugoinstančno se pride s pritožbo (če ti ni všeč odločitev prvoinstančnega sodišča); to ni pravnozgodovinska tema ampak če slučajno kdo ni vedel, ve zdaj
111
Kaj je razlika med izprašanimi in učenimi sodniki? (drsnice obče pravo, slajd 6) Ali so na krajevnih sodiščih samo izprašani in učeni v praksi, na višjih pa tudi izobraženi dejansko v javnih ustanovah?
Učeni sodniki so končali pravno fakulteto. Izprašani sodniki niso rabli met formalne pravne izobrazbe, ampak so morali opravit izpit pred višjim sodiščem, da se je pokazalo, da pravo poznajo.
V državni službi si moral met v Avstrijskem cesarstvu pravno izobrazbo od 1784 dalje. Na patrimonialnem sodišču nisi rabil pravne izobrazbe, si pa moral opravit od leta 1787 ta izpit (torej ja, tak kot praviš). Teh letnic ne rabiš točno znat (dovolj je druga polovica 18. stoletja).
112
So sploh kateri patenti oz, na splošno akti vladarjev (MT, J II, Karl…) veljali za celoten SRC, ker se mi zdi, da vedno poudarjamo samo, da so bili sprejeti za habsburške dedne dežele?
Patenti nobeni. Te sta izdajala MT in JII., takrat pa je SRC že zelo irelevantna tvorba in cesar zunaj svojih lastnih dežel nima dejanske oblasti. SRC takrat obstaja samo še formalno, tvorbe znotraj njega se mirno obnašajo kot samostojne države, povsem brez ozira na SRC. Poglej recimo, kako se v tem času tepeta Avstrija in Prusija. Obedve sta večinoma v SRC, avstrijski najvojvoda je večino časa celo cesar SRC. Ampak a mu to kaj pomaga? Ne. Znotraj SRC, ki še vedno obstaja, so že izoblikovane moderne državne tvorbe.
Drugi akti tko tko. Sprejemali so se, dejanska uporaba je nekaj drugega. Čist odvisno, kok je blo drugim kepicam barve na zemljevidu SRC to všeč. CCC kar uporabljajo ali pa se po njej vsaj zgledujejo, državno komorno sodišče pozneje tudi nekako zaživi. Cesar je imel nek vpliv, je bilo pa bolj od volje knezov pa drugih vladarjev odvisno, kok se bo to spoštovalo. Se pa to sprejemanje za celo SRC navezuje bolj na čas pred MT.
113
Pr Bodinu piše, da je eden izmed mnenjskih vodij in tudi član 3. Stanu. A ta 3. Stan se navezuje na te sloje iz zgodnje moderne države, torej nižje plemstvo?
Ne, “tretji stan” je terminus technicus za meščanstvo, ker so v večini dežel po Evropi imeli tri stanove, pri nas pač štiri, ker so bli višji plemiči tko “o fuj, mi pa nočemo z ex ministeriali v isti grupi bit.”
114
V kakšnem smislu sta Marija Terezija in. Jožef II razsvetljena vladarja?
bruh patenti, obvezno šolstvo, spodbujanje kmečkega prebivalstva, nadzor gospodov, omejitev tlake, odprava nesvobode, verska toleranca, krompir. Bila sta tipična razsvetljena monarha po njuni vladavini “Nič z ljudstvom, vse za ljudstvo”.
115
je patrimonialno sodstvo ukinjeno 1848 z zemljiško odvezo ali z ustavo 1849 al v času ilirskih provinc?.
Na območju, ki je zajemalo Ilirske province (Primorska, Kranjska, Koroška) že takrat, ostalo (Štajerska) po marčni revoluciji.
116
Kaj je razmerje/razlika med volilno skupino in volilnim okrajem? (Volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske)
Predvidevam, da z volilno skupino misliš na volilni razred. Volilni razred pomeni po zakonu vnaprej določeno skupino ljudi (volivce) glede na kriterij pripadnosti, ki ima pravico voliti poslance v pripadajočo kurijo. Npr. veleposestniški volilni razred voli poslance v veleposestniško kurijo in ne katero drugo.
Volilni okraj predstavlja zaokroženo volilno enoto, znotraj katere upravičeni volivci volijo svoje predstavnike. Glej 1. člen, kjer piše, da je za volitve v veleposestniško kurijo celotna vojvodina Kranjska (note: ne dežela! če ti ni jasno, zakaj, si poglej drsnice in tutorstvo od Frankov in Bizanca, deželne avtonomije itd in študiraj dalje) predstavljala en volilni okraj.
Podobno imamo danes urejeno: v Sloveniji imamo 8 volilnih enot s po 11 volilnih okrajev.
Volivci znotraj volilnega razreda volijo poslance v svojem volilnem okraju.
In short: eno so ldje, drugo je zemlja.
117
Katere historične dežele ne bi obstale, če bi se bil program Zedinjene Slovenije uresničil?
Program je predvideval razbitje historičnih pokrajin po narodnostnem kriteriju. Od teh bi zgolj Kranjska ostala takšna, kot je, saj je v njej prebivalo večinsko slovensko prebivalstvo. Po programu bi Slovenci živeli v entiteti, imenovani “kraljestvo Slovenija“ (tako jo poimenujejo v besedilu prve točke na straneh 280-281 v knjigi) ZNOTRAJ Habsburške monarhije. Torej zelo pomembno, ne gre za nikakršne težnje po odcepitvi. Znotraj te entitete pa bi imeli Slovenci svoj deželni zbor, torej ne več deželne zbore za vsako deželo posebej.
118
provizorični zakon o občini. - katere funkcije so primerljive funkcijam soseskinega župana? Kako jim rečejo s skupno besedo (nadpomenko)?
Soseskin župan je predvsem reševal določene vrste sporov glede izrabe srenjske zemlje in razreševal spore glede poteka meja. Po 119. členu je imel župan nalogo nadzorovati občinske meje, poleg tega je skrbel zavarnost ljudi in premoženja (izvirno delovno področje župana). Pri prenesenih področjih nimamo več funkcij sosekinega župana.
119
Kaj tocno je glede na Jurcicev clanek avstrijsko, slovensko in jugoslovansko vprasanje ter orientalnsko pitanje?
Avstrijsko: vprašanje obstoja avstrije (dednih dežel), če bi se slovensko naseljene dežele odcepile v kako drugo tvorbo (npr. če bi prišlo do trializma/Zedinjene Slovenije v monarhiji). Dedne dežele (Avstrija) so bile navsezadnje 1713 razglašene za nedeljive, ergo če se kaj odcepi, to ni več Avstrija. Tukaj je pomembno vprašanje Trsta.
Slovensko: druga plat avstrijskega vprašanja - nastanek Zedinjene Slovenije kot kraljestva v okviru Avstrijskega cesarstva, kar bi nujno pomenilo razbitje dednih dežel.
Jugoslovansko: trializem monarhije in nastanek neke nemško-ogrsko-slovanske tvorbe pod habsburškim tronom.
Orientalsko - vprašanje bolnika na bosporju - turčije, ki je bila v 19. stol. že zelo bogo cesarstvo in jo je znalo vsak čas razgnati.
120
Razvoj sodstva na zadnji instanci od 1918-1940?
1918. leta se z Naredbo o prehodni upravi ustanovi Višje deželno sodišče v Ljubljani, ki hkrati opravlja tudi funkcijo vrhovnega sodišča. Razlog je v tem, da so slovenske dežele v rajnki AO podsodne Vrhovnemu sodišču na Dunaju (3., najvišja instanca) in Višjim deželnim sodiščem (apelacijsko sodišče, 2. instanca) Trst in Gradec. Z razpadom AO in ustanovitvijo Države in Kraljevine SHS so ta sodišča zunaj meja nove države. Zato opravlja VDS Ljubljana funkcijo 2. in 3. instance (oziroma je za naše dežele predviden zgolj dvoinstančni postopek).
Poglej si razdelitev K SHS na 6 pravnih območij (vsako ima svoje vrhovno sodišče). Slovenske dežele so spadale pod Pravno območje Slovenije in Dalmacije. Leta 1920 se to pravno območje seli pod Oddelek B Stola sedmorice (v Zagrebu), torej od takrat v Ljubljani več nimamo 3. Instance (Višje deželno ima spet samo funkcijo 2. Instance). Stol sedmorice ima tudi oddelek A, kamor spada PO Hrvaške in Slavonije. Ker je leta 1939. ustanovljena Banovina Hrvaška, ima zdej to pravno območje (pod oddelkom A) poseben status in se leta 1940 najvišja instanca spet seli v Ljubljano (za pravno območje Slovenije).
121
Kdaj naj bi ble potem odpravljene historične dežele, če je ozemlje v Žolgerjevi ustavi opredeljeno z njimi?
1918, z razpadom AO
122
kako to, da že v času Države SHS govorijo o Jugi v uradnih dokumentih?
ker je bila ideja neke “jugoslavije” že kar nekaj časa zunaj. Spomni se jurčičevega odgovora glede jugoslovanskega vprašanja.
Poleg tega je bila Država SHS mišljena zgolj kot začasna država do ustanovitve trajnejše tvorbe- Jugoslavije.
Sam kot interesting fact: ko je A-O kapitulirala, je večina njene flote prišla v roke države SHS, med drugim tudi 20 000 tonska bojna ladja SMS Viribus Unitis. Vlada države SHS je ladjo preimenovala v you’ve guessed it “Jugoslavija”. No ampak ta Jugoslavija ni dolgo zdržala, ker so jo 1. 11. 1918 potopili Italijani, čeprav je država SHS v vojni razglasila nevtralnost.
123
A upravno oblast predstavlja ministrski svet ali tudi kralj?
Upravno oblast predstavlja ministrski svet, ki ga sestavljajo posamezni ministri. Ministre v svet imenuje kralj, poleg tega je ministrski svet kralju neposredno podrejen. Glej 90. člen Vidovdanske ustave.
124
Kaj je mišljeno s tendenco subjektivizacije v kazenskem pravu + kje se ta tendenca kaže v Kranjskem deželnem privilegiju?
Subjektivizacija - kazen ni več odmerjena na povzročitev škodne posledice kot nekaj objektivnega, temveč na storilčev subjektivni odnos do te - to je krivda. poenostavljeno: ni šlo za kako naključje ali nesrečo, temveč je imel storilec naklep: ravnanje je hotel izvršiti ali pa je bil malomaren: bi moral nekako (drugače) ravnati, pa lahkomiselno ni.
Kurzgesagt: odgovornost za posledico gre stran in bolj se osredotočimo na to, kaj je bilo v storilčevi glavi.
125
Kaj je pri ODZ pomenski odnos med državljanski, civilnim in zasebinm pravom?
Državljansko pravo je iz bürglerlich(es gesetzbuch), kar ni nič drugega kot prevod iz latinščine - ius civile kot pravo cives - državljanov.
126
ODZ se deli na…?
Personae, res, actiones probs. ABGB je velik rimske oblike prevzel - tudi po Gaju.
127
Kaj je inkvizicijsko načelo?
Načelo kazenskega prava, pri katerem je vloga sodnika in tožilca združena (poenostavljeno). več o tem naslednje leto.
128
V kakšnem smislu ODZ ni ustava? - ker na powerpointu piše: zaradi politične situacije (von Zeiller) iz kodifikacije izloči načela ustavnopravnega značaja, ki sta jih vsebovala Jožefinski državljanski zakonik in Martinijev osnutek z utemeljitvijo, da ne spadajo v privatnopravno kodifikacijo, kaj so ta načela? Ker tko, sej neke osebne pravice so (recimo tisti 16. člen) …
Tkole je - res je, da se z ODZ (med drugim) potrjujejo nekatere pravice, ki na papirju zvenijo ustavne, kokr v 16. členu. Vseen pa ni ODZ čist ustavnopravne narave ker (1) ne sam da recmo v 16. členu sam potrdi pravice ki že obstajajo naprej od Nevoljniškega patenta, ampak tud ker (2) dejansko zarad izločitve ta najbl radikalnih načel od Martinija ne uvede nobenih javnopravnih pravic kokr je sodelovanje pri zakonodajalnem postopku. Martinijev osnutek je meu namreč not tud temeljna javnopravna načela o državi in državljanskih pravicah (str. 273 v knjigi), ki se jih eksplicitno vrže ven zato ker je blo elito strah da bo to da se državljanom prizna prou eksplicitno državljanske pravice v smislu obveze države do ljudi spodbujal revolucijo. To je recimo ful očitno iz že prvega člena ODZ, kjer definira državljansko pravo kot pravo zasebnih pravic državljanov med sabo (in ne v odnosu do države).
Reminder: državljanske pravice v ODZ pomenjo neki čist drucga kokr naše današnje državljanske pravice. To kar mamo mi dons vključuje tudi javnopravne določbe (zadeve, ki jih jemljete pri Ustavnem pravu, obvezo države do ljudi itd.), ODZ pa državljanske pravice definira in razume kot uresnici civilnopravne pravice med samimi posamezniki.
129
4. člen ODZ: Državljanski zakoni vežejo vse državljane dežel, za katere so razglašeni. Kaj uveljavlja ta člen na novo v povezavi s 1. členom (vsi zakoni, ki določajo zasebne pravice in dolžnosti prebivalcev države med seboj, tvorijo državljansko pravo v njej)? Ali je to v avstrijskem cesarstvu nekaj samoumevnega?
Zakon velja za vse prebivalce države in za vse dežele enak - na novo maš neko obliko načela enakosti pred zakonom. To v avstrijskem csarstvu ni blo nekej samoumnevnega, če nč drucga ker je prej veljal da maš zakone posebej ko se sprejmejo po deželah (recmo kšn dedni red Karla VI., ki je najprej posebej za Spodnjo Avstrijo pol pa posebej še za ostale dežele, isto se absolutistični patenti sprejemajo posebej po posameznih deželah itd.), tale je pa zdej splošen za vse.
130
ABGB - ZAKONI DOLOČENI PO „OBČNIH NAČELIH PRAVIČNOSTI“ IN PO POSEBNIH RAZMERAH PREBIVALCEV” V KATERI METODI IN V ČIGAVI VLOGI JE POVEZAVA MED OBEMA NAMENOMA ? (vpr z drsnic)
Tukaj gre v bistvu na koncept sklepanja iz abstraktnih, višjih norm na konkretne primere, ki ga uveljavlja racionalističnopravna šola - torej namen da se ljudi obravnava tako po nekih višjih občepravnih načelih in hkrati po njihovih konkretnih okoliščinah. Povezava med njima bo najverjetneje more geometrico (po metodi geometrije; torej sklepanje po geometrični strukturi sistema od zgoraj navzdol, iz abstraktnega na konkretno) in pa najbrž v vlogi sodnika, ki je zadolžen za to da izvaja to sklepanje. Sklepam.
