pzg vaje

Question 1

Kaj je bistvena razlika med postavljenim in običajnim pravom? Izmed odlomkov izberite nekaj primerov postavljenega prava! Najdite en primer običajnega prava, ki je prešlo v postavljeno pravo

Answer 1

Za postavljeno pravo velja, da je nastanek neke norme z normodajnim aktom dokazljiv (legitimni normodajalec). Po drugi strani je običajno pravo med ljudmi obveljalo kot obvezno, ne da bi se ti zavedali dokazljivosti njegovega nastanka v določenem normativnem aktu.

Primeri postavljenega prava: Hamurabijeva pravna zbirka, Institucije cesarja Justinijana, Edictum Langobardorum, Pravo Hywela Dobrega, Georgenberški privilegij, Constitutio Criminalis Theresiana, Obči državljanski zakonik.

Primer običajnega prava, ki je prešlo v postavljeno pravo: Vinodolski zakon. Historična slovanska ljudstva so pravo poimenovala »zakon«, pri nas prej »postava«.

Question 2

Katere vrste prava po načinu nastanka prepoznate iz odlomka epiloga Hamurabijeve pravne zbirke?

Answer 2

Običajno pravo (…/tradicijo, ustaljene običaje/…/), postavljeno pravo (…/naj spoštuje izreke, ki sem jih zapisal na stelo/…/), judikatura- izreki sodišč ( odločitve v deželi, ki sem jih odločil/../).

Question 3

Omembe katerih vrst prava po načinu nastanka prepoznate iz odlomkov Aristotelove Politike?

Answer 3

Usus fori- raba sodišč in judikatura- izreki sodišč (…/efori v svojih rokah pooblastila/…/), običajno pravo (…/temeljijo na navadah/…/), postavljeno pravo (…/po zapisanih pravilih in zakonih/…/, pisani zakoni/…/).

Question 4

Omembo katere vrste prava, ki je ne omenjata ne Hamurabi ne Aristotel, pa najdete v odlomku iz Cicerove Topike? Težje vprašanje (za ponavljanje pred izpitom): Ali jo znate povezati z vrsto prava, ki jo omenja ODZ ?

Answer 4

Ciceron v Topiki omenja mnenja učenih pravnikov (iuris peritorum auctoritatae). Ni pravnih šol. ODZ- pravniki se učijo rimsko pravo.
Ko je leta 1812 stopil v veljavo ODZ že lahko govorimo o zamiranju oz. odpravi pravnega partikularizma kot posledice procesa patrimonializacije javne oblasti. Partikularne pravne tradicije (ius propria) srednjeveških plemičev so imele celo prednost pred vladarjevo razsodbo- sodniki so bili vse do konca 18. stoletja nešolani pravniki. Šolani pravniki so v zborih zopet prisotni v obdobju ODZ- to so tisti »učeni pravniki«, o katerih govori tudi Ciceron

Question 5

Poiščite odlomek, ki vam razloži način, kako se je (pravno) znanje lahko prenašalo iz generacije v generacijo v skupnostih, kjer pisava še ni postala glavno sredstvo komunikacije? Obnovite njegovo bistvo

Answer 5

Odlomek zbirke običajnega prava islandske gens. Pravni svet skupnosti je določil posameznika, čigar dolžnost je bila ljudstvu recitirati pravo. Na t. i. »pravnem hribu« je mož dolžan vsako leto recitirati postopkovna pravila skupščine, vse dele prava pa tri leta zapored. Od moža se pričakuje, da bo pravo recitiral najbolj izčrpno. V kolikor tega ni sposoben, je dolžan dan pred vsakim recitiranjem poiskati pomoč pri pet ali več mož, ki se spoznajo na pravo. Pomen tega obreda se skriva tudi v dejstvu, da je kaznovan vsakdo, ki brez dovoljenja moti pogovor recitatorja in učenih mož

Question 6

Kateri odlomek nam pove, kako so v takšni skupnosti zagotovili, da je bilo pravilo običajnega prava uporabljeno v »pravilni« obliki?

Answer 6

Uradna zbirka običajnega prava Francije Antoina Loysela. Običaj je moralo potrditi več ljudi (prič). Več mnenj ljudi, ki se spoznajo na običaje.

Question 7

»Kdorkoli je obtožen za sámo dejanje uboja, naj ga preganjajo sorodniki .« Kratko utemeljite, ali bi to lahko bilo pravilo običajnega prava

Answer 7

Da, če bi bilo zgornje pravilo del tradicije, izročila neke skupnosti, ki je to pravilo že ponotranjila in se več ne zaveda ali spominja nastanka te norme. Vendar je že vključeno v korpus postavljenega prava Prava Hywela Dobrega

Question 8

Preberite odlomek iz Ptujskega statuta pri 13. primeru. Kaj vam o izvoru določb statuta pove vloga prisednikov mestnega sveta z začetka besedila. Je to po izvoru postavljeno pravo

Answer 8

Pravice mesta Ptuj so bile v statutu zapisane na željo vicedoma in po spominu prisežnikov mestnega sveta. Iz tega lahko izhajamo, da gre za izvorno običajno pravo, ki preide v postavljeno

Question 9

Kratko utemeljite, ali so vladarji v preteklosti zagotavljali prisilo (sankcijo) tudi za spoštovanje pravil običajnega prava ali le postavljenega prava? Kateremu anahronističnemu sklepanju se moramo nujno pri tem izogniti

Answer 9

Pod običajno pravo nenazadnje umeščamo tudi ustni razglas vladarja, preden je ta uzakonjen, zapisan. Zapisan ali ne, je bil to razglas vladarja, ki ga je bilo potrebno spoštovati enako kot zapisano pravo. Potrebno je razumeti, da ni vsako zapisano pravo avtomatično postavljeno in obratno. Vladar tudi ni bil vedno normodajalec.

Zlasti v velikih državah se je z uporabo običajnega (lokalnega) prava zagotavljal red in mir v državi in
preprečevali izgredi ravno pokorjenega ljudstva.

Question 10

Katere vrste prava (ŠTIRI OSNOVNE PO VILFAN) po načinu nastanka poznate in katere najdete opredeljene v Občem državljanskem zakoniku (ODZ) iz 1812? Katere vrste prava od njegovega sprejetja naprej pri nas nimajo več formalne veljave

Answer 10

Poznamo: običajno in postavljeno pravo, mnenja in izreke učenih pravnikov, usus fori (raba sodišč) in judikatura (izreki sodišč, zlasti na višji stopnji).
V ODZ najdemo običajno pravo (Običaji), judikaturo (Sodnijski izreki), privilegijsko pravo (Privilegiji) in statuarno pravo (Deželni ustavi) kot zvrsti postavljenega prava.

Dokončna ločitev anglosaške in kontinentalne tradicije pri nas?
Od njegovega sprejetja naprej nimata več formalne veljave običajno pravo in judikatura.

Question 11

Kratko razložite, kaj pojmujemo z izrazom pravni monizem in od kdaj naprej lahko na našem ozemlju o njem govorimo? Kaj potemtakem v naši vedi označuje izraz pravni pluralizem

Answer 11

S pojmom pravni monizem pojmujemo enovitost prava kot korpus zgolj veljavnih oblastnih, gospodovalnih ipd. pravil. Na našem ozemlju lahko o njem govorimo od sprejetja ODZ. Pravni pluralizem pomeni obstoj večih vrst prava na nekem ozemlju- npr. Iura propria srednjeveških plemeških avtonomij in vladarjevega prava. Ali imamo pravni monizem v EU? NE!

Question 12

Katere značilnosti »družbe brez prava«, kot jo opisuje eden od odlomkov Odiseje, prepoznate? Kako pa so ljudje, ki nastopajo v homerskih epih, razmišljali o tem, od kod pravo? Na kakšne načine pa se je pravo v skupnostih, v katerih so epi nastali, res udejanjalo

Answer 12

Enooke velikane Kiklope Odisej označi za »ošabne divjake brez prava«. Piše, da ne poznajo javnih zborovanj, kjer bi vzajemno presojali pomembne odločitve, vsak sam prebiva v odmaknjenih skalnih votlinah in jamah. Nimajo skupnega organa, ki bi sprejelo pravo. Velikani ne poznajo prava, nikakršnih pravil- to je odločilni dejavnik, ki da Odiseju vedeti, da gre za primitivno družbo. Po Odiseju je imel vsak od kiklopov nadzor nad ženo in otroci, ki niso uživali nobene pravne zaščite.
Potrebno se je vprašati, ali so s pravom mišljeni zapisani zakoni, ali gre v kiklopski družbi za odsotnost zakonov, pravil nasploh- tudi v besedi. Vilfan v svojem delu piše, da je običajno pravo še zlasti razširjeno v družbah, kjer sta nižja stopnja pismenosti in razvitosti. Kljub tej ugotovitvi pa ni za enačiti nezapisano pravo z običajnim.so bogovi čuvarji zakonov in prava, budno spremljajo vsakdan posameznika. Bogovi nimajo posluha za krutost kiklopov, primitivnega ljudstva, povšeči pa so jim spodobna dejanja civiliziranih Grkov. Dejansko pa se je pravo v grškem svetu prenašalo ustno, celo ubesedeno v verzih in peto ob spremljavi glasbe. Verjetno je nastajalo skozi pravno prakso npr. vladarjev

Question 13

Preberite in poglobite se v shemo treh stopenj v razvoju prava W. Seagla. V čem so glavne razlike med skupnostmi, ki bi jih uvrstili na prvo od tistih, ki bi jih uvrstili na drugo stopnjo po tej shemi ?

Answer 13

Po Seaglu je vsem trem skupnostim enako, da so že izoblikovale načine za redno reševanje sporov po mirni poti upoštevaje sprejete zakone. Skupnosti prve stopnje še niso popolnoma odpravile reševanje sporov s fizično silo. Takšen primitiven pristop kaže na nižjo stopnjo razvitosti te skupnosti. Za drugo stopnjo je že značilno, da v spore lahko kot objektivni vir – tretja oseba, poseže redno instituiran sodni zbor. Tudi v družbi sami se je že izoblikovala vloga pozmavalcev prava, katerih znanje temelji na izkušnjah. Za tretjo stopnjo razvoja je že značilna uvedba pravniškega poklica, tj. šolanih pravnikov, ki se več ne zanašajo le na izkušnje, temveč svoje znanje pridobivajo in poglabljajo skozi študij. Možnost imajo tudi delovati na višjih sodiščih

Question 14

Kako razumete parafrazo pregovora ubi placitum, ibi ius? Povežite ga z bistvom Seaglove sheme.

Answer 14

Kjer je sodni zbor, tam je pravo. Pregovor je povezan z ugotovitvijo starih Rimljanov, da skupnost brez prava ne obstaja. Najpreprostejša družba je še brezpravna. Pregovor povežemo z drugo stopnjo; ubi placitum- sodni zbor, ibi ius- legis periti

Question 15

Preberite odlomek iz Evripidovih Priprošnjic v 4. poglavju Prava v zgodovini. S pomočjo drsnice 1b predavanja u temeljite, ali bi spremembo na področju komunikacije (tudi) v pravu, ki jo lahko iz odlomka razberete, opredelili kot pojav kratkega, srednjega ali dolgega trajanja?

Answer 15

Gre za pojav srednje vrste trajanja. Zapisani zakoni (pisava) naj bi zagotavljala bolj enako obravnano. Po Vilfanu take spremembe povzročijo globoke spremembe v zavesti. Srednja vrsta trajanja ker nimamo prevlade pisanih zakonov neprekinjeno od 4. st. do danes (zlasti ne v pozni
antiki s prihodom nomadskih ljudstev). Na vzhodu je verjetno malo daljšega trajanja, saj je do 1453 obstajalo bizantinsko cesarstvo in ni prišlo do preseljevanja ljudstev

Question 16

V čem vse je prispevek predstavnikov racionalistične naravnopravne šole k današnjim pravno relevantnim pojmovanjem

Answer 16

Kot prva uvede idejo o enakosti vseh ljudi in sprejme, da je pravo neodvisno od božje volje. Hobbes nakaže pot v parlamentarizem, ki je prisoten ponekod po svetu. Že takrat so se zavedali, da se pravo venomer in zanesljivo spreminja, da ni statično.

Teorija družbene pogodbe Locka (tri neodtuljive pravice: do arbitrarnega poseganja, do življenja, do svobode in lastnine).

Izgradnja prava kot sistema- vrhunec kodifikacij. Človeku se prične priznavati razum ( ratio) in svobodna volja, zato je sposoben sprejemati zakone

Question 17

Za predstavnika katere šole prava štejemo Jeana Bodina in F. C. von Savignyja in zakaj?

Answer 17

Bodin je predstavnik naravnopravne šole, von Savigny pa historičnopravne šole. Bodin je namreč verjel, da je vladar kot vir zakonov vezan na božje in naravno pravo. Von Savigny je predstavnik historičnopravne šole, ker je razločeval tri načine pravnega izražanja narodnega duha- običajno pravo, pravo pravnikov in zakon. Von Savigny se boji pravnega mozima- kolizija (trk) med zagovorniki kodifikacije in zagovorniki pravnega monizma.

Bodin: primerjalna pravnozgodovinska metoda O državi (oblikuje pojem suverenosti vladarja)

Question 18

Katera izpeljava razumevanja prava predstavnikov historičnopravne šole pa lahko vodi k hudo napačnim (rasističnim) sklepom? V čem je napaka v takšnem sklepanju?

Answer 18

Njena napaka je v prevelikem poudarjanju etničnih razlikovanj v zvezi z narodnim duhom kot glavnem gibalu narodnega razvoja. Napaka: posploševanje narodov, sposobnosti za organizacijo skupnosti po različnih obdobjih Včasih so njene nauke povezovali z nacionalističnimi in celo rasističnimi tendencami. Glavna hiba teh naukov je v prištevanju različnih razvojnih stopenj, ki se lahko pojavijo na različnih krajih, kot nacionalnih specifičnosti, ki so odvisne od različnih pojavnih oblik narodnega duha. Različne razvijne stopnje šteje kot narodne specifičnosti

Question 19

Kaj vse je v akadskem jeziku označeval izraz mišarum? Kaj pa sorodna izraza ešerum ter šutēšurum? In kaj pa kittum

Answer 19

Izrazu mišarum je danes težko pripisati ustrezni prevod, vendar še najbolj ustreza »pravičnosti«.
Izraz ešerum v akadščini pomeni »iti/biti postavljen naravnost (op.a. »delati prav, iti po pravični, pravi poti- šutešurum (Epilog k Hamurabijevi pravni zbirki ) kot predpogoj za kittum u mišarum v državi?), usmeriti se; ozdraveti (op.a. »ozdraveti« zgolj v telesnem ali tudi v smislu duha, ozdraveti od greha, se očistiti greha in iti po poti pravičnosti?). Kittum zajema neko ustaljenost, trdnost, ki jo lahko najdemo v pojmu prava

Question 20

Kaj iz prologa k Ur-Namujevi pravni zbirki bi lahko šteli, kot vladarjev napor vzpostaviti »kittum«? Kaj pa mīšarum

Answer 20

Ur-Namujeva pravna zbirka je najstarejši delno ohranjeni sumerski zakonik, ki v svojem prologu omenja pojma kittum u mišarum. S poenotenjem merskega sistema uteži, z ureditvijo rečnega prometa, zaščito najšibkejših členov družbe (sirote, vdove, reveži) je vladar zagotovil pravno urejeno državo (pravna zbirka; vzpostavil je kittum- neko novo trdnost, stabilnost ). Iz tako pravno urejene države izhaja mišarum , tj. pravičnost, saj Ur-Namu poroča o prenehanju vsakršne sovražnosti in nasilja, saj je on sam zagotovil pravičnost v deželi, četudi je bila ta še vedno sužnjelastniško urejena

Question 21

Preberite kratek odlomek iz edikta kralja Amisaduke in ugotovite, v čem je razlika med 1. in 3. »členom«? Zakaj se je za ta tip zakonov uveljavil pridevnik mišarum (edikt)

Answer 21

V t. i. mišarum ediktih je vladar pavšalno odpustil vse javne (1. člen) in zasebne dolgove (3. člen), ljudi (nižjih slojev) pa tako osvobodil dolžniškega suženjstva. V tem primeru bi beseda mišarum pomenila socialno pravičnost. Ukrep v času vojn, epidemij itd

Question 22

Kako razumete frazo kittum u mīšarum? Ali jo lahko »brez ostanka« prevedemo s pravo in pravičnost

Answer 22

Frazo razumem kot »nedeljivo«: kjer je »pravo«, je tudi »pravičnost« in obratno. Izraza eden brez drugega ne moreta smiselno obstajati, oziroma prvi je predpogoj za vzpostavitev drugega. Na »nedeljivost« izrazov nakazujejo same pravne zbirke, kjer vladarji omenjajo tako kittum kot mišarum , s pomočjo katerih bodo v državi zagotovili blagostanje in pravičnost (npr. Hamurabi, Ur-Namu). Izraz kittum predstavlja nek predpogoj za mišarum, saj pomeni stabilnost, resničnost, stalnost, trajnost. Le v stabilni in urejeni državi se lahko vzpostavi pravičnost in obratno- pravičnost in pravni sistem omogočata trdno državo. Besedi presegata prevod pravo in pravičnost oziroma je ta lahko površen.

Question 23

Preberite si odlomek iz Hamurabijeve pravne zbirke o prizadetem človeku ( awilum hablum ), povzemite njegovo bistvo in razmislite o namenu takšne določbe

Answer 23

Hamurabi poziva prizadetega človeka (awilum hablum), naj se za pomoč obrne k vladarjevi steli, kjer so zapisani zakoni pravičnega kralja (Hamurabijev zakonik in stela). To je lahko razueti kot poziv kralja, naj človek skozi vero in vdanost kralju poišče odgovor na krivično razsodbo. Poučiti kaj pravo sploh je- postopkovno pravilo za ljudi, ki so nepismeni. To je osnova pravične poti, kako se odzvati na kršitev. S tem naj si človek »pomiri svoje srce«, tj. naj si povrne zaupanje v pravni red države, vladarjevo pravičnost, prepreči krvno, nebrzdano maščevanje s silo!

Pravo je tudi organ nosilcev oblasti, ki pravila pravično implentirajo, pravo je tudi koliko so državljani osveščeni o zakonu.

Question 24

V čem je razlika med kazuističnim in paradigmatičnim organiziranjem (tudi) pravnega znanja? Poiščite primer za vsako od kategorij

Answer 24

Za kazuistični način razmišljanja je značilno sklepanje na podlagi čim več podobnih konkretnih primerov. Sklepanje po analogiji. Vzame se lastnost, ki je skupna. Paradigmatičen način je v primerjavi s prvim bolj kompleksen, primeri so objektivizirani, ni golo naštevanje. Kazuistično: Določba o tatvini (Hamurabi): tuja in premična stvar; Notica o sklepanju pogodbe, Mišarum razglas vladarja Amisaduke, Paritetna pogodba; Paradigmatično: Ešnunska pravna pogodba.

Question 25

Kateri so argumenti proti trditvi, da so bile pravne zbirke, katerih odlomke imate v tem poglavju, v bistvenem primerljive zakonikom v modernem smislu

Answer 25

Enačenje pravnih zbirk s pozneje nastalimi zakoniki je sporno poenostavljanje pravnozgodovinskih izrazov oz. poenostavljanje le-teh z vidika današnjih predstav kaj zakonik sploh je. 1) Pravne zbirke bi v tem primeru morale nastati kot rezultat želje izčrpno kodificirati vse pravo. 2) Dotedanje pravo bi z uvedbo nove pravne zbirke moralo prenehati delovati. 3) Pravo bi želeli na celotnem območju poenotiti, torej bi obveljalo za vladarjevo oz. državno (metoda abstrahiranja). 4) Sodniki bi v praksi te določbe uporabljali po načelu subsumpcije (podreditev konkretnega k abstraktnemu)

Question 27

Kakšna je bila socialna razslojenost mezopotamske družbe v času Hamurabija? Kako se sloj žrtve odraža pri višini kazni za isto kaznivo dejanje? Kaj pa sloj storilca? Najdite vsaj dva primera

Answer 27

V času Hamurabija poznamo tri glavne sloje: na vrhu polnopravne svobodne državljane (awilum), ki jim sledijo muškeni, o katerih ne vemo veliko. Na dnu lestvice so brezpravni sužnji. V 200. in 201. členu je moč opaziti razlikovanje višine kazni za isto kaznivo dejanje glede na družbeni sloj. Po 200. členu obvelja talion, če svobodni človek (awilum) sebi enakemu (tj. awilum-u) izbije zob, bodo tudi njemu izbili zob. V kolikor svobodni človek izbije zob muškenu (2), ne bo kaznovan telesno, temveč bo plačal tretjino mine srebra. V tem primeru je kazen bolj mila, saj storilec, ki je višjega sloja, ne bo kaznovan po talionskem načelu, temveč bo plačal denarno kazen. Podobno velja za določbe v 203. in 205. členu: če sin svobodnega človeka udari po licu sina drugega svobodnega človeka, bo plačal eno mino srebra (203. člen). Za isto kaznivo dejanje bo suženj svobodnega človeka, ki je udaril po licu sina svobodnega človeka, ob svoje uho. Iz tega sledi formula: za storilca višjega sloja bo veljala nižja kazen, kot če bi bil storilec nižjega sloja.

Question 28

V Hamurabijevi pravni zbirki prepoznajte določbo, ki ustreza opredelitvi taliona. Kateri pogoj mora biti izpolnjen, da velja? Kateri pogoj pa je izražen v normi o talionu v rimskem pravu?

Answer 28

Talionsko načelo prepoznamo v 200. členu Hamurabijeve pravne zbirke: Če je človek izbil zob človeku, ki je njemu enak, mu bodo izbili njegov zob. Storilec utrpi tako kazen, kakršno je bilo njegovo dejanje. Pogoj za talion je načelo »oko za oko, zob za zob«. Kazen je tako identična. Rimljani so k talionskem načelu posegli šele, ko storilec za svojega dejanja »ni poravnal« (ni plačal ustrezne denarne kazni). Veljal za pripadnike istega sloja (?).

Question 29

Kakšno načelo v zvezi s kaznovanjem pa lahko razberete iz določbe o tatvini v Hetitski pravni zbirki?

Answer 29

Za hetitsko kazensko pravo je značilno, da ne pozna taliona in da v pravni zbirki relativno sistematično prehaja od najhujših dejanj k lažjim. V primerjavi z asirskimi in babilonskimi kazenskopravnimi določbami so kazni blage. Načelo sorazmernosti.

Question 30

V kateri določbi prepoznate institut ordala ali božje sodbe?

Answer 30

V 13. členu Ur-Namujeve pravne zbirke (preizkus k rečnemu božanstvu ) in v 2. členu Hamurabijeve pravne zbirke.

Question 31

Kateri so starejši pomeni grškega izraza nomos in kdo so bili nomodos?

Answer 31

Eni najstarejših pomenov izraza nomos so petje, pesem in melodija, nomodos pa se prevaja kot tisti, ki zakone posreduje s petjem«. Zakoni so se v arhaični dobi pogosto prenašali ob spremljavi melodije. Šele z letom 418 oz. 417 lahko govorimo o nomos kot zapisanem postavljenem pravu. Kljub temu letnica ne predstavlja neke dokončne ločnice, saj se je do takrat in tudi še potem beseda razumela kot tako (ne)zapisano običajno pravo kot postavljeno pravo z božjim ali človeškim izvorom.

Question 32

Kateri zapis postavljenega prava iz antičnega grškega sveta pa nam ohranja podobno družbeno vlogo, kot jo je opravljal nomodos še pod enim drugim poimenovanjem? Kaj nam to pove o vrstah prava po načinu nastanka v tistem času ?

Answer 32

Gortinski zakonik: mnamona. To je običajno pravo

Question 33

Kdaj in zakaj pa naj bi se uveljavil izraz agraphos nomos?

Answer 33

Pojem pomeni »nezapisano pravo« in pogosto so ga uporabljali pisci od 5. st. pr. Kr. naprej. Takrat se pojavi agraphos, ker se pojavijo zapisani zakoni. Nomos je do takrat pomenil (ne)zapisano pravo, od takrat naprej pa zapisano. Pri starih Grkih je namreč celo pri prenašanju celotnih korpusov pravil še dolgo prevladovala ustna komunikacija. Najpogosteje so se zakoni prenašali v peti besedi ob spremljavi glasbe. Vendar nezapisanost zakonov ni bila nekaj neobičajnega.

Question 34

Kaj je označeval izraz eunomia v Solonovi Veliki državni elegiji? Kratko utemeljite, kako lahko ta pojem povežemo z uveljavitvijo timokracije v Atenah?

Answer 34

Izraz označuje dobro ustavo, dobre zakone; v smislu dobre ureditve, ki zagotavlja družbeno ravnovesje, stabilnost. Z uvedbo timokracije, torej delitve družbe na štiri razrede po premoženju, je Solon želel vzpostaviti pravičnejšo družbo, kjer bodo lahko sodelovali tudi tisti sloji, ki jim je bilo to prej onemogočeno. Eumonia se zelo dobro vidi v Solonovem psvšalnem odpustu dolgov in posledično osvoboditvi ljudi iz zadolženosti

Question 35

Naštejte glavne državne organe iz časa obdobja vrhunca atenske demokracije? Kratko razložite, katera vrsta ureditve pa v istem času velja v Sparti?

Answer 35

Najpomembnejšo funkcijo ima 9 arhontov, ki se sestajajo v aeropagu. Izvršna oblast je pripadala svetu 400-ih (bule), kjer se je sestajalo 400 predstavnikov prvih treh družbenih razredov. Ta je pripravljal dnevni red za zasedanje eklezije, tj. ljudskega zbora. Pripadniki najnižjega razreda so odslej lahko v javni upravi sodelovali kot udeleženci na ljudskih skupščinah in kot sodniki- slednji privilegij je skozi čas pridobival na pomembnosti, večina sporov je bila namreč v prisotjnosti sodnikov. V aristokratsko urejeni Sparti je imel najvišjo oblast nadzorni svet eforat, kjer se je sestajalo 5 eforov, starejših od 30 let. Efori so bili vrhovni sodniki. Funkcijo so lahko opravljali le enkrat za eno leto. To lahko razumemo kot varovalko za omejevanje samovolje in kopičenja oblasti v rokah majhnega kroga posameznikov. Sledi svet starešin oz. geruzija, v kateri se je poleg obeh kraljev sestajalo 28 članov, starejših od 60 let, ki so bili na položaju dosmrtno. Geruzija je pripravljala zakone za apelo (ljudska skupščina), kjer so zasedali moški spartiati, starejši od 30 let. V skladu s špartansko redkobesednostjo so zakone, ki jih je predložila geruzija potrdili oz. zavračali z vzklikanjem da/ne. Apela je imela pristojnost razglasiti vojno, iz nje so volili člane geruzije in eforata.

Question 36

Naštejte nekaj izrazov za državnopravne pojme, ki so prevzeti v moderno terminologijo iz stare grščine in jih razložite.

Answer 36

Monarhija- oblast enega monarha, despotizem- vladar je gospodar vseh okoli sebe (npr. stari Egipt), avtokracija- vladavina samodržca (monarhija nam nič ne pove o monarhu samem), aristokracija- oblast najboljših, izbrane peščice najmočnejših in najbolj sposobnih, oligarhija- vladavina peščice, demokracija- vladavina ljudstva.

Question 37

Kje v odlomkih prepoznate utemeljitev uvedbe t.i. popularne tožbe ( actio popularis)? Ali bi znali iz današnjega prava navesti kakšen institut, katerega namen je podoben?

Answer 37

V Solonovi Veliki državni elegiji (»Ljudstvu dodelil pravic sem toliko, kolikor gre mu...«). Primerljivo kazenski ovadbi: ni samo moralna, temveč tudi pravna dolžnost

Question 38

Kaj pa Solonu pripisujejo glede vloge sodnikov in sodišč?

Answer 38

Pripadniki najnižjega razreda so odslej lahko v javni upravi sodelovali kot udeleženci na ljudskih skupščinah in kot sodniki- slednji privilegij je skozi čas pridobival na pomembnosti, večina sporov je bila namreč v prisotjnosti sodnikov. Solon naj bi moč sodišč še dodatno povečal s tem, da naj bi zakone napisal nejasno in mestoma dvoumno, kar je še dodatno povečalo avtoriteto sodnikov v razreševaju sporov- postali so gospodarji zakonov.

Question 39

Kratko utemeljite, ali je pravilo mesta Dreros, ki ga imate v učbeniku, postalo veljavno z dejstvom zapisa?

Answer 39

Ne. Pravila so postala pravno veljavna in obvezujoča z razglasom zakonika, ki je bil po grški tradiciji največkrat ustni in ravno tako pravno veljaven kot zapisani. Postalo veljavno s prisego.

Question 40

Poskušajte opisati institut, ki so ga z ohranjenim pravilom v Drerosu vzpostavili? Utemeljite, ali je to pravilo ustavnega ranga

Answer 40

V Drerosu so tako preprečili kopičenje oblasti v rokah najvišjega funkcionarja kosmosa, torej so z nekakšnim mandatnim omejevanjem položaja omejili posamenikovo samovoljo. 10 let ne sme biti na oblasti- časovni interval. To je pravilo ustavnega ranga, ki je značilno za pravno urejene države- npr. 2. člen URS. V pravni državi mora biti zagotovljena vezanost vseh državnih organov na pravne predpise, kar je nasprotje njihovi volji in arbitrarnosti

Question 41

Katere izvore evropske pravne tradicije poznate? Zakaj mednje ne moremo šteti vulgariziranega rimskega prava? Katerega pa?

Answer 41

Med izvore prištevamo:  domačo pravno tradicijo gentilnega in partikularnih prav (instituti zgodnjesrednjeveškega gentilnega prava deloma ohranijo v okviru običajnega prava tudi v času SRNC- skozi prakso sodnih zborov mos iudicorum (usus fori))  recepirano rimsko pravo oz. širše ius commune, tj. obče pravo  vladarjevo pravo (privilegijsko pravo, imunitetne darovnice (odpoved delom javne oblasti - patrimonializacija sodstva! in ne vsebinsko normiranje kakšnega področja ))  kanonsko pravo (področje prava zakonske zveze!, vpliv na institute javnega prava kot posrednik državno-organizacijskih vzorcev iz časa dominata) Vulgarizirano rimsko pravo je poenostavljeno rimsko pravo, tudi leges barbarorum, ki so ga zapisali vladarji novonastalih držav za potrebe romanskega podložnega ljudstva. To pravo ima že toliko primesi, da ga ne moremo šteti kot vir evorpske pravne tradicije.

Question 42

Ali lahko govorimo o kontinuitetah v razvoju prava od zgodnjega srednjega veka do danes na ravni pravnega sistema? Na kateri ravni pa

Answer 42

Ne, lahko govorimo zgolj o kontinuiteti na ravni posameznih institutov, delno »panog«, ne pa na ravni celotnega sistema. Po vsebini so ti instituti s področja dednega, družinskega, pogodbenega, stvarnega prava, prava sosesk/ srenj.

Question 43

V katerih obdobjih v rimski državi je vladar formalno priznani normodajalec?

Answer 43

V arhaični dobi kraljev in še izraziteje v času dominata, ko vladar postane glavni pravotvorni dejavnik in zakonodajalec. Vendar tudi tedaj nima vladarjevo pravo izključne veljave. Tudi Ulpijanov stavek, ohranjen iz Digest, je dobil pomen vladarjevega kot edinega vira formalnega prava (ker ljudstvo nanj prenese vso svojo oblast in moč) šele v poznem srednjem veku, kot utelešenje zgodnjih modernih in absolutističnih političnih programov evropskih držav. Za Cicera, ki je sicer deloval v odboju rimske republike, so ius civile- državljansko pravo, sestavljali zakoni, senatovi sklepi, razslojene zadeve, mnenja učenih pravnikov, edikti magistralov, običaji in pravičnost. Justinijan v svojih institucijah omenja kot del zapisanega prava zakon, plebiscite, senatove sklepe, šele nato cesarske konstitucije, edikte magistralov in odgovornih pravnih strokovnjakov.

Question 44

Kako s skupnim imenom imenujemo zakone rimskih cesarjev? Naštejte nekaj njihovih vrst. Kateri od njih je najbolj podoben današnjemu zakonu kot vrsti pravnega akta?

Answer 44

Imenujemo jih cesarske konstitucije. Npr.: edikti, mandati, dekreti, reskripti. Zakonu so najbolj podobni edikti. Kot tak je cesarjev edikt nova pravna norma, ki neko razmerje ureja na novo ex nunc, je splošna (veljajo za vse) in izda jo vladar.

Question 45

Kdo je v razvoju rimske države sprejemal leges? Ali se jih je do današnjih dni veliko ohranilo? Kako to, da njihovo vsebino vseeno poznamo ?

Answer 45

Leges je pomen splošne zapovedi dobil šele tik pred koncem arhaične dobe, ko se uveljavijo skupščine- komiciji, sprva kuriatni komiciji (comitia curiata). V arhaični dobi kraljev so jih sprejemali vladarji, pozneje zgolj magistrati z izrednimi pooblastili v izrednih razmerah, diktatorji, lahko tudi upravitelji v na novo priključenih provincah (leges datae). To so primeri postavljenih zakonov oz. zapovedi. V času rimske republike so lex publicum pomenili leges rogatae, naprošeni zakoni. Taki zakoni so formalno začeli veljati šele, ko je besedilo zakona potrdila oz. zavrnila komicija. Tej je magistrat zakon najprej javno naznanil in jo obenem tudi naprosil, da ga sprejme. Tako rekoč vse zakone, leges, poznamo iz sekundarnih virov (tudi Zakonik XII. plošč). Zahvaljujoč Justinijanovi kodifikaciji je originalnih rimskopravnih besedil vseeno ohranjenih več kot grških- ohranjeni so v Digestah, najpomembnejšem delu Justinijanove kodifikacije

Question 46

Kaj je v rimski državi pomenil izraz ius civile? S katerima dvema pomenoma tega izraza iz kasnejših dob pomena iz rimske dobe ne smemo zamenjevati ?

Answer 46

V rimski državi je ius civile pomenil pravo rimskih državljanov (po Gaju pravo, ki ga je vsako ljudstvo izoblikovalo zase in se razlikuje od prava, ki je skupno vsem ljudem, tj. ius gentium). Izraz ius civile je v srednjem veku označeval recipirano rimsko pravo (študij Justinijanove kodifikacije) kot nasprotje kanonskemu, danes pa pomeni skupek pravnih področij, ki bi jih po starejši delitvi umestili v zasebno pravo (osebno, družinsko, dedno, stvarno, obligacijsko in delno gospodarsko) - urejajo razmerje med posamezniki.

Question 47

Kratko utemeljite, ali je bila ideja vzdrževanja miru pomembna kot vez pripadnosti določeni gens? Povežite to s procesom etnogeze in pa s Seaglovo shemo.

Answer 47

Gens kot politično ljudstvo je rezultat etnogeneze (razvoj ljudstva), ki se je intenzivirala šele po nekaj generacijah in s stalno naselitvijo prebivalstva. Pomembno je poudariti, da taka skupnost praviloma ni bila mono, temveč polietnična. V tako raznolikih skupnostih je bilo vsekakor izrednega pomena težiti k vzdrževanju miru, saj je vsako pleme praviloma živelo po svojem lastnem pravu (ius originis). Po Seaglovi shemi gens uvrščamo v prvo stopnjo- skupnosti so oblikovale načine za redno reševanje sporov na miren način po nekih sprejetih pravilih in vsaj praviloma so preprečevale razreševanje sporov s fizično silo. Vendar pa take gens še ne poznajo redno institucijo sodišč, kar je značilnost za drugo stopnjo sheme. Ohranjati sveti mir je pomembno zlasti v času zasedanja zborov.

Question 48

S katerimi oznakami pa so frankovski kronisti opisovali gentes kot »politična ljudstva« tistega časa in njihovo organiziranost? V čem je pomen tega?

Answer 48

Opisovali so jih z oznakami placitum gentis / dux (rex) gentis; patria gentis (ozemlje, domovina) in ritus / leges et consuetudines gentis.

Question 49

Kje so živeli Slovani, o katerih je govora pri Prokopiju (odlomek 5, povežite pa tudi podatke iz Strategikona v odlomu 6)? Zakaj, menite, je Prokopij menil, da »že od nekdaj živijo kot demokratično ljudstvo«? Ali lahko takšno organiziranost družbe že enačimo z gentilno kneževino?

Answer 49

Slovani, o katerih piše Prokopij, in ki jih ima za »demokratično ljudstvo« so se naselili ob meje bizantinskega imperija (dan. Makedonija). Prokopij (ne le zgodovinar, tudi opazovalec) je gledal na sosedsko ljudstvo skozi prizmo svojega pojmovnega aparata in je ljudstvu, ki ni bilo organizirano pod enim vladarju, pripisoval demokratične lastnosti (»nimajo enega za vladarja/.../že od nekdaj živijo kot demokratično ljudstvo in zato vedno javno razpravljajo o koristnih in škodljivih zadevah«.), čeprav je prej kot za demokracijo v antičnem smislu zanje veljala vojaška demokracija, saj so bili polnopravni člani takih skupnosti samo vojaki. Za tako organiziriano družbo še ne moremo govoriti o gentilni kneževini, saj ljudstva kot npr. Slovani niso bila del rimskega imperija in tako nanje niso vplivale poznoantične institucije, preko katerih se je prenašalo rimsko pravo po personalnem načelu. Poleg tega so se pogosto selili (ni stalne poselitve) in niso bili vojaško organizirani. Po drugi strani pa jih neznani pisec Psevdo-Mavrikij v svojem Strategikonu dojema kot sicer borbene, a vojaško neorganizirane. S pogostimi vpadi vedno globlje na grško ozemlje so Slovani pomenili vedno večjo grožnjo za grško prebivalstvo.

Question 50

Katere funkcije pa je že (lahko) imel zbor zgodnjesrednjeveške gens? Najdite primer. Najdite še druge primere, za katere viri pravijo, da nimajo vladarja in da je zbor skupnosti osrednji organ? Iz katerih stoletij so ti viri?

Answer 50

Imeli so politično funkcijo (npr. sodelovanje pri umestitvah vladarja, občasno izbiranje novega, odločanje o vojni in miru itd.), upravno funkcijo (npr. oddajanje javnih dajatev, tudi kupoprodaja, menjava, razdeljevanje zapuščine itd.), sodno funkcijo in pravotvorno funkcijo. Zbor je tudi predstavljal nekakšen osrednji kanal pravne komunikacije, saj so tam obveščali vse prisotne o sprejetih dogovorih, pravilih, izrečenih sodbah, množica zbranih pa je tudi prinesla več formalnosti- zagotovljeno javnost. Od 8. do 12. st. večina Evrope vztraja, da nimajo enega vladarja, bolj kot po JV imamo gentilne kneževine imamo enega vladarja, SV imajo zbore! Primeri:  Sasi, Vita Lebuini antiqua, 2. pol. 8. st.: ker niso imeli kralja, so enkrat letno sklicali splošni zbor (tudi svobodni in polsvobodni ljudje poleg plemičev in upravitelja); prenavljali zakone, sodili v pomembnih zadevah, vprašanje vojne in miru, napovedi za prihodnje leto  zbirka običajnega prava islandske gens, 12. st.: kupoprodajna pogodba (Poglavje o zahtevkih v zvezi z zemljišči); kupec mora vedeti, kje potekajo meje, naravni viri tudi na drugih območjih, skupni obhod meja

Question 51

Kaj razumete z izrazom leges romanae? Razmislite, ali so takšne leges veljale tudi za prebivalce, o katerih govori odlomek iz dela Gotske vojne (odlomek 2)? S katerim od vprašanj iz zgornjega sklopa vprašanj 4.1. je to vprašanje neposredno povezano? Kaj pa v pravni zgodovini obsega pojem leges barbarorum

Answer 51

Leges Romanae so okrog leta 500 nastali uradni zapisi rimskega prava, postavljenega prava, ki so jih zapisali kralji nekaterih na novonastalih držav na območju nekdanjega rimskega imperija (še pred JK!) za podanike rimskega porekla, po osebnem načelu prava, tj. rimsko za Rimljane in rimsko Cerkev, v državah Z in v Gotov ter Burgundov. Po vsebini so kompilacije starejših kodifikacij (vladarsko postavljeno pravo, zlasti Teodozijeve). V zgodovinopisju se obravnavajo kot primer vulgariziranega rimskega prava. Primer: Lex Romana Visigothorum ali Breviarium Alaricianum. To vprašanje je neposredno povezano s prvim vprašanjem iz sklopa 4.1. Leges barbarorum so zapisi germanskih plemenskih prav v latinščini (ni postavljeno pravo), po vsebini in izvoru so to korpusi starega ustno tradiranega običajnega prava, kasneje so dodana še nekatera druga pravila, npr. v prid Cerkve, njenih ljudi in premoženja. Starejši zapisi so nastali od cca. 5. do 8. stoletja, ki jih je Karl Veliki kasneje dal dopolniti, mlajši zapisi pa so nastali v prvi polovici 9. stoletja, najverjetneje po ukazu KV na zboru v Aachnu (vse pravo v državi naj se zbere in vsakemu naj se razlaga v svojem jeziku).

Question 52

Kaj personalno in kaj pa teritorialno načelo prava in na kakšen način sta v obdobju zgornjega srednjega veka soobstajali? Razmislite, zakaj je do tega sploh prišlo?

Answer 52

Prebivalci različnega izvora so v neki skupnosti živeli vsak po svojem pravu, tj. personalno pravo oz ius originis. Teritorialno načelo prava je bilo praviloma manj pomembno, pogosto pa sta se prepletala. Vsaka nova oblast je teritorialno poenotila in pravno uredila sprva le vprašanja vojske in uprave, davkov, na področje pravnih razmerij med posamezniki pa še dolgo ni posegala.

Question 53

Opredelite kompozicijski sistem. Zakaj poimenovanje kompozicijski? Ali bi lahko primer tega »sistema« iz prava kentskega kneza iz 7. stoletja primerjali s čimerkoli v današnjem času?

Answer 53

To je vnaprej določena lestvica odškodnin za primere najtežjih kaznivih dejanj, zl. krvnih dejanj (uboj, telesne poškodbe, pri katerih »teče kri«), ki je stopnjevana po socialnem statusu pripadnika skupnosti, pogosto tudi po pomenu dela telesa, ki je poškodovan. Njen namen je vzpostaviti mir med sprtima rodbinama s tem, da se rodbina žrtve odpove krvnemu maščevanju. Mir naj bi zagotavljala vnaprej predpisana vrednost, višina odškodnine. Poimenovanje izhaja iz spravnine (compositio), tudi poravnava. Preprečijo tudi sekundarni spor glede višine kazni (poravnave), saj so višine kazni vnaprej napisane. Danes primer zavarovalnih odškodnin. Primer kralja v Kentu, langobardsko pravo.

Question 54

V odlomkih najdite primer za asertorični (tj. potrjevalni) tip prisege. Kateri tip prisege pa poznamo v pravu še danes? Kje?

Answer 54

Primer je Lex Baiuvariourum: O pričah in njihovih zadevah, tudi Pravo langobardskih gens. Danes v pravu poznamo promisorični tip prisege, pri pričanju na sodišču. Kazenski zakonik: vnaprej določene sankcije

Question 55

Kratko utemeljite, ali so Langobardi priznavali Karantance kot sebi enake? Kaj nam v zvezi s tem poroča Pavel Diakon? Kateri podatki iz virov pa nam govore, da so Karantanci obvladovali svoje ozemlje in da so tudi vpadali na sosednja kaj je napisal pavel Diakon?

Answer 55

Vir Karantanski Slovani, Alemani in Sasi skupaj z Vavarci v bojih s Franki omenja tudi pomoč Karantancev Bavarcem zoper Franke. Nenazadnje tudi vir o slovanskem upostošenju cerkve v Bischofshofnu. Pomembno, da se zgodovina ne začne s Konverzijo zgodovina langobardov

Question 56

Zakaj najdemo v Konverziji samo nepovezane podatke o organiziranosti družbe pri Karantancih in zakaj ta spis omenja »Metodija, ki si je izmislil slovanske črke in je v slovanskem jeziku obhajal božjo službo in poniževal latinščino«

Answer 56

V Konverziji najdemo le nepovezane podatke o organiziranosti družbe, saj je poudarek z vidika cerkve in ne z namenom predstaviti nekega ljudstva. Konverzija je nastala v okolici salzburškega nadškofa, ko je ta proti Metodu odkazoval svojo prednost pri pokristjanjevanju Slovanov, še posebej na območju Spodnje Panonije in s tem tudi svoje pravice in cerkveno moč v teh pokrajinah. Konverzija je v prvi vrsti služila kot spomenica, ki naj bi nadškofu dajala potrebne zgodovinske in pravne argumente. Metod in Ciril politična zaslomba v Bizancu, salzburški nadškof pri Frankih!

Question 57

Kateri pogoji so morali biti izpolnjeni, da je pri Karantancih nekdo lahko postal knez? V času po 743? Kaj pa okoli leta 800? Ali je notranji politični razvoj vodil v smeri »demokracije« ?

Answer 57

Prenos vladarske časti je potekal na podlagi primarno principa dednosti in šele sekundarno na podlagi principa volilnosti. Od zadnje tretjine 8. stoletja potrebna še potrditev vladarja. (Po Borutovi smrti ga nasledi Hotimir). »Hotimirja je ljudstvo sprejelo in mu izročilo knežjo oblast.« V tem času veliko monarhij, na območju Karantanije pa še vedno ljudstvo postavlja kneza- kralj ne potrdi kneza (kot je bilo to na Hrvaškem).

Question 58

O čem nam govori zgodba o Ingu? Kateri sloji v Konverziji niso neposredno omenjeni? Ali bi lahko Vilfanovo shemo na str. 46 kako dopolnili?

Answer 58

Zgodba o Ingu je že iz časa karantanske socialne razslojenosti. Ingo naj bi lepo pogostil hlapce krščanske vere, njihovim poganskim gospodarjem pa je postregel pred vrati, kot živalim. Pod hlapci razumemo poromanjeno staroselsko prebivalstvo, ki je bilo pokristjanjeno že dolgo pret prihodom Slovanom. K Vilfanovi shemi bi dodala še staroselsko pokristjanjeno prebivalstvo. Niso omenjeni kosezi in svobodni prebivalci žup in župani. Ali so prvaki zgolj knezi?

Question 59

Kaj lahko iz t.i. Kremsmünsterske listine sklepamo o organiziranosti enote, ki ji je načeloval župan (Vilfanova knjiga!)?

Answer 59

Župan je na čelu župe, ki je bila sestavljena iz več dekanij, dva aktorja, mogoče dekanija sestavljena iz dveh velikih družin

Question 60

V čem lahko iz Kremsmünsterske listine prepoznate možen način postopnega prehoda v fevdalno odvisnost? Kaj pa vam pove vladarjeva potrditev te darovnice iz leta 791(Pravo v zgodovini, str. 103, op 123)?

Answer 60

Kako so dotlej svobodne člane župe podrejali zemljiškim gospostvom: njihove prej javne dajatve in kolektivno zemljišče je prešlo z vojvodovo daritvijo v zasebno last pravne osebe, tj. v fevdalno odvisnost. Ta proces ne zajame vseh kmetov.

Question 61

Katere argumente v prid tezi o 'državnosti' Karantanije lahko izluščite iz Konverzije?

Answer 61

gentilno ime - karantanci

Question 62

Kakšna je v t. i. Vihpurginih darovnicah vloga prič in v čem se med seboj razlikujejo ter zakaj?

Answer 62

Vloga prič: potrdile odločitev, posel so naredile veljaven, ker velja personalno načelo. Priče, potegnjene za ušesa, so Bavarco, drugi so Slovanskega rodu. O prisegi karantanskih prič ni podatkov.

Question 63

Razmislite, zakaj je mogoče v t.i. »instituciji Slovanov« iz Vihpurgine darovnice mogoče videti relikt starega karantanskega gentilnega prava? Zakaj relikt?

Answer 63

Relikt starega karantanskega gentilnega prava je v Vihpurgini darovnici moč videti pri slovanskih pričah, ki so zaprisegale po svojem lastnem pravu. Za relikt gre zato, ker je darovnica iz 11. stoletja, torej mlajša od Karantanije, ki je kot politična tvorba obstajala med 7. in 8. stoletjem.

Question 64

Kaj nam pove dejstvo, da je sicer krščanski pojem poslednje sodbe opisan z mnogimi starimi domačimi izrazi (in ne s tujimi oz. prevzetimi, kot sta npr. cerkev in križ)

Answer 64

Misijonarji so želeli vsebino približati ljudstvu, z uporabo starih domačih izrazov

Question 65

Kateri domač izraz za »voditelja« oz. » najvišjega« nam ohranjajo Brižinski spomeniki? Zakaj jthee to pomembno? Ali je izraz knez slovanski? (Preverite v etimološkem slovarju Marka Snoja, dostopnem tudi na portalu FRAN).

Question 66

Katere argumente na podlagi obravnavanih virov v prid (ali proti) tezi, da so Karantanci živeli po svojem pravu, lahko navedete?

Answer 66

Nimamo ohranjenih pisnih virov – ne vemo, ali sploh obstajalo, izraza ritus gentis, leges et consuetudines gentis z analognim sklepanjem (Veleti, Čehi). Toda, iz jedrnega območja nekd. Kneževine Karantanije imamo v Vihpurginih darovnicah ohranjen izraz za korpud prsbil določene gens: institutio Sclauenica (institutiones gentis)- relikt prava, po katerem ziveli potomci slovanskih Karantancev, professio iuris pri slovanskih oričah

Question 67

Oglejte si zemljevida na drsnici 16 predavanja. V čem je upravno-politično preureditev prostora v 10. stoletju, kot je razvidna iz zemljevidov, glede na razvoje v kasnejših obdobjih vse do 20. stoletja (vsaj) srednjedobne vzročnosti?

Answer 67

Srednjedobna vzročnost obsega tista dejstva, katerih vplivi na nastanek nekega pravnega pojava delujejo skozi daljši čas, v zavesti ljudi pa so navadno opazno in globoko zakoreninjeni v gospodarski in družbeni strukturi tedanje in prejšnjih dob. V 10. stoletju imamo še mejne krajine, nato 13. st. dežele, ki vse do 1918.

Question 68

Katere vrste zemljišč glede na njihove upravičence v spremenjeni lastninski strukturi v času frankovske države poznate (tudi) iz našega današnjega prostora? Kaj so bile villae? Kakšna pa je bila usoda žup? Zakaj?

Answer 68

V 10. stoletju začne podeljevanje ogradnih in TZG-jev. Lastninska struktura je bila znotraj ene grofije kot upravne enote heterogena. Velika večina zemljišč je bila urejena v t. i. domenah, tj. v lasti vladarja (»državna posestva«), tista zemlja, ki je bila v priznani zasebni lasti so bila predvsem individualna ogradna gospostva (dvori). Zemljišče žup ni bilo priznano kot zasebna lastnina, saj je veljalo za zemljišče, ki je v kolektivni rabi. Z nastankom obsežnih teritorialnih zemljiških ozemelj, ki so obsegala tudi okoliške travnike, pašnike in gozdove. Tako so se tudi svobodna zemljišča, ki so bila že prej v zasebni lasti (npr. koseška), znašla na območju TZG- tudi župe. Tako so župe kot območja, ki niso bila priznana kot zasebna lastnina, pripadala zemljiškemu gospodu in so do njega imela iste dolžnosti, kot prej do vladarja. Ena od pravic novega gospoda je bila intenzivirati obdelavo zemlje, posledično je reorganiziral vasi po hubnem sistemu, v sklopu katerih je uvedel individualne kmetijske enote, hube. V fazi prve notranje kolonizacije je hube podeljeval zlasti domačinom, obenem pa je dal županom obsežne pravice kot kompenzacijo za izgubo dotedanjega položaja: dobili so več zemlje in sprva so bili oproščeni dajatev, nasprotno pa so morali člani župe, tj. kmetje na hubah, oddajati del svojih pridelkov novemu gospodarju. Tako preide župa v fevdalno odvisnost, postane nekakšna skupnost kmečkih obratov v do več vaseh. Villae (Capitulare de ville) so bile t. i. kraljeve domene, tj. ozemlja, ki jih je frankovski vladar organiziral v agrarne obrate, od katerih je imel letni dohodek in preskrbo svojega dvora

Question 69

Kateri dve vrsti zemljiških gospostev poznate? Katero izmed njiju je nosilec procesa patrimonializacije in pravnega partikularizma? Zakaj?

Answer 69

Poznamo ogradna gospostva in teritorialna zemljiška gospostva, slednja so nosilec patrimonializacije in pravnega partikularizma, teritorialnim gospostvom vladar podeli

Question 70

V knjigi poiščite konkreten primer podelitve teritorialnega zemljiškega gospostva. Katera značilnost loči takšne podelitve od podelitev navadnega ogradnega gospostva?

Answer 70

Primer: darovnica Ludvika Nemškega samostanu sv. Emerama: zadnji stavek!

Question 71

Kako je bilo strukturirano navadno zemljiško gospostvo in kako razumete podatek, da so k premoženju zemljiškega gospostva (njegovi vrednosti) štele tudi rente? Katere, na primer?

Answer 71

Navadno oz. ogradno zemljiško gospostvo je bilo sestavljeno iz t. i. dominikalne zemlje- dvora, ki ga je zemljiško gospostvo upravljalo samo (pridvorno gospodarstvo) in hube, tj. kmetije, ki je lahko preživljala eno manjšo kmečko družino (velikost zemljišča relativna; nižina v. hribi), bila je gospodarsko obdelovalna in dajatvena (kasneje davčna) enota, iz več parcel, a redko deljiva (!!). Dvor in huba sta predstavljala agrarne obrate, poleg katerih sestavljajo navadno zemljiško gospostvo še nerazdeljen in neobdelan svet - srenja (gozdovi, pašniki, vodovje), ki večinoma pripadajo TZG-jem, prvotno ekstenzivna uporaba, nato teren za kolonizacijo (19. st. pašne in gozdne pravice prebv. obveljajo za služnosti) in rente iz drugih pravnih naslovov kot posledica patrimonializacije javne oblasti- desetine (prvotno vzdrževanje cerkvenih obratov), odvetščine (redne dajatve gospodu, pred sodiščem obvaruje obvezanca ali njegovega cerkvenega gospoda)- ena izmed poti v podložnost. Razmerje med fevdalnim gospodom in podložnikom je fevdalno oz. nesvobodni zajem.

Question 72

Kaj označujemo z izrazom alod? V čem je povezava med označenim pojmom in načinom gospodarjenja, ki je v zgodnjem srednjem veku v Evropi prevladal? Kako takšen način gospodarjenja imenujemo? Najdite primer za alod.

Answer 72

Še najbližje klasični opredelitvi lastninske pravice je alod, zelo redka oblika upravičenja do zemljišča oziroma ozemlja (ali poimenovanje zemljišča/ozemlja samega), največkrat na podlagi t. i. imunitetnih darovnic. To, kar alod bistveno loči od fevda je osebna neodvisnost prejemnika od podelitelja. Alodialni gospod je imel pravico alod izkoriščati sam ali pa ga prepuščati v izkoriščanje drugim, največkrat z različnimi oblikami zajma. V kolikor je alodialni gospod prepustil svoje zemljišče drugemu, se mu je za vselej odpovedal. Alod in druga zemljiška gospostva so predstavljale osrednje organizacijske enote takrat prevladujočega agrarnega avtarkičnega gospodarstva. Tak način samozadostnega gospodarjenja je bil nuja, da so lahko ozemlja preživela same sebe. Podelil zato, ker je bil šibek denanri obtok in je podelil v zameno za usluge. Primer: darovnica, s katero kralj Arnulf podeljuje v alod vazalu Valtuniju gospostva, ki jih je ta prej imel od kralja v fevdu; darovnica Ludvika Nemškega samostanu sv. Emerama.

Question 73

Baaz, karantanski Slovan, je imel posestvo, ki ga leta 830 podeli freisinški cerkvi, sam prej v alodu. Zakaj, menite, da tako ravna?

Answer 73

Želel si je pridobiti zaščito freisinške cerkve, močnega zemljiškega gospoda. Postane vazal. Za blagor svoje duše?

Question 74

Kaj označujemo z izrazom zajem? Razložite stvarno plat (tj. vidik) pri nesvobodnem tipu zajmov. Kakšno razmerje pa je označeval izraz vazalstvo (Vilfanova knjiga!)?

Answer 74

Zajem je najširša oznaka za razmerja fevdalizma kjer je prejemnik tako premoženjsko kot osebno odvisen od podelitelja s prejemom zemljišča oz. službe. Osnovna delitev je na svobodne in nesvobodne zajme, pri slednjih postane prejemnik (največkrat kmet) osebno odvisen, celo nesvoboden ali podložen. Najmanj ugodna je oblika t. i. proste saje (lahko ga preseli- odsadi/nasadi z ozemlja). Stvarna plat: premoženjski vidik: gospod dobi od kmeta dajatve, ta pa dobi kmetijo v obdelavo. Vazalstvo je svobodno osebno razmerje, ki vsebuje dolžnost zaščite s strani fevdnega gospoda in zvestobe s strani vazala (oba prejemnika rent!). Je del fevda (ena od oblik svobodnega zajma)- fevdna razmerja so nekatera razmerja med fevdalci. Fevd vsebuje tudi premoženjsko razmerje- beneficij. Odprava fevdalnih razmerij- nevoljniški patent (Jožef II.), odpravi za nazaj. Zakon o zemljiški odvezi (1848)

Question 75

V čem je bil razlog, da je glosator Akurzij postavil teorijo o deljeni lastnini? Kdo ima v fevdnem razmerju po Akurzijevi teoriji dominium utile? Kaj pa je označeval izraz dominum eminens?

Answer 75

Kot posledica konceptualnega in realnega razpada stvari v pravnem prometu na substanco in donos stvari, s katerima mogoče neodvisno ali vzporedno razpolagati, pride do cepitve enovitega pojma lastninske pravice. Akurzij želi pojem zajma teoretično uskladiti z rimskopravnim pojmovanjem enotne lastninske pravice, vendar jo je oblikoval le na primeru svobodnih in dednih zajmov (predvidljivost in ločenost substance in donosa- neposredni in uživajoči lastnik (dominium utile)) oz. vazal - zajmi nimajo vnaprej določenih kategorij, vendar teorija pomembna za moderne kodifikacije civilnega prava, ODZ. Dominum eminens je »vrhovno lastništvo«, ki naj bi ga ohranjal vladar kot nominalno najvišji (v primeru izumrtja rodbine, izgona izaradi veleizdaje ipd. pripade premoženje vladarju). Primer: gradnja državnih cest.

Question 76

Kaj so bile kolizijske norme in zakaj so bile potrebne? Kdaj je prišlo v poštev pravilo o veljavi prava kraja, kjer nepremičnina leži? Kako so to ubesedili v latinščini?

Answer 76

Kolizijske norme (trk!)- tudi statuti, pravila- so določale katero pravo izmed več možnih se bo uporabljalo v določenih primerih, saj so na različnih ozemljih veljala različna prava. Pravilo o veljavi prava kraja (lex rei sitae), kjer neprimičnina leži se je uporabljalo v primeru sporov o nepremičninah. Danes pri mednarodnem zasebnem pravu: institut tujskega aresta.

Question 77

Kaj so bili missi dominici? Iz odlomkov razberite, kako so njihov položaj urejali kapitularji? Primerjajte ga z opisom njihove vloge v Zapisniku Rižanske veče (v nadaljevanju Zapisnik).

Answer 77

To so bili vladarjevi poslanci, posebna institucija, s katero je vladar preverjal izvajanje vladarjevega prava v praksi. Kapitulariji, torej vladarjevo postavljeno pravo, razdeljeno na poglavja, so takim poslancem nalagali, naj vladarju poročajo o neskladju med »pravilnim in pravičnim«- tj. med vladarjevim postavljenim pravom in njihovim osebnem pravu. Na Rižanski veči so vladarjevi odposlanci v imenu cesarja Karla Velikega poslušali pritožbe in zagovore prebivalcev Istre in vojvode Janeza. Med strankama so posredovali in na koncu sporočili svoje sklepe in razsodbo

Question 78

Kaj nam Zapisnik pove o veljavi starega prava na območju Istre? Bi ga znali povezati z obravnavo Sasov v viru iz prvega odlomku v 8. poglavju Prava v zgodovini

Answer 78

Zapisanik piše o prisegi: o pravnih običajih te dežele, o čem naj odločajo? Pravna podlaga, na kateri bo potrebno presojati (istrsko oz. bizantinsko pravo). Tako pri Sasih kot pri njih se za hude kršitve obrnejo na staro gentilno pravo (institut požiga).

Question 79

Katerega prava, menite, pa naj bi se morali sodniki po Zapisniku držati »tako, kot je zapisano«?

Answer 79

V kapitulariju- treba se je držati zapisanega prava, tj. frankovskega vladarskega prava.

Question 80

V zapisniku Rižanske veče najdite nekaj odlomkov, ki vsebujejo pritožbe, ki najbolj prizadevajo pritožnike v njihovem spremenjenem osebnem statusu in nekaj takih, ki najbolj posegajo v njihov spremenjen premoženjski status?

Answer 80

Spremnjen osebni status: nasilno izterjanje dajatve za pašo živine (škofje), žaljivo obnašanje do svobodnega človeka in pretepanje s palico (cerkev)- poseg v človeško dostojanstvo (raje umrejo), odvzem dostojanstva tribunov in posledično pravice do skupnega zbora, s svobodniki prebivalci ravna kot s podložniki, jih sili na tlako Spremenjen premoženjski status: poslabševanje zakupih pogojev (dedni, dolgoročni zakup, menjalne pogodbe)- potvarjanje pogodb (škofje), od vinogradov zdaj pobirajo tretjino (povečajo obseg dajatev, prej četrtina), ne ribarijo več na javnem morju, uničevanje zasebne lastnine (rezanje mečev), vojvoda Janez prisvaja dajatve, odvzel gozdove (tam prejemali predniki dajatve za pašo živine in prašičev) in odvisno posestvo (tam zdaj Slovane), odvzem goveda in konjev, odvzem zasebne lastnine (konji, ko gre do cesarja, prilaščanje darov, ki za cesarja), in daje nove dajatve in opravljanje storitev pod prisilo  (fodrum- konjska krma, delo na dvoru vojaškega mojstra, obdelava vinogradov, transport po reki) Agrarno ozemlje del obmorskega mesta v agrarnem smislu (tudi zaradi kontinuitete ozemlja iz antike).

Question 81

V zapisniku Rižanske veče najdite odlomek, ki govori o začetku fevdalizacije razmerij, odlomek za poskus patrimonializacije in pa odlomek za proces kolonizacije.

Answer 81

Fevdalizacija: svobodni ljudje prehajajo v podložnost (pretepanje s palicami), patrimonializacija: prej javni dohodki med zasebne (prisvajanje solidov), kolonizacije: načrtno naseljevanje Slovanov, ki jim morajo celo plačevati desetino. Zadnje edino kompromis, Slovani lahko ostanejo, tako, da ne motijo prebivalcev.

Question 82

Utemeljite, kje v kapitularjih se kaže poseganje frankovske države v kazensko sodstvo? Kako?

Answer 82

Četrti odlomek- le v navzočnosti grofa ali poslanca lahko sodijo na zboru o višjih kaznih (smrtna obsodba, izguba svobode ...), za nižje kazni je nižje sodstvo, prisotnost grofa ni potrebna. Kazensko pravo- za zaščito miru, samo pri najtežjih dejanjih (ampak! Sasi, institut požiga). Poenotenje krvnega sodstva, da res v domeni države.

Question 83

Za koga naj bi bil spisan Zakon sodni ljudem (Zslj)? Kaj so pri njih želeli avtorji Zslj v prvi vrsti spremeniti? Povežite s tem odlomek iz pisma Papeža Ivana VIII. knez Koclju?

Answer 83

Zakon naj bi nastal v okviru delovanja Cirila in Metoda (stara cerkvena slovanščina), namenjeno naj bi bilo Slovanom (iz Spodnje Panonije in Moravske (Rastislav, ki celo povabi C&M), saj se v Zakonu nahajajo členi o pregonu poganstva (1. člen), kaznih za prešuštvo (monogamnost zakonske zveze)- kazni blažje od bizantinskih, marsikje cerkvene kazni. Papež Ivan VIII. v svojem pismu knezu Koclju piše o nerazveznosti zakonske zveze in pravi, da prešuštvo izvira iz poganskih navad (zadnja poved). Oba odlomka obravnavata prešuštvo.

Question 84

Katero pravo po izvoru pa Zslj vsebuje in v čem je torej bistvena z razlika leges et consuetudines (Sclavicae) gentis ?

Answer 84

Zslj vsebuje postavljeno rimsko pravo, saj je prevod Ekloge (17. poglavje, kazensko pravo), ki vsebuje izbor iz Justinijanove kodifikacije. Leges et consuetudines Sclavicae gentis pa je staro gentilno pravo Slovanov, torej običajno in ustno tradirano, ni zapisano.

Question 85

Pod katerimi predpostavkami bi eventualno zdržalo Vilfanovo sklepanje (str. 62) v zadnjem stavku: »Tako je ZSLj verjetno najstarejši zakon pri Slovencih in edini v domačem jeziku sestavljen zakon v starejših dobah.«? Kateri pojmi te trditve so torej sporni?

Answer 85

držalo: Kocelj, Rastislav razglasil postavljeno pravo v Spodnji Panoniji, na Moravskem ne: najstarejši zakon- ni gentilno pravo, domači jezik- je umetno ustvarjena stara cerkvena slovanščina; ni zakon, ker ga ne razglasi na celotnem ozemlju (pazi! Justinijan razglasi kodifikacijo v latinščini v grški državi!) zakon: preštudirati lastno tradicijo, ne v primeru Turčije! (družinski zakonik iz Švice prevedejo v turščino)

Question 86

Z odlomki utemeljite, na podlagi katerih listin konkretno lahko oblikujemo argument, da je slovansko karantansko plemstvo preživelo vsaj še v čas začetnega obdobja Sv. rim cesarstva?

Answer 86

Darovnica Otona II. Negomirju (pokristjanjevanje v 10. stoletju- dobijo slovanska imena, še vedno so plemiči!), Darovnica, s katero Oton III. izrecno izvzame zemljiško posest Pribislava, Zaznamek (notica) z urbarialnimi podatki o freisinškem gospostvu.

Question 87

Z nekaj odlomki utemeljite, katerim teritorialnim gospostvom je bilo naše današnje ozemlje podeljeno v tem obdobju?

Answer 87

Loško gospostvo je bilo v okviru patrimonializacije (skoraj ni več svobodne posesti pri nas do 10. oz. 11. st.) podeljeno freisinški škofiji (3, 4), oglejskemu patriarhatu »polovica vasi Gorica z okolico (6) in velik del notranjske okrog Cerknice (7).

Question 88

V čem je darovnica cesarja Lotarja Tržaški škofiji primer imunitetnega privilegija? Utemeljite z odlomkom. Kateri deli javne oblasti so v svojem največjem obsegu lahko prešli na teritorialnega gospoda? Kaj je na področju prava glavna posledica tega

Answer 88

Cesar Lotar na Tržaško škofijo prenese »vse pravice našega kraljestva«, »kaznovalno oblast in javno sodstvo«, »vse kar gre nam po javnem pravu«, poleg tega nihče razen Tržaške škofije ni smel nalagati davkov ali izvrševati javnih funkcij- v tem se vidi, da je vladar na prejemnika prenesel imunitetne pravice. Imunitetna posestva so bila tudi izvzeta iz neposredne oblasti cesarjevih upraviteljev (vojvode, krajinski grofje). Med pravicami javnega prava je lastna vojska, kujejo svoj denar, ustanavljanje trgov in mest. Posledica je pravni partikularizem. + sodstvo(?)

Question 89

O čem v zvezi s procesom patrimonializacije v Sv. rimskem cesarstvu nam priča »Zakon v korist deželnim knezom«? Utemeljite z nekaj členi iz zakona.

Answer 89

Zakon v korist deželnim knezom vsebuje privilegium de non evocando (nepodsodnost cesarju), s katerim je deželni knez v večini primerov dobil sodno oblast nad svojimi deželani in mesti- cesar je bil pristojen le še izjemoma. Primeri: 6. člen (običajno pravo svoje dežele, deželni knez ima krvno sodstvo ), 7. člen, 8. člen, 17. (pravica do kovanja lastnega denarja ) in 18. člen. Posledica tega (patrimonializacija javne oblasti) je partikularizacija prava. SRNC na koncu državica državic, ohlapna zveza dežel.

Question 90

Navedite primer za ius proprium. Razložite princip veljave partikularnih prav: katero pravo je imelo v načelu prednost?

Answer 90

Ius proprium je lokalna norma (pravo avtonomnih skupnosti plemičev, mest in sosesk na podeželju), ki velja pred splošno normo (kolikor ta sploh obstaja). Primer: Zakon v korist deželnim knezom. Primer partikularnega prava: soobstoj več prav, privilegij dežele Kranjske je vizavi cesarskega prava partikularno.

Question 91

Kaj je bila huba? Kaj pa so v darovnicah označevali z izrazom kraljevska huba?

Answer 91

Huba (relativna merska enota, približna ocenitev ) je bila posebej odmerjena kmetija, dovolj velika za preskrbo ene povprečne male družine, upoštevaje krajevne razmere in rodovitnost tal (pomembna lega, npr. gorski-nižinski svet), glede na potrebe njenih članov in obveznosti do rente. Pojmovno je ožja od kmetije in površinsko manj diferencirana. Hube so se le redko delile. Najprej je bila gospodarsko obdelovalna, kasneje dajatvena in nezadanje davčna enota. Kraljevska huba (mansa) je obsegala približno 50 hektarjev ozemlja. Uporabljajo za podeljevanje imunitetnih darovnic.

Question 92

Kaj je bil vzrok mirovnih gibanj in posledično razglasom miru? Iz katerega obdobja jih je največ in zakaj? Z odlomki utemeljite, koga in kaj so razglasi miru ščitili? Zakaj?

Answer 92

S krepitvijo moči TZG-jev in njihove vojske je prihajalo do pogostih spopadov med teritorialnimi gospodi. To spremlja politična nestabilnost v Evropi med 10. in 12. stoletjem- investiturni boj in obdobje interregnuma, posledica je oslabitev centralne oblasti, kar izkoristijo močni zemljiški gospodje. Papež in cesar si prizadevata vzpostaviti s posebnimi razglasitvami t. i. cesarski in božji mir- želja po omejitvi bojev na vsaj določene dni v tednu, izvzamejo določene, posebej zaščitene osebe (civilisti z obdelovanjem vzdržujejo zemljo, ščitijo tudi živali, zlasti mladiče- hrana, obdelovalna polja, samo neoborožene cerkve ščitijo). Primer: Razglasitev božjega miru v Toulousu (9), Državni cesarski mir (10). Če razglasi mir, kaže, da ima oblast! Včasih mir pride pod oznako za teritorij.

Question 93

Ali vidite kakšno povezavo z idejo nastanka Evropske unije in srednjeveškimi mirovnimi gibanji?

Answer 93

EU kot trajnejši mir, Evropska skupnost za premog in jeklo (povezava z vojaško industrijio- preplet francoske in nemške vojske!)

Question 94

V čem je sklepanje, da je Kranjska postala dežela s podelitvijo privilegija leta 1338, problematično?

Answer 94

Ker dežele kot politične enote niso posledica nobenega posamičnega upravnega akta, Kranjska je obstala na podlagi tradicij zgodnjesrednjeveških gentilnih kneževin. Ni nenaden proces, potrdijo stare pravice. Ograjno sodišče- organ avtonomije, osebno svobodno plemstvo. Dežela se potrjuje skozi prakso in ne skozi nek posamični upravni akt!! Ne vzpostavlja na novo (do mene ste prišli z vašimi starimi pravicamii ) Velikokrat tudi ob tem, ko postane dežela de iure, tj. s privilegijem, še ni zaokrožena enota!

Question 95

V čem je po Vilfanu razlog za izoblikovanje t. i. starejšega tipa plemiške avtonomije v naših deželah? Kateri organ jo uteleša!

Answer 95

Osvobajanje sloja ministerialov  organ ograjnega sodišča.

Question 96

Oglejte si zemljevide na drsnicah in ugotovite, katera od dežel je v 13. stoletju ekstremen primer za terrigorium non clausum

Answer 96

Dežela goriških grofov (13. st.: Tirolska, deli historične Koroške, deli historične Kranjske in Istre. Zavita deželica, ni povezana ker goriški grofje izumrli, podedujejo Habsburžani.

Question 97

Kaj so bili deželni ročini in podajte primer zanje? Kaj je bila njihova temeljna vsebina? Pojem deželnih ročinov povežite s pojmoma »deželna ustava« (Vilfan!) in »družbena pogodba«.

Answer 97

Deželni ročini so vladarjeve potrditve plemiških privilegijev, prepise katerih je od 1414 dalje vsak novi vladar pismeno potrjeval, vsak naslednji vladar pa je prejšnjim dodajal nove privilegije. Ročini- ker priseže tako, da položi roko nanj. V deželi imajo deželno oblast zgolj deželni knezi. Opravičeni davkov, ker so v vojski. Do absolutizma so bili formalni temelj deželne ustave. Deželna ustava so deželni ročini- deželni plemič dolžan sodelovati pri deželni obrambi (poveljuje deželni knez), ni pa dolžan zastonj in brez privolitve vojaški pohod zunaj dežele, prost davkov zaradi vojaške dolžnosti in posledično tudi podložniki Georgenberški privilegij- štajerska »ustava« kot družbena pogodba. Ustava v formalnem in materialnem smislu! Ko družba preživi tri generacije etnogeneze mora imeti ustavo. Ustava v materialnem smislu- plemiči kot politično ljudstvo z vladarjem sklenejo družbeno pogodbo, omiljeni ius resistendi in garantna klavzula!

Question 98

Katera od dežel, ki jih štejemo tudi za naše, ni nastala na podlagi gentilnih tradicij? Kako pa je nastala?

Answer 98

Štajerska. Ločitev Koroške vojvodine od Karantanske krajine- ključna za nastanek dežele (Traungauci ali Otokarji). Včasih se rodbina poimenuje po teritoriju, včasih prinesejo s seboj. Mejni grofje in na tem ozemlju pridobivajo lastno posest. Karantanska krajina je postala v obdobju ponovne teritorializacije oblasti na ravni dežele ali države jedro nove politične tvorbe Štajerske.

Question 99

Kaj je bil razlog za nastanek Georgenberškega privilegija?

Answer 99

Zapis pravic ministerialov in knezov za primer spremembe seniorja! Dedna pogodba. Otokar, vojvoda Štajerske (bil je bolan, gobavec), je za primer, da umre brez dediča za svojega naslednika določil Leopolda, vojvodo Avstrije. Za preprečevanje nespoštljivega in okrutnega ravnanja Leopoldovih naslednikov do štajerskih deželanov in ministerialov, je Otokar na njihovo prošnjo zbral in zapisal njihove pravice in jim podelil privilegij z deželnim ročinom. Koncesija vladarjev- potrjuje stare privilegije in dodaja nove, možnost milejše ius resistendi.

Question 100

Zakaj nekaj določb Georgenberškega privilegija primerja položaj Štajercev z Avstrijci? Katere so te določbe in kaj je njihov pomen? Kaj poimenuje v tem obdobju izraz Avstrija?

Answer 100

Ker sta se ti deželi potem povezali pod istim vojvodo Leopoldom, Otokar je želel svojim plemičem zagotoviti enakovredne pravice, kot so jih imeli Avstrijci. Omejitev vojaškega roka, davčna prostost. Avstrija je dežela, ki se je razvila iz Vzhodne marke Bavarske. Kranjska, Savinjska marka, Istra, Furlanija ... upadi novega ljudstva (Madžarov)- gospodarska in vojaška povezava. Današnja Avstrija- povežala nekdanje Habsburške dedne dežele razen Slovenije, nadaljevanje federativnosti 19. stoletja. Zgodnja in Spodnja Avstrija, Tirolska, Koroška, Štajerska- stare dežele. Trubadurska literatura Habsburžanom pripisuje negativen pomen, da nimajo tradicije. Slovenci pod Avstrijci- rodbina Habsburžanov.

Question 101

Kako naj bi se po Georgenberškem privilegiju reševale sporne zadeve med plemiči?

Answer 101

Ne bodo odločali na podladi dvoboja (prepoved ene od oblik božje sodbe), temveč verodostojnega pričevanja preizkušenih in zaupanja vrednih ljudi. O sporu glede zemljišč se odloča pred sodniki in na podlagi poštenega pričanja prič. 8. in 9. člen.

Question 102

Kateri odlomek v Georgenberškem privilegiju govori o ius resistendi v omiljeni obliki? Kdaj je na podlagi politične teorije tistega časa (John of Salisbury) vladar vladal kot tiran?

Answer 102

19. odlomek. Vladar je vladal kot tiran če je vladal samovoljno in ni upošteval starih pravic. V milejši obliki- pravico pritožiti in iti na cesarjev dvor. Na podlagi privilegija se lahko pritožijo, garantna klavzula, kadar bi vladar kršil eno od teh določb v privilegiju.

Question 103

V čem je Kranjski privilegij po vsebini širši od Georgenberškega?

Answer 103

Vključuje tudi kazniva dejanja in način ter višino kazni zanje ne glede na stan, torej ni omejeno zgolj na plemstvo, naslovi širši krog ljudi . Primeri za kazniva dejanja posilstva, omenja se cestni razbojnik, morilec, ponarejevalec in tat. Ne ščiti le plemičev, a tudi kmete. Kranjski privilegij- širši na področju kazenskega prava.

Question 104

Vzroki za nastanek t. i. Magne Carte leta 1215? Ali je bila prva svoje vrste v Angliji? Zakaj pa je veljala tako malo časa? Od kdaj naprej pa nato velja?

Answer 104

Ivan brez zemlje. Predhodnika ima v Charter of Liberties Henrika I. in privilegiju mesta London (omeni). Formalno velja šele različica iz 1225. Pomembna postane šele v poznejših obdobjih. Ščitijo plemstvo, vdove, nedoletne. Malo časa velja ker je papež Ivanu priznal imuniteto in moti ga, ker ima svet 25 baronov (garantna klavzula)- državljanska vojna, kjer oba umreta. 1225 NIMA več garantne klavzule.

Question 105

Utemeljite, ali je Magna Carta uživala v Angliji neprekinjeno veljavo vse do moderne dobe?

Answer 105

Ne, na listino se občasno sklicujejo različni sloji v 14. stoletju, nenatančno poznavanje zaradi jezika (NI ANGLEŠKEGA PREVODA). V obdobju Tudorjev je bila njena omemba nezaželena. Veljavo dobi spet z dokončno prevlado angleškega parlamenta nad monarhom konec 17. stoletja

Question 106

Utemeljite, ali je res veljala že od začetka »za vsakega svobodnega Angleža«? Katere predpostavke tega vprašanja so napačne? V čem?

Answer 106

Ni veljala za vsakega svobodnega Angleža- le za plemiče, Anglež problematičen za 13. stoletje, ker takrat prevod v anglo-normanščino.

Question 107

Z odlomkom utemeljite, ali je lahko vladar po Magni Carti davke samovoljno nalagal? Zametek česa je bila ta(ka) določba?

Answer 107

Ne, ni jih smel nalagati brez soglasja zbora kraljestva (plemiči). To je zametek parlamentarizma. 14. člen

Question 108

Kdo ima po Magni Carti pravico do sprožitve postopka (pregona) zoper svobodnega človeka in kaj edino je lahko podlaga za njegov odvzem prostosti? V čem je ta del Magne Carte primerljiv z vsebino Kranjskega privilegija?

Answer 108

Niti sodniki uradniki ne smejo zoper nikogar sprožiti postopka pregona brez verodostojnih prič (38. člen). Svobodnega človeka ne bodo prijeli, zaprli, mu odvzeli premoženja itd. razen na podlagi zakonite sodbe njemu enakih ali po pravu dežele. (39. člen). Kranjski privilegij: tistemu, ki ima na Kranjskem nekaj v zakoniti posesti, ne sme tega nihče odvzeti, ga od tam pregnati, razen po pravni poti. Povezava z 39. in 2. členom.

Question 109

Ali vidite kakšne podobnosti med določbami Magne Carte in današnjimi ustavno zagotovljenimi pravicami kakšne podobnosti? Med katerimi?

Answer 109

19. člen 39. člen 23. člen hitrost sojenja!!!

Question 110

S pomočjo opredelitve pojma »avtonomija« (drsnice predavanja 8 ALI po Vilfanu) pojasnite, ali in v kakšnem obsegu jo je uživalo mesto Piran po sredi 14. st.? Kaj pa v prvi polovici 13. st? Podatki iz katerih odlomkov o mestnih organih vam omogočajo takšno sklepanje?

Answer 110

Avtonomija pomeni pravni položaj skupnosti (krajevna, socialna, etnična ali poklicna pripadnost), ki ima v okviru lastnih organov in praviloma po lastnih pravilih pravico soodločati o svojih bistvenih zadevah - zlasti nanašajoče se na zadeve javne oblasti (uprava in sodstvo), kolikor odločanje o tem ni pridržano višjim organom. V drugi polovici 14. stoletja je bilo mesto Piran že podrejeno Benetkam. Ob prevzemu oblasti ti avtonomne ureditve Pirana niso spreminjali, so pa postavljali potestata (mestnega glavarja), ki so ga izvolili v velikem beneškem svetu. Za primerjavo, v času največje samostojnosti mesta v 12. stoletju so Pirančani samostojno izbirali mestne glavarje, tj. potestate. Že v prvi polovici 13. stoletja se kaže močan pritisk oglejskih patriarhov kot mejnih grofov, vendar glede na zapis statuta iz 1274, kjer piše, da so »Pirančani dali soglasje, da je postal potestat ali glavar.../«, lahko sklepamo na visoko stopnjo avtonomije, saj je bil potestat predstavnik nadoblasti v mestu. Lastni organi, po lastnih pravilih Iz redakcije statuta iz 1384, ko je bil Piran že pod nadoblastjo Benetk, zasledimo, da so pri postopku balotiranja (izbiranja 4 sodnikov (konzulov), mandat 4 mesece) morali »izbrati dobrega in primernega sodnika, meščana Pirana, dobrega, po pravu in primernega za to službo «, na dejansko bolj omejeno avtonomijo mesta pa kaže podatek, da je sam postopek izbire konzulov nadzoroval beneški svet s potestatom, ki so ga izbirali Benečani.

Question 111

Kako to, da je Piran v začetnem razvoju imel lahko svojo vojsko? S katerim razvojem na celini lahko to primerjate v tem obdobju?

Answer 111

V 1. obdobju razvoja je bil Piran v sklopu Istre mejna grofija Frankov, takrat tudi stkejo prve povezave z Benetkami. S cesarskim imunitetnim privilegijem Otona II. je mesto Piran (tudi Koper!) dobilo pravico, da se brani z lastno vojsko. Za mejne grofije je bilo značilno, da so imele posebno pravno in upravno ureditev ter da so bile organizirane v namen obrambe. To lahko primerjamo z razvojem patrimonializacije, cesarjeve podelitve ogromnih kompleksov ozemlja posameznim veljakom, na katerih so imeli pravico do javnih zadev (sodstvo, javna uprava), nalaganje davkov itd. Tudi v piranski občini so imeli cesarski cerkveni in posvetni gospodje izrecno prepovedano pobirati davke in soditi ljudem. Enako kot na celini teritorialni zemljiški gospodje v okviru patrimonializacije.

Question 112

Razložite postopek balotiranja in poskusite razložiti, v čem je bil smisel, da je moral vsak imenovalec opraviti svoje imenovanje javno? Koga pa je imel dolžnost imenovati?

Answer 112

Postopek balotiranja je bil sestvljen iz žreba v prvi fazi in imenovanja sodnikov (konzulov) v drugi. Člani velikega zbora so iz svojih vrst z žrebom izbrali svoje predstavnike- v klobuk so dali toliko kroglic (ballote), kolikor je bilo prisotnih svetnikov, od teh kroglic pa so bile štiri zlate. Tisti štirje svetniki (tj. člani velikega zbora), ki so izbrali zlato kroglico, so imeli dolžnost izbrati primernega sodnika, za mandat 4 mesecev. Pod prisego so sodnike volili na očeh javnosti- prav ta transparentnost volitev je imela kot posledico večje zaupanje skupnosti kot bi jo imel zgolj naključen žreb. Obenem so verjetno tudi svetniki sami bolj pazili, da so izbrali dobrega sodnika, seveda meščana Pirana, ki bo svoji službi kos, za svoje imenovanje ne bo pričakoval nagrade ali plačila. Daje prednost koristi skupnosti.

Question 113

Mandate nosilce funkcij v obmorskih mestih zaznamuje njihova na prvi pogled nenavadna kratkost trajanja. Ali lahko iz podatkov v učbeniški literaturi povežete, zaradi česa prihaja pri nosilcih sodniške in izvršilne funkcije zaradi tako kratkih mandatov do de facto rotacije?

Answer 113

Tako kratek mandat, zlasti pri sodnikih- 4 mesece, je onemogočil kopičenje moči v rokah manjše skupine posameznikov. Veljalo je tudi pravilo, da je potestat, ki je imel enoletni mandat, ne more biti ponovno izvoljen. Sposobne obdržijo, tiste, ki se izkažejo, da delajo v korist ljudstva.

Question 114

V čem je v načelu razlika med pravom celinskih in pravom obmorskih mest ter na primeru prologa v Ljubljanski malefični red pojasnite, katere organe avtonomije že ima Ljubljana v 16. stoletju? Kateri od teh organov v prologu niso omenjeni?

Answer 114

Največja razlika je v tem, da so imela obmorska mesta statute (statutarno pravo), celinska pa mestno privilegijsko pravo, ki ga je podeljeval mestni gospod in je urejalo razmerje mesta navzven, tj. do drugih mest, plemstva, kmetov in predvsem do mestnega gospoda. Znotraj mesta so prebivalci živeli po običajnopravnih korpusih pravil. Kot izjema je mesto Ptuj, ki je kot edino mesto v notranjosti imelo svoj statut. V obmorskih mestih so pravo zapisovali, potrjevali in razvijali v obliki statutov. Statuti so vsebovali določbe, ki so izvirale iz nekdanjega običajega prava, poleg njih pa tudi nove predpise. To je lepo vidno iz Ptujskega statuta, kjer uvodoma piše, da so na željo ptujskega vicedoma zapisali pravo po spominu prisežnikov mestnega sveta. Svet modrecev na 25 let novelira statut, ker so edini, ki res dobro poznajo pravo. Ljubljana je v 16. stoletju veljala za najbolj razvito avtonomijo, kar je zlasti razvidno iz razvejanosti mestnih organov in dejstva, da so bili do 16. stoletja že vsi organi oblasti voljeni. Kot edino celinsko mesto je imela od 1504 dalje na čelu mestne samouprave posebnega funkcionarja župana. Sprva le imenovani sodnik (1. faza) je bil od 1307 dalje voljen. Dalje so poznali notranji svet, ki se je razvil iz prvotnega opravilnega/delovnega organa mestne pravde (nato mestni svet) in ga je sestavljalo 12 premožnih meščanov. Ti so imeli odločilno besedo pri vseh zadevah. Kontrolno funkcijo je imel zunanji svet, ki je štel 24 članov in je lahko prisostvoval zasedanju notranjega sveta. V odlomku ni omenjen svet stotih imenovanih, ki je obsegal člane notranjega, zunanjega sveta, župana in še 63 članov, ki je od 1472 nadomestil skupčino vseh meščanov oz. mestno večo. Prav iz tega razloga tudi v viru omenjene veče vseh meščanov, kot najstarejšega organa vseh meščanov.

Question 115

Kratko pojasnite »sistem zavor in ravnovesij« med ljubljanskimi organi mestne avtonomije?

Answer 115

Gre za mehanizem menjave oz. mutacije, institut odpoklica. Potekal je med člani ožjih in širših organov (notranji : zunanji svet, zunanji svet : svet sto imenovanih) in tako omejil prevlado močnejših. Na primer: člani zunanjega sveta so lahko prisostvovali (in ne sodelovali) zasedanjem notranjega sveta, kjer so sedeli premožni meščani. Torej so imeli nekakšno kontrolno in ne toliko oblastno funkcijo. Ob vsakoletnih volitvah so lahko člani širšega sveta odpoklicali kateregakoli člana ožjega organa (zavora), slednji pa so lahko odpoklicane nadomestili iz članov širšega organa, a ne s tistimi, ki so bili pravkar odpoklicani (ravnovesje). Na tak način so imeli meščani kontrolni mehanizem nad člani notranjega sveta, po drugi strani pa tudi notranjemu svetu niso mogli vsiljevati kogarkoli. Objektiviziran sistem, kot balotiranje!

Question 116

Na primeru Celja pojasnite, kaj je bilo pomirje. Kratko utemeljite, ali morajo vsi, ki imajo hiše v mestu »trpeti z mestom«? Kaj ta fraza označuje?

Answer 116

Pomirje ali obgradje označuje ozemlje, do koder sega pristojnost mestnih organov. S tem pojmom povezujemo tudi nastanek mest v pravnem smislu, saj so se z najožjim delom pravno izločila iz agrarne okolice na ozemlju teritorialnih zemljiških gospodov. Celju grof Friderik II. Celjski podeli pomerij »Znotraj teh mejnikov in meja naj urejuje stvari vsak mestni sodnik«. Problematika do kam sega ozemlje- če nekdo pobegne, pravica do tujskega aresta, menjava talcev. Prav na primeru Celja se lepo vidi, da niso bili vsi prebivalci, ki so imeli v mestu hiše, prispevati k »mestnim bremenom« (npr. javne gradnje, popravila mostov, obzidja itd.)- gre za plemiče. Prispevati pa morajo vsi, ki se ukvarjajo s trgovino in obrtjo in imajo hiše, tj. meščani. Celjski zavrne pritožbo Celjanov, da naj tudi plemiči prispevajo, saj so bile te pravice podeljene že njihovim prednikom s strani prejšnjih grofov Celjskih. Neuspela pritožba (poleg postavljenega sodnika) kaže na avtonomijo mesta v razvoju. Trpeti z mestom- plačevati letne davke.

Question 117

Zakaj je prišlo do zapisa prava mesta Ptuja leta 1376? Kratko na podlagi odlomka utemeljite, ali vsebuje samo zapis pravic mesta in meščanov?

Answer 117

Ptuj je kot edino mesto v notranjosti dobilo svoje pravo zapisano v obliki statuta. Iz prvega dela odlomka (najpomembnejši del) je razvidno, da je šlo za križanje interesov treh gospodov: gospodov Ptujskih, nasledniki nekdanjih salzburških ministerialov. Svoj sedež so imeli na Ptujskem gradu. Kljub temu, da je ozemeljsko gledano mesto spadalo na Štajersko (deželni knezi Habsburžani), je bilo pravno gledano pod oblastjo salzburškega nadškofa, ki je bil mestni gospod Ptuja. V njegovo oblast so začeli posegati gospodje Ptujski, zato so prve določbe namenjene urejanju odnosov med njimi. To je posledica dveh procesov te dobe- ozemeljskega zaokroževanja dežel kot novih političnih tvorb in osvobajanja ministerialov. Zapis pravic mesta in meščanov se začne šele s 6. določbo. Salzburški nadškof trdi, da so Ptujski še vedno njegovi ministeriali, ali še ministeriali salzburškega nadškofa? Vicedom je namestnik nadškofa, višja pritožbena stopnja. Ptujski do S ne sme začenjati fajde (situacija zelo resna), kadarkoli mora ssprostiti grad za S. Podobno kot v Piranu nastane skozi prakso sodišč ( usus fori)- prisedniki mestnega sveta.

Question 118

Kako je nekdo na Ptuju postal mestni sodnik? Kaj so kriteriji za izbiro na to funkcijo?

Answer 118

Za to, da je nekdo postal mestni sodnik, ni potreboval formalne pravniške izobrazbe- kriterij je bilo poznavanje (moral je biti meščan sam- laiški prisedniki) in priznavanje mestnega prava. Izmed svoje srede izberejo nekoga, ki se spozna na pravo. Legis periti! Prisežniki mestnega sveta so vsako leto oz. ko je bilo to potrebno volili mestnega sodnika. Potrdil ga je mestni gospod (salzburški nadškof)- mora mu ustrezati. Samo Ptuj in Ljubljana imata pravico soditi v krvnih zadevah!

Question 119

S pomočjo relevantnega odlomka pojasnite, ali so imeli Ptujčani pravico do tujskega aresta?

Answer 119

137. določba je omilitev pravice do tujskega aresta. Lahko ga primejo, če je pravni zavezanec. Imajo pod določenim pogojem- npr. trgovec, ki postane dolžnik, greš z mesta- omilijo za druge: someščan tega dolžnika je tisti, ki ga lahko prejmejo do zdaj- omilijo, ker lahko prejmejo samo nekoga (potem bi bilo vedno manj trgovcev na mestnih sejmih)- prejmejo samo pravnega zavezanca, če se vrne, bolje, da dolg nastane, kot da prekinejo z mestom. Samo pravnega zavezanca se lahko prime, torej npr. tega dolžnika.

Question 120

Kaj v ptujskem statutu označuje izraz zemljiška pravda? Kakšne dajatve morajo še plačevati ptujski meščani in ali vsi v enaki višini?

Answer 120

Zemljiška oz. mestna pravda je sinonim za mestni davek, tj. dajatev, ki jo je po zajmu po mestnem pravu (svoboden, deden) meščan plačeval kot priznavalnino za oblast mestnega gospoda. Dodatne- zamujajo pri plačilu davka, 1x za prejem meščanske pravice, dajatve sodišču glede na pokllic (37), sodnik nadškofu/vicedomu. (36 določba - 40 mark)

Question 121

Razložite razliko med zajmom po mitnem in zajmom po kupnem pravu? Katera od lastnosti obeh razmerij prispeva na prosto sajo k močnejši subjektiviteti kmeta v pravnem smislu?

Answer 121

Obe vrsti zajma sta tip nesvobodnega zajma med kmetom in gospodom, vendar sta bolj ugodna od proste saje. Najugodnejši tip je zajem po kupnem pravu. Oba tipa zajma sta predstavljala pravno podlago za utrditev gospodarskega in pravnega položaja kmeta ter njegove vloge kot aktivnega člana soseske (srenja; skupnost kmetov enega gospostva praviloma v eni vasi (če niso pripadali več gospodom), ki so imeli pravico do skupnega gospodarjenja na soseskini / srenjski zemlji). Pri zajmu po mitnem pravu je bila predmet razmerja kmetija, podedljiva zgolj v eni generaciji, s prehodom na enega od zapustnikovih otrok (en dedič, ki ga postavi kmet kot zapustnik). Dedič, prevzemnik kmetije, je moral ob prevzemu gospodu za to plačati posebno dajatev primščino (mito), od tod mitna kmetija (mitni grunt, zakupna kmetija). Pri zajmu po kupnem pravu gre za najboljšo obliko razmerja zajma med kmetom in gospodom. Kmet ima polno dedno nasledstvo nad predmetom podelitve (kmetije- kupna kmetija). Zato jo lahko proda, da v najem itd., torej uživa popolni dominium utile. Kasneje mu tudi ni bilo potrebno več dobiti dovoljenja za prodajo kmetije. Zakaj boljši od proste saje? Pri obeh dajatev primščina (višja pri kupnem), torej kmet redno poravnaval obveznosti in ga gospod enostransko več ni mogel odsloviti. Kmetija je podedljiva! Drugačen odnos do nepremičnine.

Question 122

Kratko s pomočjo primerov z drsnic utemeljite, ali so bila nižja patrimonialna sodišča zgolj kazenska sodišča?

Answer 122

Mogoče je razbrati, da so na nižjih patrimonialnih sodiščih sodili tudi v premoženjskopravnih in civilnih (obligacijskih (upniško-dolžniška razmerja, kršitve pogodb ...), stvarnopravnih (upravičenje na nepremičnini- zemljišče, pravica »služnosti«, potek meje ...)), rodbinskopravni (dokazovanje očetovstva, spori gl. dote). Višje patrimonialno- deželsko.

Question 123

S pomočjo primerov z drsnic podajte po en primer za rodbinskopravni spor in en primer za stvarnopravni spor? Prepoznajte še primer, kjer kmet opravlja vlogo sodnega izvedenca.

Answer 123

Rodbinskopravni (dedni, družinski): spori glede izplačila dote in tožbe na pripoznavanje očetovstva), stvarnopravni (upravičenje na nepremičnini- zemljišče, pravica »služnosti«, potek meje ...)). Vlogo sodnega izvedenca opravljajo v viru, ko pod prisego opravijo cenitev donosa zastavljenih kmetij. To tudi primer za ius proprium na podeželju. Cenitev sodišča vodijo kmetje sami. Celo na patrimonialnem. Kmet kot s. i. pri nižjem, še bolj pa prisotni na deželskih sodiščih: kmetje prisedniki (Vilfan) Ženske lahko tudi porokinje imajo svoj denar (dota!!)

Question 124

Preberite odlomke pod točko 9 v 12. poglavju Prava v zgodovini. Opišite vlogo sodje. Kako pa je ta vir vsebinsko sploh nastal?

Answer 124

Viri so poročila cesarske komisije, ki je za namene reformiranja urbarja (tam navedene pravice in obveznosti podložnikov do gospoda in obratno), poizvedovala o pravicah podeželskih skupnostih pri županih (sodjah) samih in ne pri zemljiških gospodih oz. upraviteljih (gastaldih). Soseska izvoli župana in sodjo (oboje le na Goriškem). Sodja je dolžan dati upravniku (gastaldu) in deželskemu sodniku po gorski pravdi jesti in piti, ima dolžnost biti prisednik na gorski pravdi in na deželskem sodišču. Prost je vse tlake. V primeru sporov v soseski je posrednik v sosedskih sporih med kmeti in v sporih glede izrabe srenjske zemlje. Činz- podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu.

Question 125

Opišite postopek sojenja v okviru deželskih sodišč in poiščite odlomek iz historičnega vira, ki nam ga ohranja v zapisu. Kako tak postopek imenujemo in v čem je bil njegov smisel?

Answer 125

T. i. karalni postopek najdemo v Kranjskem deželnem privilegiju iz 1338. Trikrat letno so se prebivalci zbrali na deželskosodni veči (zborovanja prebivalcev s širšega ozemlja v okviru deželskih sodišč) in pod prisego deželskemu sodniku povedali, če je v deželi ostalo kaj nerazsojeno oz. je bil namenjen za odkrivanje škodljivih ljudi. S pomočjo prijav (karanje) je deželski sodnik izvedel za še neprijavljene delikte in tako lahko ukrepal po uradni dolžnosti.

Question 126

Kaj upravnik deželskega sodišča Goričane navaja kot pravno podlago za število letnih zasedanj deželskosodne veče? Razložite, zakaj je bilo še v 16. stoletju možno, da število zasedanj ne odgovarja določilu Kranjskega deželnega privilegija in da se upravnik nanj sploh ne sklicuje?

Answer 126

Kot pravno podlago navaja običaj (»od davnih časov in v mojih časih«), kjer so morali biti vsi kmetje s celotnega deželskosodnega gospostva (obsega ozemlje več manjših gospodov z nižjo patrimonialno oblastjo sojenja) enkrat letno pozvani k pravdi zadeve in tožbe, ki so se v tem letu zgodile in so ostale neobravnavane. Torej gre za ohranitev starega instituta veče, zborovanja prebivalcev širšega ozemlja. Upravnik sam se je glede pravila pogostosti zborovanja skliceval na starodavni običaj in ne na postavljeno pravo. Tako je bil izvor te norme v Kranjskem deželnem privilegiju bodisi pozabljen, ali pa je bil tak način zborovanja običajen že prej na Goričanah (lokalna norma ius proprium je pred vladarjevo normo ), torej še preden je bil omenjeni Kranjski privilegij dejansko podeljen, oz. tudi pred dokončno patrimonializacijo kazenskosodne oblasti v cesarstvu. Najverjetneje je nova upravno-sodna organizacija dežele na deželskosodna ozemlja starejšo domačo institucijo upravno-sodnega zborovanja ljudi s širšega ozemlja prenesla v svoj sistem. Na Kranjskem je bilo 3x na leto.

Question 127

Ali Red za deželsko sodišče Čače obravnava samo zadeve sodstva? Kratko utemeljite.

Answer 127

Ne, saj obravnava tudi vprašanje vojne nevarnosti, ki preti deželi in vpoklic v obrambo. Vprašanje pri krčmarjih, kakšni gosti so bili (kot danes check-in)- nadzor prebivalstva, kdo je v deželi. Preprečevati potencialno nevarnost. Ali so bili župani vsi pokorni? Pomembno sodelovanje prebivalcev.

Question 128

Kaj je bil vzrok, da so prav Beneški (Nadiški) Slovenci uživali tako široko avtonomijo?

Answer 128

Obmejno območje- večja avtonomija. Na obmejnih območjih vedno večja avtonomija, več privilegijev itd., ker si želijo vladarji zagotoviti podporo ljudstva, da bodo branili obmejni prostor oz. da se ne bo treba ukvarjati s tem, ali jim je ljudstvo ob meji naklonjeno ali ne. Na področju uprave in sodstva (imajo tudi krvno sodstvo- višje patrimonialno), na skupnem arengu (vsi dekani in prebivalstvo) pogajajo z Benečani glede višine davkov, socialna pravičnost- dobijo v pavšal, da dekani sami razdelijo po vaseh, glede na dohodek. Danes: v primero popla  Druga stopnja lokalne samouprave- dežele ??? Zraven lokalni ljudje, ki se res spoznajo, ne le stroka.

Question 129

Na kratko obnovite upravne in sodne organe za čas, ko so bili Beneški Slovenci pod oglejskim patriarhom. Povežite s tem sodni organ v primeru pod točko 13.1.? S katero vrsto sodišča na Kranjskem ga lahko primerjate in zakaj?

Answer 129

Oglejski patriarh oziroma njegov namestnik gastald je načeloval sojenju v težjih (malefičnih) kazenskih zadevah, poleg sodnika in petih dekanov. Gre za obenem višje in nižje sodišče. Primerljivo z deželskimi sodišči na Kranjskem, saj so bila ta pristojna za sojenje za posamezna manjša ozemlja za vse nepreviligirano prebivalstvo v težjih kazenskih zadevah in zadevah s podložniki.

Question 130

Kaj se je s prehodom pod Benetke spremenilo na področju organizacije sodstva? Kaj je bila banka? V čem se pri organizaciji bank kaže močan pravni partikularizem?

Answer 130

S prehodom pod novo nadoblast so postali organi avtonomije kompleksnejši, loči se uprava in sodstvo, ni več dekanov na arengu. Tudi v Ljubljani loči uprava in sodstvo!!!! Kot sodni organ se utrdi sodni zbor banka, vsaka dolina je imela svojo. Gastald iz mestnega plemstva imenovan predseduje sodstvu. Prisedniki, med njimi več ni dekanov, so bili voljeni oz. imenovani odvisno od doline- v landarski banki se je 12 prisednikov (vsak predstavlja eno dolino) menjalo po turnusu, v mjerski banki pa so po starem običaju predhodniki imenovali svoje naslednike . Prav razlika v imenovanju prisednikov kaže na močan pravni partikularizem.

Question 131

Kako vemo, da je pravno življenje (sojenje, uprava) potekalo pri Beneških Slovencih v domačem jeziku? Razmislite, ali samo pri njih?

Answer 131

Iz odlomka 13.1. je razvidno, da je zapisnikar razsodbo prebral v latinščini in domačem jeziku, v katerem jo je tudi obrazložil.

Question 132

Kdo so bili jurati? Najdite jih v odlomkih. Ali opazite kakšno spremembo v njihovi vlogi?

Answer 132

Jurati so bili t. i. živi zapisnikarji, ki so s svojim spominom beležili potek sodb in sklepe arenga v zvezi z upravo dolin. 1721 se prvič zamenjajo z zapisnikarji. (??)

Question 133

V čem vidite funkcionalno ločitev med upravnimi in sodnimi organi pri Beneških Slovencih? V čem pa vidite tristopenjsko dekansko ureditev in katere stopnje najdete v odlomkih?

Answer 133

Sodni in upravni organi sedaj ločeni, poznamo sodni zbor (banko), tristopenjsko upravo (1) dekan načeluje posamezni vasi 2) veliki dekan ene od dolin načeluje arengu, kjer odločajo o njeni upravi 3) o upravi obeh dolin na združenem arengu). Bolj razvejani organi so posledica tega, da opravljajo funkcijo podporne enote beneški vojski pri obrambi ozemlja pred Habsburžani, ki si želijo svoje ozemlje razširiti. V odlomkih razvidna 1. in 2. stopnja (veliki dekan).

Question 134

Na podlagi 1., 57. in 31. člena Vinodolskega zakonika utemeljite, v čem so Vinodolci v procesu sprejemanja zakonika uveljavili svoje interese, komu in v čem pa so priznali nadoblast?

Answer 134

Prva, kot najpomembnejša določba je bila v ničkoliko primerih virov iz obdobja zgodnjesrednjeveških gentilnih kraljevin in kneževin (npr. Izreki Aethelberta, kralja v Kentu (»V primeru tatvine se premoženje Boga in Cerkve povrne dvanajstkratno...« )) v prid Cerkvi oziroma je urejala odnose z njo. Prav te določbe so velikokrat botrovale zapisu starejših leges barbarorum. Upoštevaje to dejstvo je primer Vinodolskega zakonika izjemen, saj so Vinodolčani pod svojim knezom v prvi določbi omejili škofa, koliko lahko zahteva za eno posvetitev cerkve. V 31. določbi se kaže institut kolektivne odgovornosti- v kolikor krivec, nediferenciran glede na sloj, ubije osebo kmečkega stanu in pobegne, bodo polovico kazni plačali njegovi sorodniki in polovico dediči (kolikor jih ima). Nadoblast so sodeč po 57. določbi priznali knezovemu predstavniku. Noben zbor občine oz. kak drug zbor v mestu se ni smel sestati brez njegove navzočnosti, v nasprotnem primeru se je to štelo za upor. v tem primeru bi bili sodelujoči ob svoje premoženje, ki bi pripadalo knezovemu predstavniku. Iz tega lahko sklepamo, da so Vinodolčani uživali dokaj visoko stopnjo avtonomije, saj so lahko sami omejili delovanje škofa in urejali zadeve na področju kazenskega prava.

Question 135

V katerih določbah Vinodolskega zakona se kaže, da je bil pristav oseba javnega zaupanja? Katere pristavove naloge nam ohranja Poljički statut?

Answer 135

V 51. določbi- razvidna je visoka kazen za krivo delovanje pristava, saj gre v tem primeru za zlorabo javnega položaja osebe s pomembno funkcijo, ki jo je postavil sam knez! V Poljičkem statutu so funkcije pristava bolj natančno opredeljene. Kot pravični in zaupanja vredni funkcionarji so po zakonski podlagi vročali pozive, z njihovo pomočjo se je iskala pravica (zastopa sodni zbor zunaj njegovih zasedanj, ugotavlja pravno pomembne okoliščine)- »vse druge zadeve in posle med ljudmi v zvezi s porotniki, prodajo, pogodbami in pričami«. Da so t. i. »živi zapisnikarji«, ki izpovedujejo o prejšnjih sodbah sodišča, izvemo iz dela »še posebej zapriseženi, veljajo toliko kot listine«.

Question 136

Iz odlomka razberite, kakšen odnos so razvil v Poljicah do pisanih pravnih pravil? Bi lahko rekli da so bili pristaši pravnega monizma postavljenega prava?

Answer 136

40. določba. Dvomili so v zmožnost zapisanega, da zajame čisto vse pomene »vse stvari se namreč ne morejo do konca uzakoniti, izmeriti in predvideti, niti se ne morejo prav vse zadeve vključiti v statut« (kazuistika???), tu se kaže podobnost s Platonovim neodobravanjem pisave v Fajdru. Menijo, da abstrakten pojem ni mogoče povsem zajeti zgolj v pisni formi. Po drugi strani bi lahko to primerjali z idejo kodifikacije in zahteve po sklenjnenem sistemu znanja, katerega vir in izhodišče je razum »delno po premisleku in vesti«. Fraza »delno po zakonu in običaju« je lahko zavajajoča, a ne pomeni razlikovanja med običajnim in postavljenim pravom. Ne gre za pravni monizem PP.

Question 137

V čem so glavne podobnosti ureditve v Poljicah z ureditvijo pri Beneških Slovencih v 15. stoletju? Kaj, menite, pa je bil politični vzrok, ki je narekoval tak razvoj v obeh primerih?

Answer 137

Tako Beneški Slovenci kot Poljičani so imeli sodni organ banko- pri Beneških Slovencih je to sodni zbor, pri Poljičanih ožji kolegij sodnih prisednikov. Vaška skupščina poljiških vasi z izvršilnim organom malim knezom je podobna županu, ki je načeloval vasem. Redni letni zbor vseh plemičev in 13 malih knezov je primerljiv z združenim arengom. S slednjim je primerljiv tudi veliki knez, ki je bil predstavnik Poljic in posrednik nadoblasti; veliki arengo pa je bil kot najboljši približek kmečkega deželnega zbora pristojen za neposredno pogajanje z Benetkami glede višine davka, torej je tudi predstavnik obeh dolin in posrednik nadoblasti. Poglavitna razlika: v združenem arengu več oseb, veliki knez je le en, koncentracija moči v rokah enega! Oba kraja sta ležala ob meji in sta zaradi svoje lege uživala večjo avtonomijo, tudi pod različnimi nadoblastmi (oboji pod Benečani), kot skupnosti v notranjosti. Ob vsaki menjavi oblasti nova redakcija statuta, ni vedno potrjena.

Question 138

V čem so posebnosti razmerja med gorskim gospodom in sogorniki? Kako to razmerje imenujemo? Iz primerov konkretnih pravd z drsnic razberite vsaj dva primera, v čem se te posebnosti kažejo?

Answer 138

To razmerje je zajem po gorskem pravu, ki v veliki meri spominja na zajem po mestnem pravu- je namreč že od začetka dolgoročen, deden in svoboden. Posebnost je tudi v tem, da so bili sogorniki različnih stanov, torej je bil kmet v tem razmerju do gorskega gospoda svoboden, četudi je imel nesvoboden zajem nekje drugje. Gorskopravni vinogradi, najmlajši tip. Razlog za tako ugoden tip zajma izvira iz želje zemljiških gospodov po obširnem krčenju gozdnih površin na gričih zunaj vaških naselij in želje po dodatnem dohodku s ponudbo ugodnih pogojev za zajem. Ker so apelirali na širok krog interesentov, tako meščanov in plemičev kot tujih podložnikov, tak tip zajma ni smel omejevati osebne svobode. Dodali so mu manjšo naturalno dajatev v moštu ali vinu, t. i. gorščino ali gornino. Iz primerov iz različnih notic gorskih pravd je razvidno, da so bile stranke v sporu različnega stanu, višji stan pa v sporu ni nujno zmagal. Primera: grofica, ki kot zemljiška gospa toži kmeta za odškodnino za vole, pravdo izgubi; zemljiški gospod, ki toži kmetico in je razsojeno njemu v prid.

Question 139

Kaj so bile Gorske bukve, zakaj je prišlo do njihovega sprejema in kdaj ter kje se je to zgodilo?

Answer 139

Gorske bukve so bile spisane 1543. leta na Štajerskem in so plod političnega spora med gorskimi gospodi kot visokim plemstvom in sogorniki. Prvi so si dalj časa prizadevali poslabšati pogoje zajma vsaj za primer neizpolnjene obveznosti (plačilo gorščine ali opustitve skrbi za vinograd) in zlorabe pravice do vinograda v primeru samovoljne prodaje. Kot deželnoknežji pravni akt so bile kompromis med obema strankama v sporu, na novo so bile npr. uzakonjene retraktne (zaporedne) pravice v primeru prodaje vinograda. O vsebini zakona so kar dvajset let potekala pogajanja, kar so želela izkoristiti tudi štajerska mesta in zahtevala, da njihovi predstavniki postanejo redni udeleženci deželnih zborov, čemur je plemstvo moralo popustiti. Sprti stranki prineseta zapise običajnega prava, notice, na sodbe (pravila OP razvoja, preidejo v postavljeno pravo). Del določb nastane na novo. Pri gorskem pravu loči Bukve in notice gorskih zborov ter sodnikov sodb- kratki zaznamki razsodb gor. sporov, ohranjeni tudi za Kranjsko- zapis pisarja, ki prisoten na sporu, kratki zapisi. Notice če šlo za obče sodbe prinašali na pravde.

Question 140

Katere določbe v zvezi z zajmom so v Gorskih bukvah v prid sogornikom, katere gorskemu gospodu?

Answer 140

12., 17. v prid sogornikom. 10., 14., 19. (vendar odstopanja) in 23. v prid gorskemu gospodu. 17.- kompromis retrakti!! lestvica interesov! izvršuje takrat, ko lahko zviša gornino

Question 141

Kdo je bil Anton Recelj? Kateri je najnovejši dokaz, zakaj se je Recelj lotil prevoda? Čemu pa je prevod Gorskih bukev nato konkretno služil?

Answer 141

Župnik na Raki, čigar prevod Bukev iz 1582 se še najbolj približa izvirniku, odlikuje ga dokaj bogato slovensko pravno izrazje. Na podlagi najnovejših raziskav Borisa Golca je bil Recelj tudi sam sogornik in je imel interes, da bi imeli besedilo Bukev v slovanskem jeziku. Prevod je izjemen dokaz izvirne slovenske pravne terminologije. Po prisegi zvestobe gospodu je sledilo branje Gorskih bukev v slovenščini, za kar je poskrbel Recljev prevod. Bil je Kranjec (Krško).

Question 142

Kako so bili sogorniki kot sosedje na gorici povezani med seboj? Katere določbe Gorske bukev nam o tem kaj povedo? Kaj je bil njihov namen?

Answer 142

Določbi 9 (Popravilo poti) in 10 (Plot in meja). Določba med Veliko nočjo in Binkošti. Pravila glede časa trgave, dela med prazniki. Kaznovalna oblast zgolj za viničarje, ne sogornike!! Takrat ni jasne delitve med civilnim in kazenskim pravom.

Question 143

Kaj so bile »obče sodbe«? Najdite primer v virih! Kako bi poimenovanje za ta institut, glede na njegovo vsebino, prevedli v moderno pravno izrazoslovje?

Answer 143

Obče sodbe so za vnaprej postavljena splošna pravila, ki so nastajala v okviru gorskih zborov in pravd kot mos maiorum. Gre za oblikovanje pravil v praksi še laičnih sodnih zborov. Obče sodbe so starejše od PP Bukev. Primer: 1.2 (razlogi izostanka- na splošno), obča sodba s ščim naj se meri gornino (ni standardiziranih merskih enot)

Question 144

Primer katere vrste prava po načinu nastanka so obče sodbe in zakaj? Razmislite, ali to vrsto prava lahko pred 19. stoletjem pričakujemo samo na gorskih pravdah?

Answer 144

Obče sodbe so primer usus fori, saj vnaprej postavljajo splošna pravila. Nastajala skozi rabo in prakso sodišč. Ne, lahko pričakujemo tudi v okviru drugih sodišč avtonomnih skupnosti neodvisno od zapisa. Sodni zbor- tam ljudje zberejo, ponotranijo pravilo (običajno pravo- občutek zavezujočnosti). Za gorske zbore največ ohranjenih notic.

Question 145

Ali je prevod Biblije finančno omogočilo samo kranjsko plemstvo? Kaj nam to pove o takratnem glavnem kriteriju (politične) pripadnosti? Katere politično relevantne ravni historičnih identitet je potrebno ločevati?

Answer 145

Finančno ga omogoči štajersko, koroško in kranjsko plemstvo (skupno zasedanje vseh treh zborov Kroške, Kranjske in Štajerske, 1578, Bruck na Muri), prevod je torej politični projekt vseh treh dežel. Politično- ekonomski boj, zavzamejo se za proterstante- slovenski jezik, ker deželni knez katolik! Vodilni kriterij je historičnodeželni, potrebno ločevati z jezikovnoetničnim. Jezik ni kriterij etnije, temveč deželne pripadnosti!! - Nemško govoreče plemstvo teh treh dežel v 16. stoletju finančno omogočalo prizadevanja za poenotenje slovenskega jezika - Prevod svetega pisma v slovenščino postane v povezavi s stanovi politični projekt vseh treh dežel - Protestantsko deželno plemstvo niso bili Slovenci (to je naddeželna identiteta, ki so ji protestantje šele prav dali ime in ji snovali literarni naddeželni jezik) - Vodilni kriterij pripadnosti deželni kriterij!!  primarna identiteta kranjska, koroška ali štajerska, ne nemška ali slovenska - Deželni kriterij ima vsaj v dveh primerih korenine v zg. sr. veških gentilnih kneževinah - Tudi pripadnost dinastiji - Od 18. stoletja konceptualiziranje pripadnosti na naddeželni jezikovno-etnični osnovi, ki prevlada šele do konca 19. stoletja  v praksi ji konkurirajo zlasti stare tradicije avtonomnih skupnosti, na primer Beneški Slovenci) - Iskanje nacionalnega antagonizma produkt 19. stoletja (tudi ni potekalo na ločnici plemstvo – neplemstvo) - Tudi pravo ni bilo germansko ali slovansko (pravni partikularizem in iura propria Kranjcev, Korošcev in Štajercev) - 1. pripadnost deželi, ki ima vsaj v dveh primerih korenine (tj. koroškem in kranjskem) v zg. sr. veku gentilnih kneževin, ki je soobstajala v kombinaciji z lokalno pripadnostjo (soseski, mestu); - hkrati 2. pripadnost vladajoči dinastiji (tj. Habsburški oz. Avstrijski hiši!); - hkrati 3. od 18. st. pa tudi konceptualiziranje pripadnosti na naddeželni jezikovno-etnični osnovi, ki prevlada šele do konca 19. st., in ki ji v praksi konkurirajo zlasti stare tradicije avtonomnih skupnosti: primer Beneški Slovenci!); - ta proces je bistveno pospešilo, ponekod pa celo sploh sprožilo meščansko gibanje s formalno ukinitvijo tradicionalnih stanov kot svojim vrhuncem: pripadnost stanu nadomesti pripadnost - politični skupnosti državljanov temelječi na načelu formalne enakosti in poudarjanju jezikovno-etnične vezi kot odločilne vezi pripadnosti, projecirane anhronistično tudi za nazaj v skupno „narodno zgodovino“

Question 146

Preberite Bohoričev uvod k njegovi slovnici. S pomočjo odlomka pojasnite, ali naj bi bila slovenščina kot literarni (pisni) jezik namenjena samo plemstvu? Kateri argument pa uporabi pri utemeljevanju, da se je že izkazala kot koristna za potrebe diplomatskih stikov?

Answer 146

Ne, ker Bohorič omenja, da bo slovnica koristna tako za plemiče kot za »njihove ljudi«, tj podložnike. Prizadevali omikano in pravilno pisati, sami brali slovanske spise, preprosti ljudje bodo naučili v kratkem času slovenskih prvin in lahko hitreje brali in razumeli Sveto pismo v slovenščini. Delovanje Žige pl. Herbersteina, opravljal najvišje službe na dvoru avstrijskih knezov, govornik in poslanik Maksimilijana I. in II. Lahko upravljal službo in potoval naokoli, ker poznal slovensko (bil rojen na Kranjskem)- ne pove natančno, za kaj mu je slovenščina koristila. Pomemben diplomant v času, ko se potopisi uveljavijo kot poseben državni akt, pisal Potopise z Rusije! Podobna tradicija pisanja tudi po drugih delih Evrope  razvoj naravne zgodovine (valvasor)! V 19. st. etnologija, arheologija, geografija iz tega.

Question 147

Zakaj pojem 'uradovalna slovenika', kot so ga opredelili v zgodovinski literaturi za zajetje pomena domačih jezikov, tudi slovenskega, ki se je v uradovalnih položajih razvijal še tudi v 16. stoletju, ne zadostuje? Kaj so bile izpovedbe, ali smo primer kakšne že spoznali, in kateri pojem naj zajame tudi izrazje (in institute), kot so se ohranjali skozi te prakse?

Answer 147

Zajema zgolj besedila, ki izpričujejo zgodnjo rabo slovenščine v uradnih postopkih pred sodišči- npr. listine, prisege, volila ipd. To pomeni, da naj bi zgodnjo rabo izpričala pisana beseda- narobe! Številni domači izrazi za nosilna dejanja in vloge v postopkih dokazano starejši, le pod predpostavko da slovenščina v ur. komn. ni obstajala/ ta zanemarljiv. Poizvedbe? Način uradovanja za preprečevasnja konfliktov v npr. okviru zasedanja deželskega sodišča- karalni postopek, poizvedbe županov in sodij ob reformi urbarijev na Goriškem (legis periti), institut pozivedovanja (arh. oblika izvrševanja oblasti in hkrati obdavčenja)- pojezda, podobno kot missi dominici. Izraz perfomativna slovenika. Podrejen ali prirejen (vloge govornih dejanj prisege in tisto, kar njihov kontekst opisuje- pojezda). Konstativi (ugotoviti- opisne izjave, to je list, opišem nekaj, kar naj bi bilo že tam) in perfomativi (izjave, ki ustvarjajo učinek- prisege, sankcije ...). Pošlješ par odposlancev, krožijo po državi, interes prebv. da vladarju povejo, mogoče kaj dobijo, vladar dobi info, kaj se dogaja. Tipičen način uradovanja! Opisne izjave zdaj bolj presprektivne! Ne le izraze, kot zapisano, ampak v celoti, kako se je govorilo. Besedila ne nastanejo z večjo pogostostjo pred 16. st., pisana komn. naj bi bila konsisestivna?? Pisna besedila zgolj škrbina, osredotočimo se na govorna dejanja in iz njih umeščamo besedila- bolj pomembna govorna dejanja za pravo pred 16. st. Če izpovedbe: govorna dejanja, ki se zgodijo v okviru teh pozvedb- primer karalni postopek.

Question 148

Kaj je označeval izraz »Notranja Avstrija« in kakšno zvezo ima s teritorijem današnje Slovenije? Zakaj pa je pomembna gravamina kranjskih deželnih stanov iz leta 1527 deželnemu knezu Ferdinandu glede deželnega upravitelja?

Answer 148

To je politično-teritorialna naddeželna enota s centralnimi organi v Gradcu (1564 – 1619), zajema dežele Koroško, Štajersko, Kranjsko s pridruženimi gospostvi, Goriško in svobodno cesarsko mesto Trst. Večkrat preoblikovana, Istra kasneje, v 18. st.! Geografsko gledano spada pod NA, ampak pod Kranjsko! Deželni knez Ferdinand naj bi kršil veljavni način postavljanja deželnega upravitelja- tujec in ne Kranjec, ne pozna slovenskega jezika, kar je od nekdaj OP. Slovenščino so uporabljali pred oblastnimi organi precej pred dobo razcveta pismenosti in listinskega uradovanja v 16. stoletju. Uradnovanju v slovenščini so se morali prilagoditi vsakokratni oblastni organi z upoštevanjem jezika večinskega prebv.; branijo tudi pravice svoje stanovske in deželne avtonomije, sklicujoč na slovenski jezik, to, da ni Kranjec in da ne zna slovenskega jezika ni nič manj pomembno kot kršitev deželnega, OP. Ker jezik deželne pripadnosti- torej je tujec, ne more spoštovati in varovati avtonomije deželnega plemstva. Podobno s prisegami zg.sr.- dokaže, da dovolj časa živel (Gragas)! Če nisi tu živel ne veš, kakšne privilegije ima plemstvo. Drugačno razumevanje slovenščine.

Question 149

V čem je z vidika ustavne pravne zgodovine t.i. zg. moderna država zgodnja, v čem pa moderna?

Answer 149

Zgodnja: še vedno obstoj fevdnih in fevdalnih razmerij (različno po Evropi); moderna- začetek nekt. za moderne države značilnih procesov: parlamentarizma (načelo reprezentance v obliki deželnih zboro, ni načela reprezentivnosti in volilnosti; člani DZ imajo virilne glasove (zaradi statusa zase), deloma pri mestih, a niso voljeni kot predstavniki, temveč kot župani (funkcija) ), tendenca preseganja partikularizma k delnemu poenotenju prava- CCC zgolj subsidiarna veljava!! (po posz. deželah, najprej z intervencijskimi vladarjevimi p.a. (Red za deželska sodišča, Gorske bukve ), naddeželna uprava na Gradcu (pritožbena in nadzorna instanca)- ne več le kot deželni knez, temveč za več dežel skupaj, ni v vsaki deželi treba iti po posz. stanovih; prizadevanja za vzpostavitev začetkov deželne centr. uprave z učenimi pravniki ob naspr. plemstva), začetki modernih davkov (glavarina-obdavčenje premoženja, posredni davki, k obdavčenju vseh ngl. na sloj (najtežje)). Šele 1804 Avstrijsko cesarstvo kot skupna država! Zato zgodnja.

Question 150

Zakaj ima to obdobje tudi naziv stanovsko-monarhični dualizem? V čem je dualizem?

Answer 150

To je izraz za specifična politična in pravna razmerja v habsburških dednih deželah v tem obdobju. Dualizem: Pojav deželnozborne kot nove davčnopolitične plemiške avtonomije v okviru deželnih zborov; pri razpravljanju in odločanju o vojaških obveznostih in deželnih davkih v okviru deželnega zbora sodelujejo z deželnim knezom paritetno, slednji potrebuje njihov pristanek. To pogosto izkoristijo za vpliv na druge zadeve (gravamina), npr. nove politične koncesije. Vojska in davki- financiranje lastne vojske, vojska (sam vzdržuje z davki bodisi dajo sami plemiči- če davki ni toliko odvisen od stanov), razvitje uprave ključen znak za razvitje moderne države- tam da učene pravnike, v 18. st. pa tudi na lokalni ravni. Plemstvo in stanovi davkov prosti, težnje, da bi tudi njih obdavčili.

Question 151

Članstvo katerih stanov v naših deželah je bilo vezano na vladarjevo preklicno koncesijo? In kaj pojem 'preklicna koncesija' pomeni?

Answer 151

Udeleženci stanov razvrščeni v štiri stanovske skupine, v okviru deželnega zbora pa v štiri kurije oz. klopi, po hierarhiji: 1) prelati/duhovščina, 2) gospodje (višje plemstvo), 3) vitezi in oprode (nižje plemstvo), 4) mesta. Sodelovanje prelatov in mestnih predstavnikov do 16. st. razumljeno kot vladarjeva preklicna koncesija , ki se je ustalila. Ker so se prvotno le občasno sestajali, to je bila sicer pravica plemstva. Značilnost zg. moderne, potem članstvo ustali.

Question 152

Ali so se po Evropi deželnih zborov lahko udeleževali le plemiči? Navedite primer, ko je v takšnem zboru že v 16. st. ostalo praktično zgolj še meščanstvo. Zakaj?

Answer 152

Ne, najpogostejša sestava so duhovščina, posvetni gospodje in zastopniki mest. Npr. obmorske dežele Nizozemske (Flandrija, Holandija- flandrijski deželni zbor!!!!!), ki so imele razvito trgovino že v 12. in 13. st., zato so imela med stanovi glavno besedo mesta. V Flandrijskem DZ do 16. st. plemstva sploh ni bilo.

Question 153

Kje v habsburških deželah so na deželnem zboru zastopane tudi svobodne kmečke soseske? Ali tudi v kateri od dežel, ki jih štejemo (tudi) za naše?

Answer 153

Na Tirolskem (4. stsn) in na Goriškem- ugodnejše premoženjsko razmerje kolonata (ugodnejše razmerje? ZA- ni ustanavljal patrimonialnega sodišča, osebnega podložništva, NE- kratkoročen! Po enem letu lahko gospod tudi odslovil; daljnoročno- kolonat kalupiran pravno gl. v obliki pogodb zakupa ali dednega zakupa (zasebno pravo), na sr. 19. st. niso odpravili, na Primorskem se niso odpravili do konca AO (»da jim niso odpravili fevdalizma«), ne ustvarja kolektivne avtonomije, primerljive z deželnim zborom) od nesvobodnega zajma v drugih deželah, saj ni postal osebno odvisen oz. prišel pod javno oblast gospoda. Sicer so bili v habsburških deželah redko zastopani neposredno. Združeni arengo Nadiških Slovencev v razmerju do Benečanov! – sami pogajajo o višini davka (kmetje), vendar ne v HM, potem ko preidejo 1866 pod Avstrijsko cesarstvo

Question 154

V katero od treh razvojnih faz v obdobju absolutizma bi uvrstili začetek procesa depatrimonializacije na področju uprave v habsburških dednih deželah? Zakaj?

Answer 154

Pravni absolutizem (2/2 18. st.). Vladar je takrat že tako močan, da odpravlja stare organe in upravo, davčno je že neodvisen od stanov in jih sploh več ne sklicuje, sam ustvarja pravo. Na področju uprave pride zlasti do tega, da vladar sam nastavlja uradnike (pogosto to učeni pravniki), zlasti na tistih stopnjah, kjer ni stanovskih/patrimonialnih organov oblasti. celoten sistem države in sodstva 1848 podržavljen, učeni pravniki

Question 155

Katero vlogo ima kresija v sporih med kmeti in gospodi glede višine dajatev? Utemeljite z odlomkom. Ali presoja zgolj po občutku? Katera pristojnost, ki je kresiji tudi podeljena, je pri tem pomembna?

Answer 155

Na podlagi Patenta o postopku v podložniških zadevah je razvidno, da je imela kresija kot okrožni urad neposredni stik s kmeti (pritožbena stopnja). Kolikor je kmet ugovarjal višini same podložniške obveznosti je v primeru neuspešnega uveljavljenja ugovora pri gospodu o samem sporu odločala kresija (pomembno, da gre prvo do gospoda!). Dalje je odprta nadaljnja pot do najvišjih instanc. (1. člen). Iz 14. člena je razvidno, da kresija presoja po pravu (»ne ujema s pravom« )- kataster, predhodnica je imenjska knjiga (Terezijanski kataster preoblikovana imenjska knjiga). Vodijo katastre, torej imajo neposredni vpogled v podložniška bremena, zemljiški gospodje več ne morejo svojevoljno zviševati. Gospod lahko izgubi pravico do dajatve, če se izkaže za previsoko. KRESIJA IMA V VSAKEM PATENTU IZVEDBENO NALOGO Vladar s šolanimi pravniki, delujoči državni organi, realnost, ki jo sposoben reformirati PRIMERJAJ KAKO DRUGAČEN JE Z MALEFIČNIM REDOM (POMEMBNA, DA LJ LAHKO REČE, DA IMA KRVNO SODSTVO) BOLJ IZČRPNO, KODIFICIRANO V ZAKONU, SODNIKA SE VEŽE NA ZAKON! postopno; najprej okrožja, ne v času sinhrono; na Kranjskem 3 okrožja in 38 okrajev npr. (središča v tistih krajih, ki od nekdaj pomnembna gosp. mesta! DANAŠNJA UPRAVNA IN SODNA MREŽA!

Question 156

Kako so nastali okraji kot upravna stopnja? Čemu pa so služili števni oddelki?

Answer 156

Okraji se kot okrožju nižja stopnja razvijejo iz nabornih okrajev (sedež organ nabornega komisariata) na delegiranem gospostvu, neposredno iz nabornega sistema teritorialne organizacije novačenja (po pruskem vzoru). Komisariatom nabornih okrajev prične postopoma država nalagati še druge pristojnosti, na upravnem področju- gradnja cest, skrb za statistiko, skrb za izdelavo katastra (1785)- postopoma se razvijejo v splošna upravna in davčno upravna oblastva. Osnovna delitev tudi na kantone. Števni oddelki (konskripcijske občine, najnižja lokalna stopnja). Pod vodstvom deželne konskripcijske komisije se izvede štetje prebivalstva (namen novačenja, naborništva v vojsko). Posledično razdelijo ozemlje na števne oddelke (konskripcijske občine). Katastrske občine in občine kot jih poznamo danes. Jožefinski kataster- davki. Dojenček ob rojstvu takoj dobi davčno številko.

Question 157

Kako pa se v tem dolgem obdobju prične depatrimonializacija v sodstvu?

Answer 157

Ločitev sodstva od uprave na stopnji meddeželnih organov. Leta 1749 se obe glavni sodni instanci ograjno in deželnoglavarsko sodišče združita v DEŽELNO SODIŠČE, katerega glavna pristojnost je prvoinstančno sodstvo za civilne zadeve plemstva. Kazenski podložniški patent. ?? prostostna kazen = zapoprniška kazen, odseditev možna le v smislu proste saje!

Question 158

Na kakšen način Jožef II. patrimonialno oblast gospodov uspe omejiti vsaj delno? Kdaj pa je patrimonialno sodstvo povsem ukinjeno?

Answer 158

Preneha sklicevati deželne stanove. S patenti (O postopku v podložniških zadevah, robotni in nevoljniški). V Ilirskih provincah so odpravljena deželska sodišča (višje patrimonialno sodstvo), ohranijo se zgolj v neilirskih deželah. Z avstrijsko restavracijo 1814 jih ne obnovijo (kazensko sodstvo ostane za deželo enotno pri novem mestnem in deželnem sodišču). Z ustavo 1849 jih več ni.

Question 159

Kakšna je usoda mestnih avtonomij v času Jožefa II? Katero sodišče pa je v t.i. ilirskih deželah po glavnih mestih prvo državno sodišče s splošno kazensko pristojnostjo za vso deželo?

Answer 159

Te propadajo z ustanovitvijo in razvojem kresij. Jožef II. konkretno okoli 1786 odpravi dotedanji sistem volitev (sistem mutacij odpravljen) in sestavo organov, uvede voljen mestni odbor. 1808 se centralizira, župana zdaj postavlja cesar, ni več voljen. To je tribunal, potem deželno in mestno sodišče (kazenska pristojnost ngl na stan).

Question 160

Preberite prvi člen Robotnega patenta. Ali so po tem zakonu vse kmetije na Kranjskem dolžne štiri dni tlake? Se vsem, ki so do sedaj imele nižjo obveznost, ta zdaj zviša?

Answer 160

S prvim členom uvedejo maksimiranje tlake, kar velja za večje kmetije, za manjše ta maksimum sorazmerno nižji. V 16. členu zasledimo, da se tisrim, ki so imeli dotedaj nižjo obveznost, ta ne zviša (popravi se le tistim z višjo, kresije morajo to napisati v opravilno knjižico kmetov- kresije to tako nadzorujejo). Vsaka korist kmetu jemlje korist plemičev (zakaj in kako??). za kranjsko 1782

Question 161

V katerem od členov Robotnega patenta se po vašem premisleku dobro odraža učenje od vodilnih ekonomskih teorij tistega časa?

Answer 161

Fiziokratko načelo v »zakon ima namen, da se izboljša položaj splošno koristnega kmečkega razreda«. Nadaljnji členi- dober pravnik, ki pozna prakso, področje. 42. člen-, 37. člen- ne sme dati tlake na pol in jo porazdeliti na več dni Močni kmetje imajo svoje hlapce, ki jih pošljejo delat tlako! Včasih delovni dan od zore do mraka. Poleti dalj kot pozimi! Rekli, da omejijo na 10 ur. Kaj je delovni dan? Skoraj ni odvečnega stavka, vse se osredotoča na problem! Izčrpno, sistematično, kodificirano pravo. V usus fori- ptujski statut, skozi prakso izčiščena pravila. Začnemo z abstraktnim vodilom, ga domislimo, določimo organ, ki ga predstavlja.

Question 162

Kateri predmeti so na novo uvedeni na dunajski univerzi? Zakaj? Katerega poučuje von Martini, katerega von Sonnenfels?

Answer 162

Predmeti s področja naravnega prava (von Martini) in kameralističnih znanosti (von Sonnenfels). Profesorji imajo velik vpliv na vladarja kot nj. svetovalci. Podržavljanje dunajske univerze- državno cerkveno pravo nadomesti kanonsko. MT odvzame moč Cerkvi, zaradi vzpostavitve izobraženih pravnikov.

Question 163

Kateri vidik podložništva je v načelu odpravljen z Nevoljniškim patentom? Kratko utemeljite s pomočjo vsebine vira. Katere izjeme so obstajale in čemu so bile v korist in v interesu?

Answer 163

Z njim se odpravi osebna nesvoboda (osebni vidik podložništva) (2, možnost zapustiti kmetijo, kolikor se najde naslednik (komentar kranjskih stanov, da ne bi ostala zemlja neobdelana; 4, prosta izbira poklicne funkcije, 5, prepoved opravljanja »grešinskih« služb, prostost izbire poklica, formalno dovoljena prosta možnost ženitve (po poprejšnji prijavi), prostost gibanja, kolikor ni v nasprotju z novačenjem, odpravljena služba v gospodi hiši (izjema tri leta za sirote). Prostost gibanja- potrebujejo delavce v manufakturah! 1782

Question 165

V čem je bila bistvena razlika med Marijo Terezijo in njenim sinom, sovladarjem, glede tega, na čem temelji moč države? Ideje katerih učiteljev vplivajo na sina?

Answer 165

Med sovladarjema pride do razhajanja na verskem področju, glede verske enotnosti. Za Marijo Terezijo je prav ta eden od glavnih stebrov močne države (država kot krščanska skupnost), Jožef II. pod izrazitim vplivom razsvetljenske filozofije. Jožef II. meni, da je država v osnovi posvetna institucija in da je njena moč odvisna od št. in usposobljenosti njenega prebivalstva v gospodarstvu (populacionizem, ekonomisti- bodo protestanti, če jih vabiš v državo!). Na Jožefa II. vpliva njegov domači učitelj Christian Beck, ki vneto zagovarja nedotakljivost vesti posameznika, kot tudi da vladar ne sme odločati v zadevah zmotnih verskih prepričanj ali celo kaznovanju. Von Martini, tudi učitelj mladega Jožefa II., po Voltairju zagovarja idejo o nedotakljivosti človekovega dostojanstva ne glede na njegovo veroizpoved. Po drugi strani pa JII prepove prevod Voltairovih del. JII izpostavi problematiko, da se ljudi izganja iz vasi (ker protestanti), da grejo cele družine. JII potuje v Trst- toleranca na verskem področju.

Question 166

Opredelite pojem »toleranca« po Tolerančnem patentu? Kako pa je Jožef II razumel toleranco?

Answer 166

Gre za t. i. »tiho toleranco«. Dovoljuje izpolnjevanje verskih dolžnosti v zasebni sferi. Jožef II. zagovarjal odpravo cenzure in močno nasprotoval uporabi sile. verskih zadevah. Nasprotuje materinim ukrepom prisilnega preseljevanja odkritih protestantov iz Z habsburških dednih dežel (inkvizicijske komisije!). Za državo je verska toleranca manj škodljiva v določenem obsegu kot izguba prebivalstva in nenaseljeni predeli. Pravi, naj ne razlikujejo glede na vero, ko zaposljujejo, merilo sposobnost, delavnost, za blaginjo države. Ni pravica posameznika, mora jih biti določeno število. V sedmič! Lahko profesor, dobimo usposobljene ljudi v državo. . JII- časopisi začnejo cveteti, v smer svobode govora, da vidi, kaj si tudi ljudje mislijo o njem.

Question 167

Razmislite, ali je danes v naši ustavi uzakonjena ideja tolerance, primerljiva s Tolerančnim patentom? Ali obstaja konceptualna razlika? Kateri člen(i) urejujejo to problematiko; kako?

Answer 167

Danes je to varstvo negativnega vidika svobode veroizpovedi. 7. člen, 41. člen (svoboda vesti). Načelo o ločenosti države in verskih skupnosti, načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti, načelo enakopravnosti verskih skupnosti. Toleranca kot koncept presežena! Orodje pravnikov koncepti.

Question 168

Kratko utemeljite, ali je pri konstituiranju modernih političnih skupnosti povsod po Evropi kot dominantna v 19. stoletju prevladala jezikovno-etnična vez?

Answer 168

To velja zlasti za naslednice SRC (Avstrijsko in Nemško cesarstvo)- jezikovna pripadnost kot tista, ki narod ustvari. V podkrepitev nujno potrebna predpostavka zatrjevane, skozi zgodovino nespremenjene jezikovne kontinuitete in prepričanja o skupnem poreklu. Drugi je politično-državljanski koncept (Francija, ZDA). Po tem konceptu je politična skupnost tista, ki ustvari narod in kot tako državljanstvo in narod nista ločena. Imamo tudi pripadnost določene verozipovedi, koncept zgodovinske solidarnosti, ki privlada!

Question 169

Katere vezi pripadnosti pa so bile dominante do tedaj? Zakaj pa so postale obsoletne?

Answer 169

Tradicionalne vezi pripadnosti- stanovska pripadnost in deželna pripadnost (historične dežele). Zdaj ljudi veže status državljana (enakost pred zakonom). Za sklepanje zakonskih zvez, udejstvovanja v javnem življenju. Preževete, ker zahtevajo ljudsko suverenost. Politična participacija, voliti, vplivati na zakonodajo .Suverenost- postavljati zakone, zato državljan, enakost po zakonu, Francija odpravi dežele in vzpostavi na novo upravno delitev! Aktivno se dojemati kot državljan. Pravica do zborovanja in združevanja- vzpostavljati od spodaj navzgor, to odprto vsakemu državljanu (v imenu tega odpraviti stare vezi), ustanoviti stranko, društvo.

Question 170

Kako razumete Renanovo tezo, da je »obstoj naroda vsakodnevni plebiscit«? V čem je razlika z vplivnim pogledom na pojem naroda, kot ga je zastopal tudi nemški pesnik Fichte?

Answer 170

Glavna vez pripadnosti je občutek zgodovinske solidarnosti oz. vzajemne odgovornosti, ki temelji na preteklih preizkušnjah, skupnih odrekanjih, na izraženem pristanku na skupno življenje v prihodnje (= vsakodnevni plebiscit). Zdaj lahko opustiš državljanstvo! Fichte zastopa jezikovno-etnični koncept, kjer je jezik, tam je narod. To nujno predpostavlja zatrjevanje zgodovinsko nespremenljive jezikovne kontinuitete in prepričanja o skupnem poreklu

Question 171

Kratko utemeljite, zakaj Beneški Slovenci niso sprejeli jezikovno-etnične vezi pripadnosti kot dominantne?

Answer 171

Odločijo se za stoletno tradicijo avtonomije (skupne izkušnje) v Beneški republiki (niso bili v skupni državi vse od Rima!)- ker naj bi bila v buržoaznih državah to protiutež centralni oblasti, ki naj bi zadeve krajevno ali poklicno omejenih skupin prepuščala v upravljanje njim samim. Tako je omogočen intenzivnejši vpliv zainteresiranih oseb na take zadeve. Ni jim v interesu povezava v slovenski narod, ne čutijo se kot isti del narodne celote. 1848 slovenska identiteta- treba vzgojiti Kranjce, Korošce, Štajerce. Postopno razbijanje deželne pripadnosti. Ko pridejo Beneški Slovenci pod Avstrijsko cesarstvo se jim ukine njihove organe avtonomije (arengo, banke itd.). Želeli so se pogajati, podobno, kot so se nekoč z dožem. Moč, da so ob robu imperija, so izgubili.

Question 172

Kratko utemeljite, ali sta po ustavi 1849 pojma državljan in pripadnik naroda sinonima?

Answer 172

Ne, sta ločena koncepta. 5. člen: vse etnične skupnosti enakopravne. 23. člen: splošno avstrijsko državljanstvo ni vezano na pojem enotne avstrijske nacije. Sloveci kot narod so obenem po politično- dinastični pripadnosti tudi avstirjski državljani. Prvič pojem naroda kot pravni subjekt, česar ni v npr. francoski ustavi! Državljani avstrijskega cesartva lahko pripadniki tudi drugih narodov (jih je 10).

Question 173

Zakaj je bilo potrebno program Zedinjene Slovenije razširjati s peticijami?

Answer 173

Da so sploh ljudje spoznali, kaj so si neki intelektualci zamislili. To je tudi predpostavka za tabore in čitalnice!

Question 174

Kratko utemeljite, katera točka programa Zedinjene Slovenije se uresniči še v istem letu?

Answer 174

3. točka- ne se udeležiti volitev za frankfurtsko konsituanto (NE velikonemškemu načrtu). Izpolni se z volitvami v avstrijsko konstituanto, torej ne z volitvami v nemško (frankfurtsko). Zato tudi pohiteli s programom!

Question 175

Kratko utemeljite, ali so Slovenci s programom Zedinjene Slovenije leta 1848 zahtevali svojo državo? Zakaj lahko trdimo, da so zahtevali svojo avtonomijo? Katera zahteva je bila glede tega ključna?

Answer 175

Ne, zahtevali so zgolj razbitje historičnih dežel po narodnostnem kriteriju in oblikovanje Kraljestva Slovenije z lastnim deželnim zborom (voljeni parlament, sprejemati zakonodajo Kranjski deželni zbor 1867, slovenska večina) v okviru Habsburške monarhije. Največja ovira za enotno politično nastopanje širše kot na lokalni ravni se je namreč skrivala v dejstvu, da so sicer živeli v eni državi, vendar so bili upravno razdeljeni po starih historičnih deželah.

Question 176

Katere historične dežele ne bi obstale, če bi se bil program Zedinjene Slovenije uresničil?

Answer 176

Samo Kranjska se ne bi razbila.

Question 177

Kratko utemeljite, ali bi se na podlagi 2. točke programa Zedinjene Slovenije slovenski jezik prvič vpeljal kot sodni jezik?

Answer 177

Ne. V starem prisedniškem sistemu deželskih sodišč se je v okviru partikularnega sodstva in uprave na prvi stopnji razpravljajo v slovenščini, kot tudi razglasitve odločitev (Zapovedni list!). Sodi pravnik, ki pa ne zna nujno nemško (po eni strani v škodo, po drugi v korist). JII odpravi ustno obravnavo: pisani, sistematični, v domače jezike prevedeni zakoni- pisana beseda objektivizira.

Question 178

Od kdaj naprej je bilo na podzakonski ravni šele urejeno, da se zapisniki na Kranjskem obvezno vodijo v slovenskem jeziku, če stranka govori ta jezik? Zakaj je to trajalo tako dolgo, če pa že ustava 1849 zagotavlja enakopravnost vseh narodov glede jezika?

Answer 178

Leta 1867 je na Kranjskem uvedeno obvezno vodenje slovenskih zapisnikov, kolikor stranka ta jezik govori. S podzakonskimi akti prisili, da se ustavna določba uresničuje. To je kranjska odvetniška zbornica. Upoštevati notranji uradovalni jezik v komn. s prebv. in zunanji uradovalni jezik.

Question 179

Utemeljite, ali so v revolucionarnem letu Slovenci zahtevali univerzo v slovenskem jeziku?

Answer 179

Da, to je ena od zahtev ZS.

Question 180

Zakaj lahko rečemo, da ODZ v svoji zasnovi odraža pluralizem vrst prava po načinu nastanka, uvaja pa pravni monizem?

Answer 180

Kljub temu, da ODZ v 4. členu Razglasnega patenta odvzame veljavo (razveljavitvena oz. derogacijska klavzula) občemu pravu (ius commune), v 10. členu običajem (na običaje se je moč sklicevati zgolj takrat, ko to predvidi zakon) in v 12. členu izrekom sodišč v posameznih primerih (kontinentalno v. precedenčno pravo). S tem prizna formalno veljavo prava izključno vladarjevemu (tj. državnemu) pravu, torej uvaja pravni monizem. Kljub temu pa v 10. členu ohrani določena partikularna prava: običaje (kolikor to predvidi zakon), deželne ustave, ki jih po razglasitvi ODZ-ja potrdi vladar in določene plemiške ter mestne privilegije. Država ima tako pristojnost nadzora nad le-temi. Partikularno pravo se najbolj ohranja na področju zemljiških premoženjskih pravic (kot razvidno iz določb o lastninski pravici, npr. fevdno pravo). Običajno pravo, recepirano RP (obče pravo), izreki sodišč- odvzame veljavo Pluralizem: v določenih segmentih dopušča veljavo fevdnega prava (institut deljene lastnine, služnosti)

Question 181

Kakšno rešitev predvideva ODZ za pravne praznine? Kakšno vlogo imajo pri tem in pri siceršnji interpretaciji zakona sodniki? Preberite 3. člen trenutno veljavnega Zakona o sodiščih. Obstajajo vzporednice z rešitvami v ODZ?

Answer 181

V t. i. Martinijevem paragrafu (7. člen, razdelek Razlaga) predvidi, da naj se sodnik kot zakonodajalec (MT: na koncu razlagalec še vseeno vladar) ozira na podobne že v drugih zakonih odločene primere in razlage v sorodnih zakonih. Kolikor ostane pravni primer še vedno dvomljiv, naj se sodnik ravna po načelih naravnega prava (ugotovljeno po razumski poti). Zeiller v svojem komentarju predlaga sposobnost poenotenja s splošnimi pravnimi pojmi (iskanje splošnega v posamičnem, v nasprotju s kazuistiko). Zakonska analogija: podobni primeri. 3. člen Zakona o sodiščih: Kolikor ne more sodnik razrešiti civilnopravnih zadev na temelju veljavnih predpisov, mora sodnik upoštevati predpise, ki urejajo podobne primere. To že predvidi von Martini v 7. členu ODZ-ja (podobne, v zakonih določno odločene primere ). Kolikor je rešitev še vedno pravno dvomljiva, naj sodnik odloči skladno s splošnimi načeli pravnega reda v državi, skladno s pravnim izročilom in utrjenimi spoznanji pravne vede- tu se zrcali Martinijeva zahteva, naj sodniki v takih primerih razsojajo v skladu z naravnopravnimi načeli. MI NIMAMO CIVILNEGA ZAKONIKA, ZATO TA ČLEN. ODLOČITEV NE DRŽI LE ZA KONKRETEN PRIMER, TEMVEČ SPLOŠNO PRAVILO. Zeiller: iskanje splošnega v posamilnem (Kant: Kritika razsodne moči: določujoča raba sodne moči: subsumpcija, iščemo kaj podobnega s splošnim pravilom, reflektirajoča raba (ji podobnega pravila, zato izumimo novo- polnjenje pravnih praznin). Eden od kriterijev civilnea kodifikacije je POPOLNOST (IZČRPNOST). Regulira vse, kar se bo še pojavilo. Zato predvideva vsak klavuzlo, ki pove kaj se zgodi, če zakon zmanjka. V Code Civil: sodnik ne sme zavrniti odločitve, mora najti ustrezno rešitev. Razlika s Codex Theresianus, francoska rev. zakonodaja, itd.: SODNIK KOT ZAKONODAJALEC.

Question 182

Preberite § 1 in § 4 Občega državljanskega zakonika. Kaj je državljansko pravo? Kakšen je njegov odnos s civilnim pravom? Kdo so državljani in katero novo pravno načelo se odraža v teh dveh paragrafih? Ali je bilo zares dosledno uveljavljeno?

Answer 182

Državljansko pravo obsega vse zakone, ki določajo medsebojne zasebne pravice in dolžnosti prebivalcev države. Državljanski zakoni kot taki vežejo vse državljane dežel, za katere so razglašeni. Koncept državljana kot tak je prevzet po Francoski revoluciji, gre za prebivalca monarhije, ki mu gredo v Avstrijski monarhiji določene pravice. Državljansko pravo pomeni zasebno in civilno pravo, ne glede na stan. Načelo enakosti pred zakonom. Buergerlich- civilno, meščansko, državno, građanski. Politična filozofija (16. – 18. st.) ni očevanja med civilno družbo in državo (pogodbene teorije o izvoru države, ločnica med naravnim in družbenim stanjem (skupnost)- civitas). Civil označuje skupnost. V 19. stoletju ločnica pri Heglu (razvoj politične ekonomije). Ustava pred ustavo. ODZ- 4. paragraf Staatsbuereger (državljanski meščan)- nekatere določbe namigujejo, da urejjao politične pravice (osebno dostojanstvol, načelo enakosti pred zakonom itd.). Izven IP do 1848 še vedno patrimonialno sodstvo in osebna podložnost. Načelo enakosti- vse želel obravnavati kot pogodbene stranke (zajem med pogodbami, kot civilnopraven odnos).

Question 183

odlomkom iz ODZ utemeljite, ali so razmerja zajma in stvarnopravne plati podložnosti z ODZ-jem odpravljena? Kdaj pa so?

Answer 183

ODZ še ne odpravi stvarnega podložništva (vrhovni in užitni lastnik; fevdna lastnina in fevdno pravo; plačilo trajne dače (dajatve (pravde) gospodu), kot je to razvidno iz določb o delitvi lastnine (357, 359, 360). Potrdi obstoječe fevdno pravo in pravo, ki v vsaki deželi ureja kmečke zajme. Stvarno podložništvo se zared odpravi šele med 1848 in 1853 (ZOZOZO). V 16. paragrafu pa potrdi odpravo nevoljništva (osebne odvisnosti).

Question 184

S kakšnim argumentom so poslanci dunajskega državnega zbora upravičevali odškodnino za odpravo podložniških dajatev? Vas argument prepriča?

Answer 184

Zagovorniki odškodnine s strinjajo, da so podložniške dajatve (tlaka, naravne in denarne dajatve, desetina itd.) v nasprotju s človekovim dostojanstvom, hkrati pa so mnenja, da je tlaka lastnina in jo je kot tako potrebno enako spoštovati (teorija o deljeni lastnini: kmetje imajo lastnino na zemlji, gospodje pa na podložniških dajatvah). Argument me ne prepriča, saj je jasno, da so z neugodno odškodnino želeli, da kmetje preidejo v dolg in da so zemljišča primorani prodati, kar je tudi eden od glavnih razlogov za proletarizacijo kmetov in praznjenja podeželja. Prispodoba sosedov: kmetje pa so politično angažirani! Kdor danes sosedovega premoženja ne spoštuje, se zna mojega lotiti jutri (Novice, medsosedski odnos). Ideološki učinek, da začneš ljudi obravnavati kot pogodbene stranke. 1848 da bi bil to komunizem, če brez odškodnine in da priznajo v okviru servitutnih regulacij.

Question 185

Preberite prvi paragraf patenta 5. julija 1853 o odkupu in uravnavi zemljiških bremen. 1. Katera ključna beseda v prvih dveh odstavkih nakazuje, kako so snovalci reforme razumeli kmečke gozdne in pašne pravice? 2. Ali iz protokola deželne vlade razberete drugačno razumevanje pravne narave teh pravic? 3. Kateri del paragrafa najbolj odstopa od civilnopravnega pojma služnosti? Kateremu pravnemu institutu je po vašem mnenju bližje? 4. Ali so kmečke premoženjske pravice na gozdovih in pašnikih nujno izvirale iz podložniškega razmerja, tako kot podložniške dajatve? 5. Kakšno zvezo vidite med določbami patenta in določbami ODZ o služnostih?

Answer 185

1. Pravice v tujem gozdu oz. na tuji zemlji. Implicira lastnino nekoga drugega (izključno) na tem zemljišču. V nasprotju s percepcijo kmetov samih. 2. Obravnavajo jo kot lastnino ali pašno servitutno pravico. ODZ zadnji paragraf: že predvidevajo te spore. 3. Služnost kot stvarna pravica na tuji zemlji, ki omejujejo lastninsko pravico. 4. del. Imeti zemljo skupaj, zapoveduje, da se odpravijo vse pravice skupnega izkoriščanja v gozdnih in pašnih virih. Skupna lastnina dveh sosesk, tudi to se odpravi (ni nujno, da je zraven ZG). Utemeljitev, da šteje kot Institut- skupna lastnina. Zakaj ni instituta deljene lastnine na gozdovih? 4. Ne, lahko je šlo za skupno lastnino. Spori za gozd in pašniki- TZG in med soseskami. ker imajo teritorij zraven soseske. Podložnosti ni važna tu. V avstrijskih deželah tega ni bilo (vaška gospostva!). Kriterij komu grejo pravice: članstvo biti prebivalec. Npr. ne kajžarjem, ponekod vsem, lahko se razlikuje tudi obseg izkoriščanja skupnih zemljišč. Patent nikoli ne govori o TZG in njihovim nekdanjim podložniki, ampak podložniki nasploh. Bolj ekonomska relacija kot pravna podložnost. 5. ODZ poskuša po vzoru učenih pravnikov v zgodnji moderni razvrstiti nekatere običajnopravne pravice do paše, nabiranje lesa itd. med poljske služnosti, ki so bile sicer za kmete eksistencialno nujne. Nočejo vključiti vseh poljskih služnosti iz ODZ (npr. razgled)- samo če služnosti na gozdu (glavni naravni resurs za ind. izkoriščanje). Če med kmetom in gospodom obstaja podložniško razmerje (ideja servitutne regulacije). Zato želijo odpraviti tudi komunsko zemljo. Izključene vse služnosti, ki počivajo na zasebnopravni podlagi.

Question 186

Preberite protokol kranjske deželne vlade 1 s 27. avgusta 1856. Kaj vam bije v oči v opisu zadeve? Kaj zatrjujejo kmetje in s kakšnimi dokaznimi sredstvi so bile njihove navedbe preverjene? Ali je denarna kazen za dosojeni gozdni prekršek visoka

Answer 186

Zarubljenje več glav goveda, ki so ga pasli prebivalci na zemljiškogosposkem gozdu, ker naj bi šlo za »skrunjenje gozda«. Nekateri so obsojeni na denarno kazen. Obtoženi zatrjujejo, da je omenjeno zemljišče njihova last in da ga skupaj uporabljajo že od davnih časov (običajnopravne pravice). V glavnem kaznovane ženske kot nosilke deležev. Običajne pravice delijo ngl na spol, v starih pravicah dosti bolj enako kot civilno pravo. Te pravice pripisovale in dedovale po družini. Imamo tudi »mater družine«. Zaslišali so priče (navadno najstarejšega človeka v soseski predlagajo »od starodavnih časov«- sklicujejo na priposestvovanje), pregledali katastrske posestne liste in rustikalne fasije (terezijanski kataster). Verjetno visoka, ker je za nekatere v goldinarjih. Visoke odškodnine. Na Dolenjskem naj bi dali 5575 m2 najboljše njive (sp lol), in še 2x 10 goldinarjev. Večina je imela 2 goldinarja letno. Spor pri Mahovniku (Kočevje). Gospostvo Kočevje pod Aurspergi (veleposestniki, agrarni kapitalisti). Kmetje iz Mahovnika so zatrjevali, da gre za lastnino. Niso jim hoteli priznati servitutnih pravic, niti njihove skupne lastnine

Question 187

Preberite notici kranjske deželne komisije s 1. maja 1856 in deželne vlade s 21. julija 1857. Kako v njuni luči presojate argument snovalcev servitutne regulacije, da je treba kmečke običajnopravne pravice na gozdovih omejiti, ker pustošijo gozd? Kakšen pomen so imele te pravice za preživljanje kmetov? Zakaj mislite, da so bile vseeno odpravljene?

Answer 187

Fiziokratizem- bolj intenzivno obdelati strnjene količine gozda (stabilna renta). Iz zapisnikov zasedanj ministrstva lahko razberemo, da so bile predmet reforme izključno pravice na gozdovih in pašnikih in druge podobne pravice, ki so »škodljive za državni ekonomski interes « Ta interes je opredeljevala ekonomska doktrina, ki se je utrjevala zlasti znotraj kmetijskih družb, ki so bile strokovna združenja za agrarno ekonomsko politiko, oblikovana na ravni dežel v 18. in 19. stoletju. Že od 18. stoletja se je med ekonomskimi svetovalci in višjimi uradniški krogi uveljavila predpostavka, da kmečke pravice sekanja lesa in paše onemogočajo intenzivno, profitabilno izkoriščanje zemlje, zlasti gozdov. Zagovarjali so oblikovanje velikih strnjenih gozdnih kompleksov – veleposesti – ki bi bili načeloma v lasti nekdanjih zemljiških gospodov Z enotno, zaokroženo lastnino, s katero racionalno gospodari en sam lastnik, naj bi se šele lahko uvedlo nove tehnike izkoriščanja gozda, kakor sta jih razvili gozdarska in ekonomska stroka. Kmetijske družbe- načeloma njihov plan, da se kmečke pravice odpravijo, a pišejo, da so šli predaleč. Nacionalni-ekonomski interes velikokrat sovpada z interesi veleposestnikov. Un gozd hoče Aursperg izkoristiti za postavitev steklarne (potrebujejo veliko lesa). Tovarne rabijo delavce in jim ustreza proletarizacija kmetov! Kao da kmečke pravice prispevajo k bankrotu tovarne. lol Eko argument, da bo zmanjkalo naravnih virov (davek na benzin, ukine potniške prevoze namesto zasebnih letal). Kao da so zgubl pravice, ker jim niso pustili pašnjo v posekanem gozdu. Proces prvotne akumulacije na Slovenskem (kapitalisti in delavci). Tovarnar, ki želi postaviti tovarno, kupi gospostvo, ker to obsegalo gozd. Iz kmetov postopma razvijajo mezdni delavci (onemogočajo njihov alternativni vir preživetja, DROBITEV KMETIJ, PREMALO POVRŠINE ZA LASTNO PREŽIVLJANJE- Ribnica in suha roba). Manjša dela, kjer so jih prej delali zase, zdaj kmetje deljao za tovarne.

Question 188

Kako so pred nastankom zemljiških evidenc zagotavljali nespremenljivosti posestnih meja (tj. meja parcel)? Poiščite nekatere primere iz Mezopotamije, starega Rima in drugih odlomkov v knjigi.

Answer 188

V Mezopotamiji z noticami (Notica o sklenjeni pogodbi), nujna navzočnost prič. Hetitska pravna zbirka: 168. člen (v primeru poškodbe meje polja, mora dati eno ovco, deset hlebcev, vrč piva). Tudi 169. določba. Arhaična doba, Zakonodaja o zemljiških mejah: tistega, ki mejnike prestavi ali odstrani, žrtvujejo bogu. Čaščenje mejnih kamnov. Peirodično preverjanje kamnov (Čače!). Turjah o mejah. Reševanje sporov. Gragas islandske gens: obhod meja, če spor o mejah , se prepove služnost kupca na sosedskih zemljiščih. Če obhod pravilno opravljen, se veto soseda kaznuje v denarju, povrni se morebitna škoda. MEJE: - slabosti dokazovanja zgolj z listino: pismeni dokazi namreč zemljišče le opisujejo po zemljiščnem imenu, praviloma po legi med sosedi, s tem pa točen obseg zemljišča ni bil ravno določen; nujni mejniki na terenu samem - celo danes, ko imamo relativno natančne izrise, meje še vedno varujejo tudi mejniki in običaji v zvezi z njimi (Stvarnopravni zakonik, čl.77-83; čl 80/2 glede vzdrževanja mejnih znamenj na krajevno običajen način) - tudi sam izris meja oz. načrt ni dovolj, zato ker vedno obstaja problematika skladnosti izrisanega s tistim, kar v naravi dejansko je (vpliv naravnih elementov na dejanski potek meje na terenu, npr. erozija zemlje, naplavine, premiki strug ipd.) - pri nas: OBHOD MEJA deželskih sodišč, meja pomerijev v mestih in trgih, in sicer posebno slovesno ter v določenem časovnem intervalu - preverba, ali so ostale meje pomerja nedotaknjene, ali pa je, na primer, morda kdo samolastno ogradil del skupnega zemljišča, npr. gmajne, in si s tem skušal prilastiti zemljišče - Prestavljanje mejnikov je v vseh arhaičnih pravih veljalo za težko hudodelstvo, prav tako vse do moderne dobe (npr. Stara zaveza prepoveduje premikanje mejnikov in s tem prisvajanje zemlje; pravila deželskega sodišča Čače nalagajo županu, da povpraša, ali so bili kje prestavljeni mejnik) - Mejni spori o točnem poteku meje - iz starobabilonskega obdobja imamo ohranjeno, da se je za reševanje mejnih sporov uporabljal ordal - staro islandski Gragas – zbor sosedov kot sodišče - Danes pri nas: najprej t.i. mejna obravnava na terenu z geodetom na podlagi katastrske mape in sosedi; če ne zadošča, sodni spor - Pri mejnih sporih vedno bilo in je ključno sodelovanje sosedov (prav tako poznavalcev terena, meja, običajev)

Question 189

Kako so do 18. stoletja zagotavljali element javnosti pri prometu z nepremičninami (npr. prehodu lastninske pravice na zemljišču) in čemu je bilo to namenjeno? Najdite ustrezen odlomek v virih.

Answer 189

Gragas (skupni obhod meja). Kremsmunstrska listina (obhod meja, kolektivni). Pogosto na zborih (prepreči pozabo dejanja, kot tudi javnost, pravočasna prijava terjatev).

Question 190

Kateri dve zemljiški evidenci poznate in katere so bistvene razlike v njunem namenu in nastanku? Kaj je povezava med njima?

Answer 190

Zemljiška knjiga in kataster. Slednji je register za davčne namene, zemljiška knjiga pa služi evidentiranju stvarnih pravic in pregledu nad pravnim prometom z nepremičninami. Za nastanek obeh je bilo ključno opredeliti zemljiški prostor (obdavčenje in evidentiranje zemljiških premoženjskih pravic.

Question 191

V čem je bila razlika med golim kronološko urejenim arhivom listin (poslov) o transakcijah z nepremičninami in pa s prvo rudimentarno obliko zemljiške knjige? Od kdaj naprej pa imamo t.i. glavno knjigo in kaj je bila njena funkcija?

Answer 191

V deželni deski imamo tako kronološko urejene listine o zasebnopravnih poslih, povezanih z nepremičninami. Zbirkam listin je s prenovo zemljiške knjige dodana glavna knjiga, ki je vsebovala vložke za vsako nepremičnino (vsak vložek ima tabelo s podatki o nepremičnini, lastniku in bremenih). Kot taka je bila bolj pregledna. Glavno knjigo dobimo po franciscejski katastrski izmeri na Kranjskem (od 1833 naprej). Načelo javnosti, zaupanja in zanesljivosti. Glavna je preglednost!

Question 192

Kaj lahko iz dejstva, da je za kmete obstajala posebna zemljiška knjiga, sklepamo o kvaliteti njihovih pravic?

Answer 192

Obravnavalo se jih je kot samostojno razpolagalce. Zajem po kupnem pravu (kdaj zemljišča prevedena in pridobljena v lastnino). Obravnavajo jih kot njihovo lastnino.

Question 193

Katera zemljišča so prvič obdavčili šele na podlagi terezijanskega katastra?

Answer 193

Prvič obdavčijo dominikalna zemljišča

Question 194

V čem se od terezijanskega v bistvenem razlikujeta jožefinski in franciscejski kataster?

Answer 194

Jožefinski kataster uvede katastrsko občino. Enota popisa in obdavčenja ni več huba, temveč posamezne parcele, klasificirane glede na način obdelovanja. Poenotenje površinskih merskih enot za vse dežele. Uvede pojem zemljiške parcele v smislu zamejenega kosa zemeljske površine, ki ima v katastru parcelno številko in katastrsko občino. Šele s franciscejskim se po enotnih kriterijih parcelira ves zemljiški prostor.  Prva stopnja: Terezijanski kataster  popis napovedanih (fasioniranih) dohodkov od rustikalnih in dominikalnih zemljišč; še ne vsebuje izmer, le približne ocenitve velikosti parcel glede na povprečno količino posejanega žita ali pokošenega sena ali dnevnega dela ipd.  Bistvena razlika z imenjsko knjigo je le v tem, da terezijanski kataster kot evidenco že vodi državni upravni organ - kresija  Jožefinski kataster  popis zemljišč po lastnikih/uživalcih, zemljiščnih imenih z izmerami, sezname zemljišč po kulturi, donosnosti  Za časa Jožefa II. tudi začetki katastrskih ali davčnih občin, kar skupaj z napredkom tehnik izmer in izrisa (prvotno za vojaške specialke) šele omogoči izdelavo naslednje stopnje  Franciscejski kataster  prvič vsebuje tudi zaris oštevilčenih parcel v katastrskih mapah po katastrskih občinah, s pripadajočimi seznami (v delu katastra, ki se imenuje operat)

Question 195

V kakšni obliki je zemlja praviloma nastopala kot pravni predmet pred jožefinskim in franciscejskim katastrom in kako potem?

Answer 195

Če namreč lahko zemlja nastopa kot pravni predmet le v pojavni obliki geometrijske ploskve, je predmet lastninske pravice načeloma lahko le površina kot taka, skupaj z vsem, kar leži na njej; ne pa denimo les, stelja, drva ali drugi viri gozdnega in pašnega sveta, na katerih so kmetje zatrjevali in želeli ohraniti svojo lastnino. Franciscejski kataster je torej s parcelacijo svet sploh šele naredili primeren za dosledno uveljavitev občepravnega načela superficies solo cedit, po katerem na ničemer, kar je trajno spojeno s parcelo, ni mogoče imeti samostojne stvarne pravice. Pred katastrom namreč ta parcela oz. površina, katere pravno usodo naj bi delili vsi viri na njej, sploh še ni obstajala. Prej temeljna enota huba, koščki hube se prenašajo v pravnem prometu. S kasnejšima katastra se prične parcelirati zemljo. Katastri vsako enoto opredelijo ločeno, vsak ma svojo številko, ko se poveže z zemljiško knjigo (ZO), nastopajo parcele kot samostojni pravni objekti.

Question 196

Na kakšen način, kdaj in zakaj pride do povezave med zemljiško knjigo in katastrom?

Answer 196

Z Občnim zakonom o zemljiških knjigah (1871). Že 1833 povelje, da naj se opredeli nepremičnino s katastrskimi podatki.

Question 197

Katera načela veljajo za zemljiško knjigo v razviti obliki? Katere dele ta še vedno obsega?

Answer 197

Z glavno knjigo so razrešeni problemi glede nepreglednosti. Z Občnim zakonom o zemljiških knjigah (1871) je poleg načela javnosti in zanesljivosti uvedeno vpisno načelo. Stvarne pravice tako lahko nastanejo in so preoblikovane le z vpisom v zemljiško knjigo. Povezan je publicitentni učinek (vsakomur znano, kar vpisano). Še vedno vsebuje glavno knjigo, zbirko listin, ažurirana kopija katastrske mape in tisto iz 1833.

Question 198

Kateri organi so včasih vodili zemljiško knjigo, kateri zemljiški kataster, in kateri organi ju vodijo danes?

Answer 198

Zemljiške knjige odijo patrimonialna sodišča, potem pa okrajna sodiišla. Terezijanski kataster državno knjigovodstvo. Od franciscejskewga katastra jih vodijo katastrski uradi. Danes pa geodetska uprava. Vodenje opravljajo zemljiškoknjižna sodišča oziroma okrajna sodišča, glede na območje kjer leži nepremičnina. Okrajna sodišča so pri svojem delu vezana na zakon. Glede zemljiškoknjižnih zadev pa lahko odloča tudi zemljiškoknjižni referent. Pristojnosti, katere ima okrajno sodišče glede zemljiške knjige so: opravljanje, vnašanje, vpisovanje, odločanje o spisih, vodenje zbirke listin.

Question 199

Kdo, kdaj in zakaj je izdal t. i. Zapovedni list? S pomočjo ustreznih mest v besedilu vira razložite, kaj je ta »list« konkretno zapovedoval in komu?

Answer 199

Zapovedni list je najstarejši uradni dokument v slovenskem jeziku, s katerim je namestnik upravitelja dežele Kranjske Hans Khisl leta 1570 razglasil prometni davek na vino. Šteje se za akt deželnih stanov. Karel V. se je celo osebno udeležil zasedanja kranjskega deželnega zbora leta 1570, kjer je bila glavna točka finančno vzdrževanje Hrvaške (Vojne) krajine, poleg tega pa je nadvojvoda Karel V. potreboval denar za odplačilo dolgov (visoki izdatki za vzdrževanje meje). Plemstvo je na deželnem zboru po pogajanjih pristalo, da nadvojvodi kar 11 let daje po 68 181 goldinarjev letno. Tudi od gornine od plačila gorskemu gospodu se je nekaj prispevalo za deželo. Zapovedni list je nastal zato, ker Kranjska ni mogla vsega plačati in je bilo potrebno uvesti davek na vino. Protestantsko besedilo- v slovenščini. Prometni davek, izredni davek na vino. Vsem, ki so združeni v kranjsko gospostvo- sogorniki, podložniki, kmetiči. Gornina dajatev iz razmerja gorskega prava; naturalna dajatev!

Question 200

V čem sta vsebina in namen tega »lista« že moderni? Povežite z razlogi za enega od nazivov za to obdobje v naši časovni shemi pravnozgodovinskih obdobij. Kako bi danes poimenovali akt takšnega ranga in s takšno vsebino?

Answer 200

Začetki modernega obdavčenja, saj se takrat med ostalim pojavijo prometni oz. posredni davki. Tudi plemstvo obdavčijo! Da gre za obdobje stanovsko-monarhićnega dualizma je razvidno tudi iz dejstva, da je imelo neobdavčeno plemstvo moč, da se o višini davka spogaja skozi gravamine. Še ena od tendenc tega obdobja se pojavi kot problem pri nalaganju davkov, saj plemstvo, kot tudi njihovo premoženje (zemljišča, gospostva, podložniki itd.). davkov prosto. Skozi čas pa tudi ta pomoč postane obveza skozi proces institucionaliziranja. Princip delitve družbe na stanove se prične presegati, obdavčena trgovina na vino. Državni zbor kot zakonodajalec. Deželni zbor ŠE NIMA formalne zakonodajne pristojnosti. Davek pobirajo stanovi, specializirani poklici (»računovodske pisarne«), širi se moč plemstva.

Question 201

Iz besedila Zapovednega lista ugotovite načine, na kakšne načine so z vsebino novih (pisanih) pravnih aktov seznanjali prebivalstvo? Katero domače pravnorelevantno izrazje lahko razberete? Podajte nekaj primerov.

Answer 201

Besedilo je bilo zapisano v slovenščini, da so ga lahko vsi prebivalci razumeli. Pridigarji naj besedilo lista razglašajo po pridigi, na prve tri praznike, mestni in trški sodniki pa tudi tri tržne dni na mestnem trgu. Razglašajo naj v slovenskem jeziku. Rasglase, sapoveda, shkodo varovati.

Question 202

Od koga lahko vladar v deželi zahteva dodatna (izredna) davčna bremena in zakaj? Koga pa mora vladar za »pomoč« prositi in zakaj? V čem je bil v tej zvezi namen Zapovednega lista?

Answer 202

Vladar jih lahko zahteva iz svojega komornega premoženja, tj. premoženja, ki spada v okvir deželnemu knezu lastnih zemljiških gospostev. Komornemu premoženju začne sčasoma nalagati dodatne dajatve za potrebe vzdrževanja knežje javne oblasti- komorni davek (le osebam pod oblastjo zemljiškega gospoda, neposredno- ni še v modernem pomenu besede!). Danes je to državno premoženje, iz katerega je proračun (državna podjetja, gozdovi itd.). Komorni davek je lahko naložil svojim domenam (deželnoknežja gospostva ), deželnoknežjim mestom (politična povezava vladarja z mesti proti plemstvu; štajerska mesta npr. v Gorskih bukvah zagotovijo svoje prisednike v štajerskem deželnem zboru (preklicna vladarjeva komisija) MGL 14. člen: vnaprej vedeti, kdo je lahko povabljen; mesta tako lahko odločajo pri glavnih zadevah v deželi; Ljubljana, Ptuj- za pobiranje komornega davka je tam zadolžen vicedom; na podlagi zajma po mestnem pravu (priznavalnina za MG)- pavšalno določena mestu (mestni avtonomni organi); davčna osnova je meščanska hiša (»stari redni mestni davek«  izredni davek, če postane MG deželni knez, pridejo (iz)redni davki v komorno premoženje)); nekateri rudniki in mitnice, cerkvenim zemljiškim gospostvom pod odvetništvom deželnega kneza (odvetništvo kot pravna podlaga, cerkveni gospodje ne opravljajo vojaške obveznosti), Židom (nalaga jim jih globalno, v pavšalu  avtonomni židovski organi, ki potem zbrana sredstva odvajajo nespore dno deželnemu knezu). Za »pomoč« mora prositi plemstvo, ki je prosto davkov, saj opravljajo vojaško službo, formalno je bila potrjena s plemiškimi privilegiji. Z Zapovednim listom so se deželni stanovi za 11 let zavezali plačevati višji davek. Z vsako intervencijsko zakonodajo so tam stanovi, lahko tudi meščanstvo, ne zgolj plemstvo.

Question 203

Kako se je imenovala davčna osnova posameznega gospoda in kaj jo je sestavljalo ter iz katerih evidenc je bila razvidna za posameznega gospoda? Kaj pa za celotno deželo?

Answer 203

Davčna osnova posameznega gospoda (plemiča) se je imenovala imenjska renta, ki je obsegala dohodek zemljiškega gospoda od podložniških hub (naturalne dajatve), ne pa tudi donosov pristave, saj bi ta lahko predstavljala vir za delno obnavljanje avtarkičnega gospodarjenja. Dohodek zemljiških gospodov je bil razviden iz urbarja in nato preračun v denarno vrednost. Seštevek zneskov za posameznega zavezanca predstavlja gosposko imenjsko rento. Začetki imenjske rente so povezani z izvirno vojaško dolžnostjo plemičev, saj so ti v deželni brambi kot jezdeci prispevali različno število oklepnih konj, ki so jih postavili glede na različno višino svojih dohodkov. Imenjska renta in še prej izvorna vojaška dolžnost sta odmerjeni glede na plemičevo premoženje (gospostvo = imenje); zbir vseh relevantnih donosov gospodarstva. Davek, ki se je odmeril glede na imenjsko rento se je imenoval davek na imenje / na imenjsko rento / imenjski davek. Danes niso obdavčeni socialni transferji (socialna država; štipendija). Stari izraz gospostva je imenje. Vojaška / davčna obveznost (vojaški kontigent, davek), se je vedno naložila deželi kot celoti. Do davčne osnove celotne dežele (deželna davčna osnova, deželna imenjska renta ) so prišli tako, da so sešteli vrednosti posameznih gosposkih imenjskih rent (davčnih osnov plemičev za celotno deželo). Dežela naj prispeva pol deželne imenjske rente  vsak deželan naj prispeva polovico gosposke imenjske rente (50 % obdavčitev). Kako to rešijo? Povečajo dajatve kmetov  upori (urbarji!!, stara pravda). Imenjske knjige (razvidna davčna osnova celotnih dežel, za posamezna gospostva v urbarjih) = davčne napovedi višine posz. imenjske rente se vpiše v register; prednik davčnih katastrov, danes še vedno zemljiški katastri. V začetku zavezanec sam oceni svoje dohodke, nato prijavi znesek, na katerega dohodke ocenil. Problem, ko kupna moč denarja zmanjšuje, dejanska vrednost davčnih osnov (imenjskih rent) precej višja od starih (ustaljenih) cenitev  davek ne odmerjajo več v ulomkih, temveč v mnogokratnikih, ki ga naložijo na podložnike. Od okoli 1500 ne dopuščajo več novih samoocenitev ali novih davčnih napovedi.

Question 205

Kaj je bil glavni namen deželnih zborov in kako je ta povezan z izvorom te institucije? Zakaj torej vodi deželni zbor funkcionar z nazivom deželni maršal?

Answer 205

Deželni zbor se je razvil iz občasnega pregleda zbora plemiške vojske. Dobesedno prijahaš s svojo pomočjo. Njegova osrednja vloga je bila odobritev vojaške, tekom obdobja zgodnje moderne pa vse pogostejše denarne pomoći deželnega kneza (primer turški vpadi- potrebujejo svoje ljudi, da branijo svoja posestva, zato raje dajo pomoč v denarju  odvisno, kdaj pomoč v denarju, kdaj vojaška, kdaj mešana. plemiška vojska ni bila najbolj uporabna; turški vpadi; vsak hoče obraniti svoje gospostvo. ). Poveljuje deželni maršal, saj jim je poveljeval detudi na začetku zborov vojaške brambe. Pomoč postane v 16. stoletju redna (geneza pravnih davkov). Meščanstvo potem redno klicano, 4. klop se ustali, zaradi razvoja trgovine!

Question 206

Ali so bili člani deželnega zbora vsi virilisti? Kaj to pomeni? Kratko utemeljite, ali lahko v povezavi z deželnim zborom fevdalne dobe vendarle govorimo že o načelu reprezentance?

Answer 206

Ne, virilisti so bili prelati (1. stan- duhovščina, bolj častna beseda), višje (2. stan- gospodje) in nižje plemstvo (3. stan- vitezi in oprode). To pomeni, da je imel vsak mož en glas. Mestna klop je imela kurialni glas, ni jih predstavljal posebej izvoljeni poslanec, temveč župan ali sodnik (že voljeni v 16. stoletju po svoji funkciji). Načelo reprezentance se ne uveljavi niti v kuriatni klopi mest. 1849 imamo izraz deželni zbor, čeprav to že parlament! Ni Kranjski deželni dvorec, temveč Kranjski parlament. Razlika, da so v parlamentu poslanci voljeni; da takrat 36 poslancev, 1 virilist. Ljubljanski škof je virilist. Voljeni so bili na podlagi premoženjskega cenzusa. Ženske? Njih glas tudi oddan, če so bile veleposestnice.

Question 207

Opišite, kako je načeloma potekal deželnozborski postopek odločanja o davkih in vojski in podajte primera iz virov za vsaj dve fazi tega postopka? Ali imamo primer tudi za deželnozborsko odobritev?

Answer 207

Deželni zbor je lahko razpisal (1. vir!) zgolj deželni knez, kakršnokoli samolastno sestajanje stanov se je štelo za upor. Deželnozborski postopek, kot se je ustalil okoli 1500, se je pričel z izstavitvijo kredenčnega pisma oz. pooblastila deželnozborskim komisarjem (za KDZ 2. vir) in izstavitvijo instrukcij (kako naj komisarji postopajo na zboru, kaj naj v imenu zbora povedo, na kaj lahko pristanejo), skupaj s propozicijo (vladarjev predlog o stanovski pomoči z denarjem in četami; v Zapovednem listu Karlov predlog, da se stanove obdavči za 10 let). Sledila so pogajanja, kjer je zboru načeloval deželni maršal. Najprej so brali propozicije (vladarjev predlog), sledil je posvet o njen izven navzočnosti deželnozborskih komisarjev in stanovski odgovor. Odgovoru stanov sledi replika komisarjev, tej pa bodisi duplika stanov ali stanovska odobritev ( Zapovedni list). Vzporedno od zasedanja zbora so stanovi vladarju pošiljali seznam stanovskih pritožb ( deželnozborske gravamine), torej te niso del rednega postopka! V kolikor stanovi odobrijo propozicijo, sledi deželnozborska resolucija kneza, ki je objavljena v deželnozborski publikaciji. Če stanovi propozicije nikakor ne sprejmejo, se razpustijo (»razbijejo«), deželni zbor pa jih ponovno skliče čez neko določeno obdobje. Danes zakon o proračunu, da se po več kot 1 letu ni več potrebno ponovno pogajati, vemo, da je koalicija močna.

Question 208

Kaj so bile deželne gravamine in kakšno vlogo so imele v povezavi z deželnozborskim postopkom? Kje v virih lahko najdete primer?

Answer 208

Posredovanje seznama stanovskih pritožb imenujemo deželnozborske / deželne gravamine, ki so jih posredovali vladarju. Predstavljale so obliko pritiska nanj v času pogajanj o »pomoči«. Primer 11. vir v 12. poglavju (Gravamina kranjskih stanov o prostovoljni podsodnosti istrskih plemičev županskim sodiščem). Vzporedno s postopkom pošiljajo gravamine. Nasprotni seznam zahtev, ki je hkrati vzporedni. Potencialno vzvod moči za pogajanja. Red za deželska sodišča, Gorske bukve ... nastala kot Gravamine pošiljajo od propozicije do konca, torej ko vejo, za kakšno višino »pomoči« vladar prosi. Nimajo zakonodajne moči, vendar močan vzvod, da lahko vladar intervenira, plemstvo kot politično ljudstvo! Začetek nove družbene pogodbe! Stvari evulutivno nastavljane pri nas, ni prišlo vse iz Francije.

Question 209

Kdaj približno (tudi) kranjski deželni zbor začne izgubljati politično moč in zakaj?

Answer 209

S krepitvijo vladarjeve normodajne dejavnosti, ki se stopnjuje po zlomu reformacije v smeri vladarjeve absolutne oblasti. Plemiči protestanti, malo jih spremeni vero, večinoma odidejo. Vladarjeve težnje po izgraditvi osrednje oblasti, upre se na uradništvo, ki bo odvisno zgolj od njega, jedro predstavljajo poklicani pravniki, ki so prevzeli vodilno vlogo pri uvajanju birokratskega sistema v vodenju države, čemer se deželni stanovi uprejo. Zapovedni list, za 11 let zgubijo možnost gravamine. Gravamina- nočejo meti tujih pravnikov KDS!

Question 210

Zakaj imamo v t.i. centralnih monarhij zbore plemstva v dveh sukcesivnih stopnjah? Kakšno posledico ima to za funkcionalno ločevanje sodne funkcije od upravno-davčne?

Answer 210

Šibka patrimonializacija javne oblasti. Ne razvije se sodna avtonomija plemstva v okviru posebnega sofnega zbora. Sistem centralnih monarhij velja za tista območja, kjer ni bilo izrazitejšega razkroja centralne teritorialne oblasti (Anglija, Ogrska, Poljska, itd.) in so upravna ozemlja obstala z organizacijo državnega ozemlja od zgoraj navzdol. Na tej ravni so se organizirali stanovski zbori, ki so bili hkrati sodni zbori za svoja ozemlja in tudi pripravljalni zbori za zbor generalnih stanov (državni zbor). Z vidika »deželnih« zborov do državnega govorimo o sistemu sukcesivnih stopenj, saj je končne odločitve sprejemal državni zbor, njegov spodnji dom so sestavljali predstavniki zborov teritorialno-upravnih enot z imperativnim mandatom. Deželne monarhije- dežele kot prave državice v državi.

Question 211

Najdite odlomek, ki nam priča o »odkritju« Digest? Kdo naj bi jih odkril, kje in za pričetek katerega procesa to odkritje štejemo?

Answer 211

3. odlomek. Jurist Irnerij iz Bologne. To štejemo za pričetek recepcije rimskega prava. V 12. stoletju bolj teoretična recepciji (ponovni študij, bolonjska prva pravna šola, taki pravniki se zaposlijo v Cerkvi), praktična recepcija v 15. stoletju (pravica sklicevati na katerikoli del JK).

Question 212

V čem je razlika med Justinijanovo kodifikacijo in Corpus iuris civilis ? Kdaj in zakaj je ta veljal za ratio scripta? Kaj to pomeni?

Answer 212

V Corpus iuris civilis je Justinijanovi kodifikaciji kot deseti del novel dodana še zbirka zasebnih zapisov fevdnega-lombardskega prava (Libri feudorum). Fevdno pravo so kompilacije običajnega prava, ki je nastalo na podlagi privilegijev. Pravo plemstva. Takrat je to živo pravo, lombardsko pravo.

Question 213

Opredelite pojem ius commune? Do kdaj pri nas vsaj teoretično velja?

Answer 213

Ius commune ali obče pravo je recepirano rimsko pravo s fevdnim pravom (Corpus iuris civilis) in deli kanonskega prava. Corpus iuris canonici oblikovan po vzoru Corpus iuris civilis. Vsaj v teoriji velja do vzpostavitve ODZ-ja leta 1812. Glose interpretacije zapisanega!

Question 214

Čigav communis opinio lahko v srednjem veku štejemo za posebno vrsto prava (po načinu nastanka)? Katero? Kdaj pa so prenehali obravnavati Corpus iuris kot ratio scripta ? Zakaj?

Answer 214

Na podlagi avtoritete komentatorjev, tj. v prakso usmerjenih učenih pravnikov, se je uveljavilo prepričanje, da ima communis opinio (prevladujoča pravna doktrina) značaj obveznega pravnega vira. RRP so povezovali s partikularno veljavnim pravom (ius commune med iura propria). Njihova pravna mnenja so vedno bolj nadomeščala v praksi Justinijanov korpus. Mnenja najuglednejših pravnikov, kot že v dominatu! V 16. stoletju prenehajo obravnavati CIC kot ratio scripta pripadniki humanistične jurispudence, ki relativizira avtoriteto rimskega prava in srednjeveško glosatorsko idejo o univerzalnosti, večnosti in splošni veljavnosti RP. Glosatorji so CIC obravnavali tako dogmatično kot Biblijo, JK kot nesporna avtoriteta! Pegij prevedel JK v nemški jezik.

Question 215

Preberite S C Velleianum in kratko utemeljite njegov pomen za (praktično) recepcijo rimskega prava tudi na Kranjskem? O čem govori njegova vsebina in zakaj, menite, je bila ta ponovno relevantna v 16. stoletju (tudi) pri nas?

Answer 215

V prvem zapisniku ljubljanskega mestnega sveta iz 1521 se v pravdi že sklicujejo na RP pravilo (Velejski senatov sklep). Dotika se problematike žensk kot porokinj (zavežeš se ob primarnem dolžniku, da boš ti poplačal dolg). Zaradi kompleksnejšega gospodarskega življenja in vnovične centralizacije oblasti. Omejiti vlogo žensk, zlasti vdove v Ljubljani v poslovnem svetu bile aktivne! Zdaj ima RP subsidiarno veljavo. LA Granda mož pred sodiščem, ki RP ne pozna, premaga z lastnimi argumenti, zakaj sužnjo osvoboditi. Ali imamo sodnike, ki razumejo RP?

Question 216

Od kdaj šele je bilo tudi za najnižja sodišča zapovedano zaposlovanje t.i. izprašanih pravnikov? Kaj vam ta podatek pove o širjenju vladarjevega vpliva kot zakonodajalca v naših deželah?

Answer 216

Pomeni vladarjevo ponovno pridobitev sodne in upravne oblasti skozi vzpostavljanje centralnih organov, kjer zaposlujejo šolane pravnike (»tujce«). Konec 18. stoletja obvezno zaposlovanje- primer?? Samovoljno- tiransko. Izprašani- patrimonialna sodišča. Premalo učenih pravnikov, zato se sklicujejo na vladarjevo pravo, ker ne poznajo RP.

Question 217

Ali je obče pravo v Svetem rimskem cesarstvu kakšen vladar kdaj formalno uzakonil? Kako in kdaj pa mu je bila vzeta pri nas veljava? Kako se je v vmesnem času uveljavilo v praksi?

Answer 217

Ne. Veljavo mu odvzame ODZ (1812). V vmesnem času se je obče pravo uporabljalo zgolj subsidiarno, primarno ves čas pravila partikularnega prava, z uveljavljanjem vladarjevega prava pa pravila vladarjevega prava. RP tam, kjer učeni pravniki, kamor vladar uspe ob odporih plemstva postaviti učene pravnike.

Question 218

Razmislite, od kod potem vpliv recepiranega rimskega prava na današnje kontinentalno civilno pravo?

Answer 218

V primeru šibke centralne oblasti, iskanje opore absolutističnih vladarjev v učenih pravnikih, ki imajo znanje o javnem pravu in ureditvi rimske države (dominat), razdrobljenost domačih prav (iura propria- ovira v panogah javnega prava), neustreznosti institutov domačega prava za nova gospodarska in družbena razmerja (blagovno-denarno gospodarstvo, razvita trgovina; kompleksnejši odgovori v RP), procesa humanizma in renesanse. Na ravni instituta Na Velejski statut se ne smeš več sklicevati. Enotna lastninska pravica, ločena od nepremičnine- RP danes! Obligacijske pogodbe, kompleksnejše poslovanje.

Question 219

Iz uvodnega besedila k Redu za deželska sodišča razberite, ali je bil ta red akt absolutnega vladarja?

Answer 219

Ne. Gre zgolj za vladarjevo intervencijsko zakonodajo, ko poseže v interni spor med nosilci pravice do krvnega sodstva in nižjim plemstvom, ki sodi v lažjih kazenskih zadevah 1. stopnje. Vladar je naslovljen kot varuh pravičnosti in starih pravic (starih korpusov partikularnih prav v deželi / več deželah in ni zakonodajalec. »Najponižnejše prosim .../...Ustregli smo z njihovo vednostjo (!) in po njihovem nasvetu/.../smo po zrelem najboljšem posvetu in pravnem premisleku sklenili takšen red...«. Plemiči so prosili z gravaminami! Pravo se odkriva v konkretnih postopkih in ne ustvarja načrtno v okviru obsežne zakonodaje z izključno veljavo.

Question 220

Kdo je bil Jean Bodin? Kateri njegovi deli sta poleg »Republike« še pomembni in zakaj?

Answer 220

Jean Bodin je bil v 16. stoletju učeni pravnik, odvetnik, politični filozof, zgodovinar, politik kot eden od mnenjskih vodij 3. stanu najverjetneje judovskega porekla. Po treh letih izstopi iz karmelitskega rodu. Slovel je kot izvrsten govornik. Trdil je, da kljub absolutnosti vladarjeve oblasti ta naj ne vključuje pravice samovoljnega obdavčenja. Zagovarjal je trditev, da naj vladar tudi ne posega v versko prepričanje podanikov. Za večjo politično udeležbo in vpliv 3. stanu. Knjiga o Metodi (podlaga za Republiko), Historiae.

Question 221

Zakaj Bodin v svoje delo vključi tudi podatke o ustoličevanju pri Karantancih? Od kod jih izve?

Answer 221

Bodin je preučeval, katere oblike vladavine po Evropi bi bile najprimernejše za od verskih vojn razklano Francijo. Katera ureditev bi bila primerna tudi za zagotovitev verskega miru? V In Europam Piccolominija zasledi opis ustoličevanja koroškega vojvode (str. 157). Bodin uvodoma napiše, da gre za primer sicer že dednega prenosa oblasti ob ohranitvi elementov kontraktualnosti (volilnosti). Kmet tisti (ljudstvo- kontraktualnost), ki predaja oblast- ne razume pojma kosezov. Obred, ki mu ni para v Evropi (Piccolomini se zgraža!). Colloque des Sept - Pogovor med sedmimi, verska strpnost.

Question 222

Kako je Jean Bodin zasnoval pojem 'suverenost': kateri element je bil zanj bistven in kateri rimski pojem mu je pri oblikovanju koncepta služil kot podlaga?

Answer 222

Suverenost je po Bodinu najvišja moč ukazovati (absolutna in večna moč, oblast države), kot glavni in nujni element za razumevanje države. Bistvena značilnost suverenosti je uveljavljati in razveljavljati (!!!! tudi partikularno pravo) zakone, saj to združuje tudi vse ostale državne pristojnosti. Zlasti latinski majestas imperii (ločuj historični izraz od realije) kot vse, kar obsega rimsko državo (res publica) in njeno vrhovno oblast  Republika (ne pomeni specif. državne ureditvi voljenih funkcionarjev). Suverenost se prenaša dedno, ko kralj umre, država preživi! Napačna srednjeveška interpretacija Ulpijanovega stavka.

Question 223

Ali ima suvereni vladar po Bodinu pravico sam odločati o višini davkov? Na kakšen način je svoje prepričanje o tem uresničeval Bodin sam v takratnem javnem življenju?

Answer 223

Ne, bil je proti vladarjevem verskem nasilju in samovolje glede višine davkov. Svoje mnenje je uveljavljal v okviru generalnih stanov kot član in mnenjski vodja 3. stanu. Zavzemal se je tudi za večjo udeležbo in političen vpliv 3. sanu.

Question 224

Kratko utemeljite, ali vladar, ki je legibus solutus (absolutus) , po Bodinovi koncepciji ni vezan na prav nobene zakone? Zakaj torej pravnozgodovinsko izraza tiran in absolutist nista sinonima?

Answer 224

Vsi vladarji na svetu podvrženi zakonom narave, hišnim zakonom lastne dinastije, božjim zakonom in ius gentium ; v Franciji zl. v S deželah partikularno pravo (Loisel: običaji premagajo zakon). Vladar je nevezan zgolj na zakone, ki jih uveljavi sam. Absolutni vladar v njegovem razumevanju nikakor ni enak tiranu (Georgenberški privilegij) ali despotu. Buržoazna država prevzame sodstvo, upravo, podržavljeno pravo itd. in idejo suverenosti. Na J Francije se najdlje ohranijo pravne šole v pozni antiki, poznavanje nekaterih del rimskega prava  Lex Romana Visigothorum.

Question 226

Zakaj ravno v 16. stoletju iskanje novih koncepcij oblasti v smeri krepitve oblasti vladarja? Kratko utemeljite, ali so se Bodinove ideje o oblasti uresničile v Franciji še v istem stoletju?

Answer 226

Zaradi hudih pretresov verskih vojn 16. stoletja, zlasti v Franciji med hugenoti in katoliki ter širom v Evropi (30-letna vojna). Ne, saj je to čas obsežnega zbiranja in izdajanja »uradnih zbirk OP Francije«, vanj vključeni tudi nekateri vladarjevi zakoni. Vse do konca 18. stoletja velja tradicionalna delitev država na območja S (OP pravo) in J (zapisano pravo) od Loare. Potrjene z vladarjevim pečatom!

Question 227

Na primeru avstrijske t. i. pragmatične sankcije iz 1713 utemeljite, ali so se z njo v habsburških deželah uresničile Bodinove ideje o oblasti?

Answer 227

Ne, saj ne gre za akt absolutnega vladarja, temveč se je o sprejetju pragmatične sankcije moral posvetovati z vsako deželo posebej (lex rogata- zaprošen zakon bolj kot lex data). Za nazaj je interpretiran kot konstitutivni akt, ki naj bi pod tem imenom pomenil temelj novega družbenega dogovora, izraz samostojnega vladanja v smislu absolutističnosti. Ne more se šteti kot akt absolutista, saj ni bil oktroiran, četudi je bil sprejet samo po nasvetu (consilium s svetovalci). Izjava o nedeljivosti dežel in nasledstvenem redu v obliki P.S. le članom svojega Tajnega sveta (consilio procerum). Ni absolutistični akt, saj ga ni poimenoval že v začetku kot pragmatično sankcijo, od ogrskih stanov dejansko je potreboval pristanek.

Question 228

V čem je paradoks situacije ob sprejetju ustave 1849 v primerjavi z načinom sprejemanja avstrijske pragmatične sankcije iz 1713?

Answer 228

Ustavo marca 1849 oktroira vladar brez pristojnosti konstituante, poleg tega gre za akt s precejšnjo mero buržoazne vsebine, tj. delitve zakonodajne oblasti, temeljnih svoboščin, načela enakosti. V zakonu pa piše, da si mora oblast deliti s parlamentom.

Question 229

V katero od treh razvojnih faz v obdobju absolutizma bi uvrstili začetek procesa depatrimonializacije na področju uprave v habsburških dednih deželah? Zakaj?

Answer 229

Pravni absolutizem (1620 – sr. 18. st.). Vladar je takrat že tako močan, da odpravlja stare organe in upravo, davčno je že neodvisen od stanov in jih sploh več ne sklicuje, sam ustvarja pravo. Na področju uprave pride zlasti do tega, da vladar sam nastavlja uradnike (pogosto to učeni pravniki), zlasti na tistih stopnjah, kjer ni stanovskih/patrimonialnih organov oblasti. celoten sistem države in sodstva 1848 podržavljen, učeni pravniki

Question 230

Katero vlogo ima kresija v sporih med kmeti in gospodi glede višine dajatev? Utemeljite z odlomkom. Ali presoja zgolj po občutku? Katera pristojnost, ki je kresiji tudi podeljena, je pri tem pomembna?

Answer 230

Na podlagi Patenta o postopku v podložniških zadevah je razvidno, da je imela kresija kot okrožni urad neposredni stik s kmeti (pritožbena stopnja). Kolikor je kmet ugovarjal višini same podložniške obveznosti je v primeru neuspešnega uveljavljenja ugovora pri gospodu o samem sporu odločala kresija (pomembno, da gre prvo do gospoda!). Dalje je odprta nadaljnja pot do najvišjih instanc. (1. člen). Iz 14. člena je razvidno, da kresija presoja po pravu (»ne ujema s pravom« )- kataster, predhodnica je imenjska knjiga (Terezijanski kataster preoblikovana imenjska knjiga). Vodijo katastre, torej imajo neposredni vpogled v podložniška bremena, zemljiški gospodje več ne morejo svojevoljno zviševati. Gospod lahko izgubi pravico do dajatve, če se izkaže za previsoko. KRESIJA IMA V VSAKEM PATENTU IZVEDBENO NALOGO Vladar s šolanimi pravniki, delujoči državni organi, realnost, ki jo sposoben reformirati PRIMERJAJ KAKO DRUGAČEN JE Z MALEFIČNIM REDOM (POMEMBNA, DA LJ LAHKO REČE, DA IMA KRVNO SODSTVO) BOLJ IZČRPNO, KODIFICIRANO V ZAKONU, SODNIKA SE VEŽE NA ZAKON! postopno; najprej okrožja, ne v času sinhrono; na Kranjskem 3 okrožja in 38 okrajev npr. (središča v tistih krajih, ki od nekdaj pomnembna gosp. mesta! DANAŠNJA UPRAVNA IN SODNA MREŽA!

Question 231

Kako so nastali okraji kot upravna stopnja? Čemu pa so služili števni oddelki?

Answer 231

Okraji se kot okrožju nižja stopnja razvijejo iz nabornih okrajev (sedež organ nabornega komisariata) na delegiranem gospostvu, neposredno iz nabornega sistema teritorialne organizacije novačenja (po pruskem vzoru). Komisariatom nabornih okrajev prične postopoma država nalagati še druge pristojnosti, na upravnem področju- gradnja cest, skrb za statistiko, skrb za izdelavo katastra (1785)- postopoma se razvijejo v splošna upravna in davčno upravna oblastva. Osnovna delitev tudi na kantone. Števni oddelki (konskripcijske občine, najnižja lokalna stopnja). Pod vodstvom deželne konskripcijske komisije se izvede štetje prebivalstva (namen novačenja, naborništva v vojsko). Posledično razdelijo ozemlje na števne oddelke (konskripcijske občine). Katastrske občine in občine kot jih poznamo danes. Jožefinski kataster- davki. Dojenček ob rojstvu takoj dobi davčno številko.

Question 232

Kako pa se v tem dolgem obdobju prične depatrimonializacija v sodstvu?

Answer 232

Ločitev sodstva od uprave na stopnji meddeželnih organov. Leta 1749 se obe glavni sodni instanci ograjno in deželnoglavarsko sodišče združita v DEŽELNO SODIŠČE, katerega glavna pristojnost je prvoinstančno sodstvo za civilne zadeve plemstva. Kazenski podložniški patent. ?? prostostna kazen = zapoprniška kazen, odseditev možna le v smislu proste saje!

Question 233

Na kakšen način Jožef II. patrimonialno oblast gospodov uspe omejiti vsaj delno? Kdaj pa je patrimonialno sodstvo povsem ukinjeno?

Answer 233

Preneha sklicevati deželne stanove. S patenti (O postopku v podložniških zadevah, robotni in nevoljniški). V Ilirskih provincah so odpravljena deželska sodišča (višje patrimonialno sodstvo), ohranijo se zgolj v neilirskih deželah. Z avstrijsko restavracijo 1814 jih ne obnovijo (kazensko sodstvo ostane za deželo enotno pri novem mestnem in deželnem sodišču). Z ustavo 1849 jih več ni.

Question 234

Kakšna je usoda mestnih avtonomij v času Jožefa II? Katero sodišče pa je v t.i. ilirskih deželah po glavnih mestih prvo državno sodišče s splošno kazensko pristojnostjo za vso deželo?

Answer 234

Te propadajo z ustanovitvijo in razvojem kresij. Jožef II. konkretno okoli 1786 odpravi dotedanji sistem volitev (sistem mutacij odpravljen) in sestavo organov, uvede voljen mestni odbor. 1808 se centralizira, župana zdaj postavlja cesar, ni več voljen. To je tribunal, potem deželno in mestno sodišče (kazenska pristojnost ngl na stan).

Question 235

Preberite prvi člen Robotnega patenta. Ali so po tem zakonu vse kmetije na Kranjskem dolžne štiri dni tlake? Se vsem, ki so do sedaj imele nižjo obveznost, ta zdaj zviša?

Answer 235

S prvim členom uvedejo maksimiranje tlake, kar velja za večje kmetije, za manjše ta maksimum sorazmerno nižji. V 16. členu zasledimo, da se tisrim, ki so imeli dotedaj nižjo obveznost, ta ne zviša (popravi se le tistim z višjo, kresije morajo to napisati v opravilno knjižico kmetov- kresije to tako nadzorujejo). Vsaka korist kmetu jemlje korist plemičev (zakaj in kako??).

Question 236

V katerem od členov Robotnega patenta se po vašem premisleku dobro odraža učenje od vodilnih ekonomskih teorij tistega časa?

Answer 236

Fiziokratko načelo v »zakon ima namen, da se izboljša položaj splošno koristnega kmečkega razreda«. Nadaljnji členi- dober pravnik, ki pozna prakso, področje. 42. člen-, 37. člen- ne sme dati tlake na pol in jo porazdeliti na več dni Močni kmetje imajo svoje hlapce, ki jih pošljejo delat tlako! Včasih delovni dan od zore do mraka. Poleti dalj kot pozimi! Rekli, da omejijo na 10 ur. Kaj je delovni dan? Skoraj ni odvečnega stavka, vse se osredotoča na problem! Izčrpno, sistematično, kodificirano pravo. V usus fori- ptujski statut, skozi prakso izčiščena pravila. Začnemo z abstraktnim vodilom, ga domislimo, določimo organ, ki ga predstavlja.

Question 237

Kateri predmeti so na novo uvedeni na dunajski univerzi? Zakaj? Katerega poučuje von Martini, katerega von Sonnenfels?

Answer 237

Predmeti s področja naravnega prava (von Martini) in kameralističnih znanosti (von Sonnenfels). Profesorji imajo velik vpliv na vladarja kot nj. svetovalci. Podržavljanje dunajske univerze- državno cerkveno pravo nadomesti kanonsko. MT odvzame moč Cerkvi, zaradi vzpostavitve izobraženih pravnikov.

Question 238

Kateri vidik podložništva je v načelu odpravljen z Nevoljniškim patentom? Kratko utemeljite s pomočjo vsebine vira. Katere izjeme so obstajale in čemu so bile v korist in v interesu?

Answer 238

Z njim se odpravi osebna nesvoboda (osebni vidik podložništva) (2, možnost zapustiti kmetijo, kolikor se najde naslednik (komentar kranjskih stanov, da ne bi ostala zemlja neobdelana; 4, prosta izbira poklicne funkcije, 5, prepoved opravljanja »grešinskih« služb, prostost izbire poklica, formalno dovoljena prosta možnost ženitve (po poprejšnji prijavi), prostost gibanja, kolikor ni v nasprotju z novačenjem , odpravljena služba v gospodi hiši (izjema tri leta za sirote). Prostost gibanja- potrebujejo delavce v manufakturah!

Question 239

V čem je bila bistvena razlika med Marijo Terezijo in njenim sinom, sovladarjem, glede tega, na čem temelji moč države? Ideje katerih učiteljev vplivajo na sina?

Answer 239

Med sovladarjema pride do razhajanja na verskem področju, glede verske enotnosti. Za Marijo Terezijo je prav ta eden od glavnih stebrov močne države (država kot krščanska skupnost), Jožef II. pod izrazitim vplivom razsvetljenske filozofije. Jožef II. meni, da je država v osnovi posvetna institucija in da je njena moč odvisna od št. in usposobljenosti njenega prebivalstva v gospodarstvu (populacionizem, ekonomisti- bodo protestanti, če jih vabiš v državo!). Na Jožefa II. vpliva njegov domači učitelj Christian Beck, ki vneto zagovarja nedotakljivost vesti posameznika, kot tudi da vladar ne sme odločati v zadevah zmotnih verskih prepričanj ali celo kaznovanju. Von Martini, tudi učitelj mladega Jožefa II., po Voltairju zagovarja idejo o nedotakljivosti človekovega dostojanstva ne glede na njegovo veroizpoved. Po drugi strani pa JII prepove prevod Voltairovih del. JII izpostavi problematiko, da se ljudi izganja iz vasi (ker protestanti), da grejo cele družine. JII potuje v Trst- toleranca na verskem področju.

Question 241

Opredelite pojem »toleranca« po Tolerančnem patentu? Kako pa je Jožef II razumel toleranco?

Answer 241

Gre za t. i. »tiho toleranco«. Dovoljuje izpolnjevanje verskih dolžnosti v zasebni sferi. Jožef II. zagovarjal odpravo cenzure in močno nasprotoval uporabi sile. verskih zadevah. Nasprotuje materinim ukrepom prisilnega preseljevanja odkritih protestantov iz Z habsburških dednih dežel (inkvizicijske komisije!). Za državo je verska toleranca manj škodljiva v določenem obsegu kot izguba prebivalstva in nenaseljeni predeli. Pravi, naj ne razlikujejo glede na vero, ko zaposljujejo, merilo sposobnost, delavnost, za blaginjo države. Ni pravica posameznika, mora jih biti določeno število. V sedmič! Lahko profesor, dobimo usposobljene ljudi v državo. . JII- časopisi začnejo cveteti, v smer svobode govora, da vidi, kaj si tudi ljudje mislijo o njem.

Question 242

Razmislite, ali je danes v naši ustavi uzakonjena ideja tolerance, primerljiva s Tolerančnim patentom? Ali obstaja konceptualna razlika? Kateri člen(i) urejujejo to problematiko; kako?

Answer 242

Danes je to varstvo negativnega vidika svobode veroizpovedi. 7. člen, 41. člen (svoboda vesti). Načelo o ločenosti države in verskih skupnosti, načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti, načelo enakopravnosti verskih skupnosti. Toleranca kot koncept presežena! Orodje pravnikov koncepti.

Question 243

Kratko utemeljite, ali je pri konstituiranju modernih političnih skupnosti povsod po Evropi kot dominantna v 19. stoletju prevladala jezikovno-etnična vez?

Answer 243

To velja zlasti za naslednice SRC (Avstrijsko in Nemško cesarstvo)- jezikovna pripadnost kot tista, ki narod ustvari. V podkrepitev nujno potrebna predpostavka zatrjevane, skozi zgodovino nespremenjene jezikovne kontinuitete in prepričanja o skupnem poreklu. Drugi je politično-državljanski koncept (Francija, ZDA). Po tem konceptu je politična skupnost tista, ki ustvari narod in kot tako državljanstvo in narod nista ločena. Imamo tudi pripadnost določene verozipovedi, koncept zgodovinske solidarnosti, ki privlada!

Question 244

Katere vezi pripadnosti pa so bile dominante do tedaj? Zakaj pa so postale obsoletne?

Answer 244

Tradicionalne vezi pripadnosti- stanovska pripadnost in deželna pripadnost (historične dežele). Zdaj ljudi veže status državljana (enakost pred zakonom). Za sklepanje zakonskih zvez, udejstvovanja v javnem življenju. Preževete, ker zahtevajo ljudsko suverenost. Politična participacija, voliti, vplivati na zakonodajo .Suverenost- postavljati zakone, zato državljan, enakost po zakonu, Francija odpravi dežele in vzpostavi na novo upravno delitev! Aktivno se dojemati kot državljan. Pravica do zborovanja in združevanja- vzpostavljati od spodaj navzgor, to odprto vsakemu državljanu (v imenu tega odpraviti stare vezi), ustanoviti stranko, društvo.

Question 245

Kako razumete Renanovo tezo, da je »obstoj naroda vsakodnevni plebiscit«? V čem je razlika z vplivnim pogledom na pojem naroda, kot ga je zastopal tudi nemški pesnik Fichte?

Answer 245

Glavna vez pripadnosti je občutek zgodovinske solidarnosti oz. vzajemne odgovornosti, ki temelji na preteklih preizkušnjah, skupnih odrekanjih, na izraženem pristanku na skupno življenje v prihodnje (= vsakodnevni plebiscit). Zdaj lahko opustiš državljanstvo! Fichte zastopa jezikovno-etnični koncept, kjer je jezik, tam je narod. To nujno predpostavlja zatrjevanje zgodovinsko nespremenljive jezikovne kontinuitete in prepričanja o skupnem poreklu

Question 246

Kratko utemeljite, zakaj Beneški Slovenci niso sprejeli jezikovno-etnične vezi pripadnosti kot dominantne?

Answer 246

Odločijo se za stoletno tradicijo avtonomije (skupne izkušnje) v Beneški republiki (niso bili v skupni državi vse od Rima!)- ker naj bi bila v buržoaznih državah to protiutež centralni oblasti, ki naj bi zadeve krajevno ali poklicno omejenih skupin prepuščala v upravljanje njim samim. Tako je omogočen intenzivnejši vpliv zainteresiranih oseb na take zadeve. Ni jim v interesu povezava v slovenski narod, ne čutijo se kot isti del narodne celote. 1848 slovenska identiteta- treba vzgojiti Kranjce, Korošce, Štajerce. Postopno razbijanje deželne pripadnosti. Ko pridejo Beneški Slovenci pod Avstrijsko cesarstvo se jim ukine njihove organe avtonomije (arengo, banke itd.). Želeli so se pogajati, podobno, kot so se nekoč z dožem. Moč, da so ob robu imperija, so izgubili.

Question 247

Kratko utemeljite, ali sta po ustavi 1849 pojma državljan in pripadnik naroda sinonima?

Answer 247

Ne, sta ločena koncepta. 5. člen: vse etnične skupnosti enakopravne. 23. člen: splošno avstrijsko državljanstvo ni vezano na pojem enotne avstrijske nacije. Sloveci kot narod so obenem po politično- dinastični pripadnosti tudi avstirjski državljani. Prvič pojem naroda kot pravni subjekt, česar ni v npr. francoski ustavi! Državljani avstrijskega cesartva lahko pripadniki tudi drugih narodov (jih je 10).

Question 248

Zakaj je bilo potrebno program Zedinjene Slovenije razširjati s peticijami?

Answer 248

Da so sploh ljudje spoznali, kaj so si neki intelektualci zamislili. To je tudi predpostavka za tabore in čitalnice!

Question 249

Kratko utemeljite, katera točka programa Zedinjene Slovenije se uresniči še v istem letu?

Answer 249

3. točka- ne se udeležiti volitev za frankfurtsko konsituanto (NE velikonemškemu načrtu). Izpolni se z volitvami v avstrijsko konstituanto, torej ne z volitvami v nemško (frankfurtsko). Zato tudi pohiteli s programom!

Question 250

Kratko utemeljite, ali so Slovenci s programom Zedinjene Slovenije leta 1848 zahtevali svojo državo? Zakaj lahko trdimo, da so zahtevali svojo avtonomijo? Katera zahteva je bila glede tega ključna?

Answer 250

Ne, zahtevali so zgolj razbitje historičnih dežel po narodnostnem kriteriju in oblikovanje Kraljestva Slovenije z lastnim deželnim zborom (voljeni parlament, sprejemati zakonodajo Kranjski deželni zbor 1867, slovenska večina) v okviru Habsburške monarhije. Največja ovira za enotno politično nastopanje širše kot na lokalni ravni se je namreč skrivala v dejstvu, da so sicer živeli v eni državi, vendar so bili upravno razdeljeni po starih historičnih deželah.

Question 251

Katere historične dežele ne bi obstale, če bi se bil program Zedinjene Slovenije uresničil?

Answer 251

Samo Kranjska se ne bi razbila.

Question 252

Kratko utemeljite, ali bi se na podlagi 2. točke programa Zedinjene Slovenije slovenski jezik prvič vpeljal kot sodni jezik?

Answer 252

Ne. V starem prisedniškem sistemu deželskih sodišč se je v okviru partikularnega sodstva in uprave na prvi stopnji razpravljajo v slovenščini, kot tudi razglasitve odločitev (Zapovedni list!). Sodi pravnik, ki pa ne zna nujno nemško (po eni strani v škodo, po drugi v korist). JII odpravi ustno obravnavo: pisani, sistematični, v domače jezike prevedeni zakoni- pisana beseda objektivizira.

Question 253

Od kdaj naprej je bilo na podzakonski ravni šele urejeno, da se zapisniki na Kranjskem obvezno vodijo v slovenskem jeziku, če stranka govori ta jezik? Zakaj je to trajalo tako dolgo, če pa že ustava 1849 zagotavlja enakopravnost vseh narodov glede jezika?

Answer 253

Leta 1867 je na Kranjskem uvedeno obvezno vodenje slovenskih zapisnikov, kolikor stranka ta jezik govori. S podzakonskimi akti prisili, da se ustavna določba uresničuje. To je kranjska odvetniška zbornica. Upoštevati notranji uradovalni jezik v komn. s prebv. in zunanji uradovalni jezik.

Question 254

Preberite odlomke iz ustave 1849 in poskušajte na primeru vsaj treh členov utemeljiti odpravo glavnih značilnosti t. i. fevdalne dobe.

Answer 254

13. čl.- Cesar pri kronanju priseže na ustavo, torej se zaveže, da bo ravnal v skladu z njenimi določbami (v nasprotju z absolutizmom).. Iz VII. poglavja vidimo, da se zakonodajna oblast v zadevah cesarstva deli na cesarja in državni zbor, v zadevah dežel pa jo izvaja cesar skupaj z deželnimi zbori (delitev oblasti). 26. čl. predvideva ukinitev vsakršne osebne odvisnosti, podložnosti ali vezanosti, celo suženj, ki vstopi na avstrijsko ozemlje ali plovilo je svoboden (odprava osebne podložnosti ). 27. čl.- enakost pred zakonom. V pragmatični sankciji že nedeljivost ozemlja! 43. člen- uvedba volilne pravice. 77. člen- ukinitev stanovskih ustav (deželni ročini). 5. člen- enakost narodov. 32. člen- Prvič kodificirana ustava- izčrpni zakonik na najvišji ravni, ki za nazaj razveljavlja! Podobno naredi angleški parlament za recepirano MGL.

Question 255

Na podlagi Ustave 1849 pojasnite, ali je bil cilj uvedbe parlamentarizma dosežen? Kako? Katere druge cilje pa so buržoazne revolucije še zasledovale?

Answer 255

Moderno ustavo, najvišji šravni akt države, bi kot izpeljavo načela ljudske suverenosti sprejela voljena ustavodajna skupščina (konstituanta, parlament). Zahteva po parlamentarizmu zahteva voljen parlament, kjer bi bili zastopani vsi državljani, ne glede na sloj, poleg tega naj bi si parlament z vladarjem oblast delil. Prvič imamo parlament. Na ravni države in dežele, z voljenimi poslanci. Oktroirana ustava iz 1849 predvideva v VIII. poglavju dvodomno predstavništvo in delitev zakonodajne oblasti cesarja s parlamentom (avstrijski državni zbor in deželni zbori). V času do sprejetja silvesterskega patenta (1851), torej ko je bila ustava v veljavi, niso bili predstavniški domovi sklicani niti enkrat, zato ne moremo govoriti o uvedbi parlamentarizma. Poleg tega so kasnejše variante v zgornjem domu velik del nevoljenih ćlanov (gosposka zbornica) in tako je takšna sestava zbora služila tudi centralizaciji same državne oblasti. Buržoazne revolucije so zasledovale številne cilje: - zahteva po konstitucionalizmu (moderna ustava in ustavna država) in parlamentu - težnja po močni centralni državi in uvedbi določenih oblik avtonomije (lokalne, interesne)- MOČNA OBČINA (Kaj Slovenci terjamo?)- temeljne enote lokalne samouprave; vladar sam je nad zakonom - socialni cilji (odprava fevdalnih razmerij) - gospodarski cilji (svobodna konkurenca  kapitalistično gospodarstvo)  kmetje imajo lastnino nad kmetijami - nacionalni cilji (kaj naj veže ljudi s statusom državljana v novih državah meščanske ureditve?)- 5. člen

Question 256

Katera je bistvena omejitev volilne pravice, ki odraža interes in nov položaj premožnejšega prebivalstva? Kaj pa je bil t. i. inteligenčni »cenzus« in v čem je bil njegov pomen?

Answer 256

Različni politični privilegiji določenim skupinam so zlasti značilni za začetno obdobje buržoazne države, kljub ustavi in ideji enakosti ljudi pred zakonom. Sredstva za dosego privilegiranega položaja: sestava predstavniških organov, volilni sistemi, omejitev pristojnosti predstavniškega doma. Zlasti volilni sistemi z volilnimi cenzusi so zagotavljali prednosti manjšega kroga prebivalstva. Premoženjski (davčni) cenzus je razporedil potencialne volivce v volilne razrede glede na višino plačanih davkov. Inteligenčni cenzus je podeljeval volilno pravico tistim, ki so imeli univerzitetno diplomo (razširi krog upravičencev- tudi, da so izobraženi lahko izvoljeni na pomembne funkcije!). Volilni razredi zelo spominjajo na stare stanove!

Question 257

Poglejte shemo Kranjskega deželnega zbora v Vilfanovi knjigi in jo razložite. Kdo voli in kako so poslanci organizirani? Ali je kmečko prebivalstvo pravično zastopano?

Answer 257

Volivci porazdeljeni v volilne okraje, ki so služili kot volilna »telesa« pri razdeljevanju mandatov. Izvoljeni predstavnik je imel lahko imperativni ali prosti mandat. Pri prvem je poslanec vezan pri glasovanju na naročila, ki mu jih je dala njegova skupina volivcev, kar vpliva na sklepanje kompromisov. Deželnemu zboru predseduje deželni glavar. Zbor je sestavljen iz kurij (interesne skupine poslancev, katerih število v posz. kuriji je vnaprej določeno ngl na število volivcev ali volilnih udeležencev). Konkretno za Kranjski deželni zbor je določeno po 10 poslancev za veleposestniško in mestno kurijo, za podeželsko pa 16 poslancev. Kurijo so predstavljali poslanci enega volilnega razreda, tj. skupne volivcev, po zakonu oblikovane glede na družbeno, gospodarsko in interesno pripadnost. Ngl na število volilnih upravičencev ali udeležencev je vnaprej dodeljeno število mandatov. V veleposestniško in mestno kurijo neposredno volijo svoje predstavnike, za podeželsko kurijo velja sistem posrednih volitev z volilnimi možmi. Ni pravično zastopano. Vsak volilni razred voli svojo kurijo. Število predstavniških mest (36 poslancev)- procentualno kmečkega prebivalca 90 %, torej nesorazmerno glede na npr. veleposestnike, ki majo 10 poslancev in jih je manj procentualno. Volilno pravico je imel vsak svojepravni moški avstrijski državljan, ki je dopolnil vsaj 24 let in ni izključen od volilne pravice. Samo v volilskem razredu veleposestnikov so lahko preko pooblaščenca volile tudi svojepravne ženske, veleposestnice (več kot 24 let stare).

Question 258

Poglejte shemo dvotirnega sistema v Vilfanovi knjigi in drsnicah ter ugotovite, katerega upravnega organa, vpeljanega za časa Marije Terezije, ni več? Kateri od organov so izvršilni, kateri pa imajo normodajno pristojnost? Kateri organi štejejo kot avtonomni?

Answer 258

Kresije, ki so delovale na območju okrožij, so ukinjene. Njihova mesta zavzamejo okrajna glavarstva. Zakonodajno/ normodajno funkcijo imata državni (C) in deželni zbor (A); tudi na občinski in okrajni ravni. Izvršilni organi oz. organi uprave so v sklopu centralnega tira ministerski svet (vlada), cesarsko namestništvo na ravni velikih dežel oz. večih dežel, deželna vlada in lokalno deželni odbor, na ravni okrajev okrajno glavarstvo (C) in okrajno ter občinsko avtonomno predstojništvo. Normativno urejanje lokalnih zadev: okrajni in občinski odbor.

Question 259

Preberite Provizorični zakon o občini in ugotovite, katere funkcije so primerljive funkcijam soseskinega župana? Kako jim rečejo s skupno besedo (nadpomenko)?

Answer 259

Soseskin župan je predvsem reševal določene vrste sporov glede izrabe srenjske zemlje in razreševal spore glede poteka meja. Po 119. členu je imel župan nalogo nadzorovati občinske meje, poleg tega je skrbel za varnost ljudi in premoženja. Izvirno delovno področje župana. Meje zarisane s katastrsko mapo! Pri prenesenih področjih niso več funkcije sosekinega župana (odgovoren za seznanjanje javnosti z zakoni in zakonskimi določili, dolžnost izterjatve in odvajanja direktnih davkov (ni še delujoče davčne uprave), dolžan sodelovati pri zadevah nabora in rekruitiranja). Občine- kontinuiteta do danes (po principu samouprave!).

Question 260

Preberite odgovor ministra Stadiona guvernerju ljubljanskemu gubernija. Kako ga razumete? Katera Stadionova misel je še kako pomembna tudi danes?

Answer 260

Zavrnil poglede guvernerja ljubljanskega gubernija o težavnem uvajanju občin, ki ga je guverner pripisoval surovemu, napram novotarijam nezaupnemu ljudstvu  Izkušnja uči, da so to redno gesla udobne povprečnosti, ki skuša s tem olepšati svojo lastno majhno sposobnost  Prva in najbistvenejša dolžnost političnih oblastev je, da ustrojne zakone natančno in živo preučujejo in si postavijo nalogo, kako bi morebitne težkoče premagali, kako bi se zakon pojasnil primerno doumljivosti občin, kako bi se jim moglo vzbuditi za to zanimanje. Oba ministra plemiča, eden bolj liberalni, drugi konservativni. Abstraktni teksti- novi koncepti, nerazumljivi, potrebujemo tvorjenke, neologizme (potreba po razlagi terminov- to je na pravnikih).

Question 261

Zakaj pa je Stadion pomemben v kontekstu geneze slovenske univerze in s tem tudi pravne fakultete? Kdo pa je bil Karel Ulepič?

Answer 261

Stadionov odgovor, da so Slovenci kot ustavno enakopravni narod Avstrijskega cesarstva in kot taki upravičeni do vseučilišča (univerze), za katerega primerna je Ljubljana, so šteli za uradni odgovor avstrijske vlade (notranji in začasni šolski minister) in so ga kot takega navajali v pogajanjih z državo kot argument, da so oblasti univerzo v Slovenijo tako v načelu že odobrile. Josip Kranjc avtor temeljnega učbenika za civilno pravo. Dr. Karel Ulepič je bik 1848 izvoljen (postojnski okraj) za poslanca v prvi avstrijski državni ustavodajni zbor (konstituanta), kjer je kot slovenski poslanec zastavil poslansko vprašanje avstrijski vladi tik pred njenim razpustom 1849 z zahtevo po slovenski univerzi v Ljubljani, sklicujoč na pričakovano ustavno načelo enakopravnosti narodov. 1849 je postal predsednik kranjske deželne komisije za zemljiško odvezo. Leta 1853 je bil poklican na Hrvaško, da je izvedel zemljiško odvezo. 1861 je prevzel predsedstvo deželne vlade (prvi predsednik deželne vlade) v Lj in bil prvi Slovenec na tem položaju.

Question 262

Zakaj Jurčič v svojem članku v oporeka tezi ogrskega Srba Miletića, da bi naj »slovensko vprašanje« bilo »avstrijsko«, »jugoslovansko vprašanje« pa da naj se z »avstrijskim« ne bi mešalo? Katerih (in čigavih) teženj, ki so kasneje dejansko onemogočale preureditev države trialistično, sta se oba zavedala že takrat?

Answer 262

Avstrijsko vprašanje pomeni kateri del naj bi Avstrija obsegala, kolikor bi prišlo do razpada države. Težnje Nemcev, ki so si želeli Trsta in s tem dostopa do Jadrana, kar onemogoči trialistični koncept.Josip jurčič: Slovanski jug in Srbi: 1870 predvidijo situacijo, ki privedla do razpada?  Hrvati in Srbi pod ogrskim delom, kaj naj avstrijski del obsega (avstrijsko vpr.)? sporna ves čas Kranjska? »okno v svet«- Trst, dostop do morja. TRIALISTIČNI KONCEPT- KDO NAJ SESTAVLJA TO TRETJO ENOTO ZNOTRAJ AO? KDO NAJ SESTAVLJA NOVI JUGOSLOVANSKI DEL? Ogrski Srbi, Hrvati v jugoslovanskem delu. Slovenci moramo biti v avstrijskem delu, na Kranjskem, ker Nemci želijo dostop do morja. V SFRJ zgrajena Luka Koper!

Question 263

Kratko utemeljite z odlomkom, ali se Jurčič odpoveduje programu Zedinjene Slovenije?

Answer 263

Mladoslovenci, med katerimi je bil tudi Jurčič, so se zavzemali za program ZS (še vedno v okviru monarhije) in ga na taborskih shodih spremenili v vseslovensko gibanje (Jurčič omeni idejo zveze s Hrvati kot drugi del »našega programa za bodočnost«). S prvo sejo vlade 31. 10. 1918 ozemlje poimenovano Slovenija!

Question 264

Glavna zahteva t. i. Majniške deklaracije 1917 ? Njen pomen? Kdo jo sestavi in zastopa ter kje? Kako si razlagate formulacijo, da poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, postavljajo svojo zahtevo »na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava« ?

Answer 264

Glavna zahteva Majniške deklaracije je zavzemanje za trialistični koncept: »vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo SHS, zedinijo pod žezlom habsburške-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju«. Sestavi Jugoslovanski klub. Pomembno priučiti se za moderno državo. Kot pristaš hrvaškega državnega prava (JEK) je dokazoval naravno zvezo slovenskih in hrvaških pokrajin z zgodovinsko solidarnostjo, ki se je pokazala zlasti v turških bojih in bila izražena v raznih državnih pogodbah, zlasti v hrvaški pragmatični sankciji. Uresničiti hrvaško državno pravo se pravi združiti vse avstrijske Jugoslovane v trialistično monarhijo. Prvič zahteva podana uradno (državni zbpr na Dunaju). Zavezujoči pravni temelj! Hrvaška znotraj Ogrske svoj sabor, posebno mesto. Ustava 1849 vzpostavni narode kot pravne subjekte. Samoodločba narodov po ww1- prvič mednarodni subjekti.

Question 265

Razložite pomen deklaracijskega gibanja leta 1917. Kateri del prebivalstva ima v njem prvič posebno vlogo?

Answer 265

Deklaracijsko gibanje, za katero so značilne izjave posameznih občinskih odborov za Majniško deklaracijo, zbiranje množičnih osebnih in društvenih podpisov ter prirejanje velikih ljudskih shodov in taborov v podporo deklaraciji, je zajelo celoten slovenski prostor v avstrijski državni polovici. Deklaracijo je podprlo 507 občin in občinskih odborov, zbranih pa je bilo približno 150 000 podpisov. Posebej je bilo zbranih še 200 000 podpisov žena in deklet, ki jih je Franja Tavčarjeva, žena ljubljanskega župana, na velikem deklaracijskem shodu 24. marca 1918 v Ljubljani slovesno izročila predsedniku Jugoslovanskega kluba Korošcu. Vprašanje izjave za Majniško deklaracijo je postalo ključno vprašanje v slovenski notranji politiki in še posebej v sporu znotraj VLS. Majniško deklaracijo s političnim uspehom poudarjali liberalni narodnjaki v Trstu, poudarjali so jo na Štajerskem tako liberalci kot Šušteršiču nasprotni klerikalci, izjavo zanjo so zahtevali mladini na Kranjskem, konec avgusta se je zanjo brezpogojno izjavila duhovščina na Goriškem, istočasno tudi del duhovščine na Kranjskem. V glavnem, deklaracija je dobivala vse več privržencev med politiki kot tudi med navadnimi ljudmi. Vsi ti dogodki pričajo, da je politika Jugoslovanskega kluba in njegova programska Majniška deklaracija doživela zelo močan odziv v slovenskih deželah in da se je vprašanje izjavljanja za deklaracijo postavilo ne samo kot stvar izražanja jugoslovanske zavesti, ampak tudi kot akcija proti tistim elementom v slovenski meščanski politiki, zlasti proti Šušteršiču, ki so Majniško deklaracijo prikrito zavračali in skušali preprečiti, da bi postala temelj, ki bi se na njem razvila radikalnejša slovenska narodna politika. Prvič politično udejstvovanje na tisoče žena (poziv, naj delkaracijo podpiše vsaka slovenska hiša). Moški na fronti, čas ww1. Kako ideje približati ljudem? Peticijsko, taborsko, vseučiliško, deklaracijsko gibanje. (množičnost, samoorganiziranost, 1849 možnost ustanavljanja društev, občutek pripadnosti).

Question 266

Kdaj je bila razglašena Država SHS, kdaj in kje pa imenovana prva slovenska vlada? Katera ozemlja je Država SHS obsegala?

Answer 266

Država SHS je ustanovljena na Kongresnem trgu 29. 10. 1918 v sklopu velike narodne manifestacije, kjer se javno pretrgajo državnopravne vezi med slovenskimi deželami in AO (dr. Rostohar kot najvišji častnik slovenskega rodu v AO vojski odpove cesarju prisego). Hkrati razglasi odcepitev tudi hrvaški sabor, zagrebško Narodno vijeće pa se razglasi za vrhovno oblast na ozemlju jugoslovanskih narodov znotraj AO (politični  samooklicani vrhovni državni organ) in s tem nastanek provizorične Države SHS. Za nazaj potrebno izbrati datum (17. 11. 1918)- konstrukcije za nazaj, to je proces razpadnja večstoletnega imperija! 31. 10. 1918 je bila imenovana prva slovenska vlada. Ozemlje: brez Primorja do Postojne, Dalmacija, BiH (aneksacija k AO na Berlinskem kongresu), Vojvodina (ogrski Srbi). Na PF je zazvonil telefon, na drugi liniji Anton Korošec, predsednik Narodnega sveta (slovenski jezik). Na balkon Kongresnega trga (Kranjski parlament!). Ljubljanski kongres 1821.

Question 267

Kdo je bil Ivan Žolger, kaj je bila »Žolgerjeva ustava« in v čem vidite njeno povezavo z vsebino Programa Zedinjene Slovenije?

Answer 267

Velik strokovnjak za upravno pravo dr. Ivan Žolger je predsedoval upravni komisiji za objavo Naredbe, zaradi česar je ta poznana tudi kot »Žolgerjeva ustava«. Dr. Ivan Žolger je bil minister v zadnji avstrijski vladi (edini Slovenec oz. Slovan) in eden od matičarjev PF, 1918 je dosegel naziv rednega univ. prof. na PF dunajske univerze. NAredba celokupne vlade o prehodni upravi je načrt začasne ustave in uprave za Slovenijo. Povezava: ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani še vedno poimenovano s starimi imeni historičnih dežel. Z Naredbo so dežele odpravljene (III. Samouprava). Slovenščina razglašena kot uradni jezik. V dveh mesecih slovenizacija šolstva in sodstva. Vzporedno dokončna germanizacija na Dunaju (huda lakota, nato Ljubljana (preoran Kongresni trg), Zagreb). S ponosom se imenujejo za povratnike.

Question 268

Zakaj je v Naredbi celokupne vlade o prehodni upravi govora o 'prehodni' upravi?

Answer 268

Ker je bila Država SHS mišljena le kot prehodna tvorba (»dokler konstituanta naroda SHS ne določi ustave države SHS in se ne uveljavi po zmislu te ustave upravni ustroj....« ). Obstaja dejansko dober mesec (do 1. 12. 1918).

Question 269

Posli katerih odborov preidejo na Narodno vlado SHS v Ljubljani in kaj to pomeni?

Answer 269

Narodna vlada SHS v Ljubljani je prevzela vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblasti in naprav v vsem svojem teritorialnem območju. Deželni odbor (izvršilni organ kranjskega deželnega zbora) dosedanje vojvodine Kranjske se je razpustil ter so s tem odvezani svojih funkcij deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, deželni odborniki. Nikjer ni napisano, da se deželne meje odpravijo (de facto nima jurisdikcije)- vejo, da se bo o tem odločalo na mirovnih konferencah. Za nazaj štejemo, da so bile de facto odpravljene meje (1. točka ZS).

Question 270

Do kdaj deluje Narodna vlada SHS za Slovenijo? Kratko razložite, ali jo nadomesti pokrajinska uprava za Slovenijo?

Answer 270

Z ustanovitvijo nove države, ne morejo takoj prenehati stare institucije. 20. januarja 1919 jo nadomesti Deželna vlada za Slovenijo, ki deluje do sprejetja Vidovdanske ustave (28. 6. 1921). Pokrajinska uprava za Slovenijo(prehodni organ), po ustavi mišljena kot prehodni organ, je prenehala delovati leta 1923. Z vsakim naslednjim organom so se pristojnosti le-tega bolj krčile, oblast pa se je centralizirala.

Question 271

Razložite, kateri organ opravlja funkcijo vrhovnega sodstva v času Države SHS do spomladi 1920? Kdo pa je bil Ivan Kavčnik?

Answer 271

Višje deželno sodišče v Ljubljani. Potreba po ustanovitvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani se izraža v dejstvu, da sta po zedinjenju za slovenske dežele prej najvišji dve instanci, Vrhovno sodišče na Dunaju in Višje deželno sodišče v Gradcu, zdaj izven slovenskega prostora (Vilfan 1996, 515). Prvotno je predviden in z Naredbo tudi uveden zgolj dvoinstančni postopek v Sloveniji, kar pomeni, da Višje deželno sodišče v Ljubljani opravlja funkciji višjega deželnega in tudi vrhovnega (kasacijskega) sodišča (Vilfan 1996, 515). Kadar tretjeinstančno sodišče zlasti v kazenskih zadevah odloča zlasti o tem, ali naj se drugostopna sodba bodisi potrdi ali razveljavi (kasira), govorimo o vrhovnem sodišču kot kasacijskem sodišču (Vilfan, 1996, 514). Pristojnost višjih deželnih kot kasacijskih sodišč določa Naredba v 2. odstavku 3. točka V. poglavja o pravosodni upravi (Perovšek 1998, 104). Ivan Kavčnik je bil prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani pa je Ivan Kavčnik, ki ga za to funkcijo začasno imenuje Narodna vlada SHS. Kavčnik je imel tako ob prevratu nalogo reorganizirati višje sodstvo na Slovenskem z namenom, da vsaj začasno slovenska sodišča odločajo o zadevah tudi kot zadnja instanca (Škrubej 2018, 26). Pred razpadom AO je bil sodnik Vrhovnega sodišča na Dunaju. Bil je pobudnik ustanovitve Centralne pravosodne knjižnice, ki deluje še danes. Njegov uvodni nagovor. Poziva na pravičnost, interpretacijo načelo ODZ-ja (sodnikov ne sme biti strah odločati!). Ima znanje, kako vrhovno sodišče funkcionira!

Question 272

Zakaj je bila Kraljevina SHS razdeljena na 6 pravnih ozemelj? Katerih?

Answer 272

V Kraljevini SHS je okvir za strukturo sodišč v državi v državi predstavljalo šest priznanih pravnih območij (Vilfan 2022, 133). Vsako pravno območje je imelo lastno vrhovno sodišče. Ob svojevrstnem zgodovinskem razvoju in tradicijah medsebojno različnih pravnih redov, bi bilo tako pravno nepoenoteno ozemlje težko obvladovati zgolj z enim samim vrhovnim sodiščem. Nazadnje so billi skupaj v Rimskem cesarstvu. Pravna območja: Slovenija in Dalmacija (prej AO, avstrijski del), Hrvaška in Slavonija (prej AO, ogrski del, posebni status), Vojvodina in Međimurje (AO, ogrski del, brez posebnega statusa), Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora.

Question 273

Glede katere pravne panoge (in odgovarjajočih sodišč) so med pravnimi območji obstajale največje razlike, kar se odraža tudi v Vidovdanski ustavi? Najdite ustrezno določbo!

Answer 273

137. člen (prehodne določbe)- različnim pravnim območjem pusti stare sisteme sodišč. Komaj uspejo poenotiti kazensko pravo (kodificirano na novo za vso državo: KMP, KPP) in nekaj ožjih panog civilnega prava (CPP, Zakon o civilnem postopku, Zakon o zemljiški knjigi), ne uspejo sprejeti enotnega civilnega zakonika (obligacijsko, stvarno, dedno, družinsko pravo). Težko poenotiti zakonsko zvezo (Vojvodina in Međimurje!).

Question 274

Na katerih pravnih področjih pa vseeno pride do poenotenja in s katerimi pravnimi akti?

Answer 274

Poenotene panoge – kodificirano pravo na novo za vso državo: - Kazensko materialno pravo (1929) in Kazensko procesno pravo (1929) - Civilno procesno pravo (1930); - Zakon o zemljiški knjigi (1930);  pravo avstirjskega ozemlja raztegne na eno državo, IZJEMA (bil je pač najbolj moderen) - (Prva dva dela novega Trgovinskega zakonika (1. Trgovci in trgovinsko osebje; 2. Trgovinske družbe in tajne družbe), ki pa zaradi manjkajočega tretjega dela nikoli ne dobita ‚obvezne‘ moči) - Civilni postopek

Question 275

Kako so se različna pravna območja odražala v raznoliki strukturi vrhovnih sodišč po državi? Kaj v zvezi s tem ureja Vidovdanska ustava?

Answer 275

Stol sedmorice v Zagrebu, Vojvodina in Međimurje kasacijsko sodišče v Beogradu (oddelek B v Novem Sadu), Srbija oddelek A Novi sad, BiH Vrhovno sodišče v Sarajevu, Črna Gora Veliko sodišče v Podgorici. Poslujejo do uvedbe za vso državo skupnega kasacijskega sodišča v Zagrebu, smatrajo se za oddelke kasacijskega sodišča (137. čl.). Prehodne določbe v novem zakonu res veljajo, to najprej pogledamo!

Question 276

Kako so bile organizirane oblasti (zlasti na ozemlju današnje Slovenije)? Kaj nam s tem v zvezi pove stenografski zapisnik 1. seje I. zasedanja ljubljanske oblastne skupščine?

Answer 276

Oblast (upravni teritorij)- načeluje ji veliki župan, ki ga postavi kralj. Ena oblast ni smela imeti več kot 800.000 prebivalcev (ni povezovanja po narodnosti = skupen jugoslovanski narod). V državi 33 oblasti, v Sloveniji ljubljanska in mariborska oblast. Organi cevtralne uprave in avtonomije. SLS s kraljem večinoma zelo dobro sodeluje. Stenografski zapisnik- določena področja urejajo pod nadzorom velikega župana z uredbami, ki jim priznajo, da lahko razveljavljajo stare deželne zakone. Nazaj pridejo v fazo decentralizacije.

Question 277

Kakšna je bila vloga velikega župana? Ali je to avtonomni organ? Utemeljite z viri!

Answer 277

Na čelu vsake oblasti veliki župan – predstavnik beograjske vlade (ni bil avtonomen organ), podrejen ministru za notranje zadeve (95. člen). 98. čl.- veliki župan je vrhovni predstojnik obče državne administracije v oblasti

Question 278

Zakaj govorimo o prevladi nacionalnega unitarizma? Kje v Vidovdanski ustavi se to kaže?

Answer 278

Nacionalni unitarizem – izraža se v ureditvi pokrajinske sestave države, pri čemer je upravne enote oblikovala po številčnem kriteriju (max. 800 000 prebivalcev), ne pa narodno-etničnem (VIII. oddelek, Upravna oblast). Uradni jezik naj bi bil srbsko-hrvaško-slovenski, dvojezičnost v javni upravi.

Question 279

Kakšne novosti, zlasti glede upravne razdelitve države, prinese oz. potrdi oktroirana ustava 1931? Kdaj so uvedene banovine? Kaj to pomeni za današnje slovensko ozemlje Slovencev?

Answer 279

Upravno oblast razdeli na banovine, sreze in občine, v Kraljevini Jugoslaviji je 9 banovin. Ljubljanska in Mariborska oblast se tako združita v Dravsko banovino, s sedežem v Ljubljani. Banovinam načeluje ban, ki ga postavi kralj na predlog ministrskega sveta. Skoraj celotno etnično slovensko ozemlje spet združeno.

Question 280

Kratko utemeljite, ali v Kraljevini SHS (Jugoslaviji) še obstajajo občine, kot so jih poznali v obdobju Avstro-Ogrske?

Answer 280

- Občine – z odpravo deželnih zborov in odborov je nadzor nad občinami prešel na narodno oziroma kasneje deželno vlado - Pri občinskih volitvah odpravljen dotedanji sistem davčnega cenzusa z volilnimi razredi - nadzor nad občinami prešel pod oblasti (ko so bile ustanovljene) - šestojanuarski režim je vse tedaj obstoječe občinske uprave razrešil, župane so na novo imenovali tedaj še delujoči veliki župani oblasti - 1933 nov zakon o občinah  občinski odbori zopet voljeni, nadzor nad občinami pa so neposredno izvajali sreski načelniki; občina je po tem zakonu morala šteti vsaj 3000 prebivalstev (prej manjše) – združevanje/komasacija občin  število občin padlo iz 1000 na 400

Question 281

O kateri značilnosti postopka nam priča prva določba Zakonika XII plošč in s katero težnjo v razvoju kazenskega prava jo lahko povežete?

Answer 281

problematika pregona

Question 282

Katere tendence v razvoju kazenskega prava še poznate in katere od teh lahko prepoznate iz Kranjskega deželnega privilegija 1338?

Answer 282

Tendenca podržavljanja kazenskega pregona, tendenci individualizacije in subjektivizacije kazenske odgovornosti (odgv. za učinek, objektivno do odgv. zaradi določene stopnje krivde, subjektivno). Tendenca k čim večji sorazmernosti med dejanjem in kaznijo, tendenca odprave razlikovanja težje izrečene kazni glede na družbeni status ((ne)enakost pred zakonom), tendenca odprave telesnih kazni in ukinjanja smrtne kazni, tendenca glede vprašanja, kdo/kaj določa katero dejanje je kaznivo (sklepanje po analogiji do načela zakonitosti v KP).

Question 283

Kaj pa je to inkvizitorno načelo ali maksima in iz katerega dela Malefičnih svoboščin ga lahko smiselno razberete?

Answer 283

Zaslišanje obdolženca z mučenjem, ki ga nadzoruje sodnik (obsežna določitev postopka preiskave).

Question 284

Kratko utemeljite, od kdaj naprej lahko na našem ozemlju govorimo o začetku uveljavljanja oficialnega načela?

Answer 284

Ko je pregon zaupan državnim oblastem. Po odpravi patrimonialnega sodstva z avstrijsko restavracijo 1814.

Question 285

Ali je v Redu za deželska sodišča izpeljana napoved, da bo ta red naštel vsa krvna dejanja, ki jih šteje kot hudodelstvo? Katero moderno načelo kazenskega prava vsebuje prav to misel v svojem jedru in v katerem zakoniku je pri nas nato prvič res uvedeno?

Answer 285

Ne (20. določba). Načelo zakonitosti (Nullum crimen nulla poena sine lege praevia ), vsako kaznivo dejanje mora biti vnaprej določeno, drugače ni kaznivo. Prvič opredeljeno v zakoniku Jožefa II. (1. določba).

Question 286

V čem je Cesare Beccaria videl izvor kazni in kako je pojem kazni sploh opisal? Kdo ima po njegovem lahko edini kaznovalno pravico ter zakaj? Na čem temelji pravica do kaznovanja?

Answer 286

Iz človeškega stanja svobode v vojni, smo del svobode odrekli za ceno miru. Družbena pogodba. Družba po zakonih. Opiše kot otipljive razloge (sensibli motivi).

Question 287

Kakšno je bilo stališče Beccarije do smrtne kazni in kateri so bili njegovi glavni argumenti proti njej?

Answer 287

Beccaria bil proti smrtni kazni (O zločinih in kazni, ruska cesarica Katarina, MT in JII)- smrtna kazen je hipna, nima dovolj splošno preventivne funkcije; vpliv Rousseauoja.

Question 288

Na katere vladarje je vplival Beccaria s svojimi idejami in katere spremembe na področju kazenskega prava so vladarji uzakonili pri nas v 18. in v začetku 19. stoletja (tudi) pod njegovim vplivom?

Answer 288

Na razsvetljene habsburške vladarje (MT, JII), Katarina Velika. Omejitev smrtne kazni (JII), svoboda vesti in olajševalna okoliščina zanemarjene vzgoje (Franc II.), lex mitor.

Question 289

Od kdaj naprej lahko govorimo o enotnem kazenskem državnem sodstvu po načelu enake podsodnosti ne glede na stan?

Answer 289

1814, čas avstrijske restavracije (mestna in deželna sodišča, v glavnih mestih dežel). Načelo enake podsodnosti potrdi oktroirana ustava 1849.

Question 290

Zakaj se prostostne kazni v naši pravni zgodovini uveljavijo?

Answer 290

Zaporniška kazen. Kot alternativa smrtni kazni (dolgo traja).

Question 291

Preberite 1. člen Razglasilnega patenta ODZ. V kakšnem smislu naj bi državljane ta zakonik »pomiril«? Navedite vsaj še dve spremembi, ki ju v tem členu normodajalec zatrjuje?

Answer 291

Pomiril v smislu, da jih je dolžan ščititi pri njihovem uživanju zasebnih pravic (vladarjeva dolžnost ščititi, prenos vseh pravic nanj razen zasebne lastnine). Normodajalec zatrjuje, da so zakoni oblikovani po splošnih načelih pravičnosti in v njim razumljivem jeziku (pri nas dobimo 1853)- prevodi!. To bo »popoln (piše Zeiller) domači državljanski zakonik«- izčrpno kodificiran, razumljiv, vsebuje državljansko pravo. Pomiriti- družbena pogodba, kot vladar jih ščitim z enotnim zakonom. Domač- ne bo več občega prava. Enakost pred zakonom (odpravljene stare vezi!). Pomirimo velik del prebivalstva.

Question 292

Katera filozofija nalaga Zeillerju kot redaktorju ODZ težke naloge in katera so njena glavna učenja o pravu v zvezi s tem?

Answer 292

Racionalistična naravnopravna šola. Pravo dojema kot popoln sklenjeni sistem. Posledica tega je iskanje splošnih spoznanj ter splošnih in abstraktnih pravnih pojmov v pravu. Cilj je uzakoniti vse pravo in s tem zagotoviti predvidljivost in tudi pravno varnost. Abstrahiranje- temeljni aksiomi, načel, izpeljujemo nižje stavke (mos geometricus). Vsebinska: temeljna načela.

Question 293

Katere naloge konkretno filozofija Zeillerju nalaga in v čem je njegova globoka dilema pri njihovem uresničevanju?

Answer 293

Zakonik naj bo popoln (tj. izčrpen, vsa polja pokriva), kratek in splošno razumljiv. Težave v težjih in konkretnih, nasprotujočih se okoliščinah v dejanski rabi. Zeiller izpostavi, naj abstrahiranje pravnih pravil (relativna kratkost) kot nasprotje obsežni kazuistki ne gre tako daleč, da bi nastal za posameznika (državljana) nerazumljiv in neuporaben ter tako teren za samovoljnost presoje sodnika (sodnik prepuščen samemu sebi!). Novi, skovani izrazi  laikom bo nerazumljivo! Posojilna, posodbena pogodba npr.! Izobrazbena raven!

Question 294

Na kakšen način je Zeiller skušal biti kos postavljenim zahtevam filozofije?

Answer 294

Za vsak člen je 4 debele knjige vodil napisal (obsežen komentar: kakšna sodna praksa (danes)?). V pomoč tako sodniku, kot učenemu pravniku in vsem laikom. 6. in 7. člen Razlaga. Ločiti zasebno in javno področje!

Question 295

Kratko utemeljite, ali imajo sodniki pri interpretaciji ODZ predvideno kakšno vlogo?

Answer 295

V t. i. Martinijevem paragrafu (7. člen, razdelek Razlaga) predvidi, da naj se sodnik kot zakonodajalec (MT: na koncu razlagalec še vseeno vladar) ozira na podobne že v drugih zakonih odločene primere in razlage v sorodnih zakonih. Kolikor ostane pravni primer še vedno dvomljiv, naj se sodnik ravna po načelih naravnega prava (ugotovljeno po razumski poti). Zeiller v svojem komentarju predlaga sposobnost poenotenja s splošnimi pravnimi pojmi (iskanje splošnega v posamičnem, v nasprotju s kazuistiko). Zakonska analogija: podobni primeri. Sodnik- vsak obdarjen z razumom, ki ima opravljeno pravno fakulteto. Odvzame veljavo prava sodnim izrekom (obče sodbe)! Da pa vlogo interpretacije.

Question 296

Kdo je bil Tomaž Dolinar in v čem je njegovo delo povezano z nastankom ODZ?

Answer 296

Tomaž Dolinar je bil profesor kanonskega in rimskega prava na Dunajski univerzi in največji strokovnjak v Avstrijskem cesarstvu za t. i. »ženitno pravo« (zakonska zveza; coaches don't play). Spodbujal študente s Kranjskega. Von Zeiller, zadnji redaktor ODZ-ja, mu je v zadnji fazi priprav zakonika pogosto puščal v presojo vse pripravljene osnutke zakonika. Za njegov doprinos s posredovanjem strokovnih mnenj in za natančen pregled besedila zakonika se mu je zahvalila tudi sama dvorna komisija. Eden prvih, ki je pričel preučevati Konverzijo! (pomen za pravno zgodovino; Karantanci)

Question 297

Zakaj lahko rečemo, da ODZ v svoji zasnovi odraža pluralizem vrst prava po načinu nastanka, uvaja pa pravni monizem?

Answer 297

Kljub temu, da ODZ v 4. členu Razglasnega patenta odvzame veljavo (razveljavitvena oz. derogacijska klavzula) občemu pravu (ius commune), v 10. členu običajem (na običaje se je moč sklicevati zgolj takrat, ko to predvidi zakon) in v 12. členu izrekom sodišč v posameznih primerih (kontinentalno v. precedenčno pravo). S tem prizna formalno veljavo prava izključno vladarjevemu (tj. državnemu) pravu, torej uvaja pravni monizem. Kljub temu pa v 10. členu ohrani določena partikularna prava: običaje (kolikor to predvidi zakon), deželne ustave, ki jih po razglasitvi ODZ-ja potrdi vladar in določene plemiške ter mestne privilegije. Država ima tako pristojnost nadzora nad le-temi. Partikularno pravo se najbolj ohranja na področju zemljiških premoženjskih pravic (kot razvidno iz določb o lastninski pravici, npr. fevdno pravo). Običajno pravo, recepirano RP (obče pravo), izreki sodišč- odvzame veljavo Sodniki, dežele dajo osnutke, doktrine (profesorji prava)- v zasnovi uporabljajo sodno prakso, običajno deželno pravo, doktrino profesorjev- od kompilacijske komisije Marije Terezije do 1812 Pluralizem: v določenih segmentih dopušča veljavo fevdnega prava (institut deljene lastnine, služnosti)

Question 298

Kateri civilni zakonik je na Kranjskem veljal leta 1812? Zakaj in za kako dolgo?

Answer 298

Code civil Napoleona (Ilirske province), do 1815.

Question 299

Na kaj se nanaša izraz 'obč(n)i' v naslovu zakonika? V katerem členu normativnega dela zakonika je ta pojem ubeseden v pravni normi?

Answer 299

Občni oz. obči v arhaični obliki v naslovu zakonika pomeni »splošni«. V 4. členu razlaga (veljal bo splošno za vse državljane, prvič!). Zdaj so vsi enaki pred zakoni! Zato poudarijo s »splošni« (za koliko ljudi velja), abstrakcije- koliko dejanskih stanov (kaj je predmet abstrakcije).

Question 300

Katero pomembno načelo je v 4. v povezavi s 1. členom vpeljano zdaj tudi v Avstrijskem cesarstvu? Ali je uzakonjeno v svoji polni obliki?

Answer 300

Enakost zakonov za vse v civilnih zadevah. Ne, ker ni v javnopravnih zadevah. Z oktroirano ustavo.

Question 301

Z odlomkom iz ODZ utemeljite, ali so razmerja zajma in stvarnopravne plati podložnosti z ODZ-jem odpravljena? Kdaj pa so?

Answer 301

ODZ še ne odpravi stvarnega podložništva (vrhovni in užitni lastnik; fevdna lastnina in fevdno pravo; plačilo trajne dače (dajatve (pravde) gospodu), kot je to razvidno iz določb o delitvi lastnine (357, 359, 360). Potrdi obstoječe fevdno pravo in pravo, ki v vsaki deželi ureja kmečke zajme. Stvarno podložništvo se zared odpravi šele med 1848 in 1853 (ZOZOZO). V 16. paragrafu pa potrdi odpravo nevoljništva (osebne odvisnosti). Generalno vsi zajmi so z ustavo 1849 odpravljeni.

Question 302

V čem naj bi bil ODZ celo naša »ustava pred ustavo«? Po čigavem mnenju?

Answer 302

Po mnenju Lovra Tomana, ker vsebuje določene pravice državljanov (vendar! Lastnino varuje šele 29. člen oktroirane ustave 1849, prav tako sodelovanje pri sprejemanju zakonov (80. člen 1849), enakost pri zaposlitvi v javni upravi (28. člen 1849). 1812 v principu prepovedano suženjstvo (v Rusiji še 100 let!).

Question 303

Kdo je bil Josip (Jožef) Krajnc in v čem je njegovo delo povezano z ODZ?

Answer 303

Po marčni revoluciji 1848 nadaljuje delo Antona Mažgona pri prevajanju ODZ-ja v slovenščino. Mažgon je poskrbel za prevod dobre tretjine določb, prvih sedem začetnih členov zakonika pa je objavil v slovenskem političnem listu Slovenija. Izvoljen v dunajsko konstituanto, kjer se je pripravljala ustava (pečat revolucionarja). Jožef Krajnc prevzame tudi predavanja »državljanskega prava« v slovenskem jeziku na graški univerzi med 1850 in 1854, na kateri zaradi nasprotovanja deželnih oblasti ne dobi redne profesure. Njegovo glavno delo je temeljni univerzitetni učbenik civilnega prava na avstrijskih univerzah. Miklošič šef Slovenije, potem rektor Dunajske univerze (naše).

Question 304

Kakšna je povezava med Matejem Cigaletom in Franom Miklošičem z ODZ?

Answer 304

Matej Cigale je bil glavni končni redaktor prevoda ODZ-ja (1853) in naslednik Frana Miklošiča. Oba sta bila člana slovenske sekcije, ki je pripravlja prvi slovar pravne terminologije slovanskih jezikov v Avstrijskem cesarstvu. Cigale je imel kot uradni prevajalec zakonskih in drugih pravnih besedil obilo izkušenj na tem področju.

Question 305

Ali sodišča v samostojni Sloveniji še uporabljajo ODZ? Kaj pa danes v Avstriji?

Answer 305

Vse do uvedbe kraljeve diktature 1929 skoraj ni bilo nobenih novih jugoslovanskih zakonov s področja zasebnega prava, torej so v veljavi ostali avstrijski. Nekateri pomembni jugoslovanski zakoni v času kraljeve diktature so se močno naslanjali na avstrijsko zakonodajo in bili v velikem številu primerov komaj kaj več kot prevod teh besedil. Tako je ODZ skoraj nespremenjen ostal v veljavi. S poenotenjem jugoslovanskega dednega, družinskega in procesnega prava so se pravila iz ODZ s teh področij prenehala uporabljati. Se je pa obveznostno pravo iz ODZ v celoti uporabljajo do sprejetja Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in deloma do uveljavitve OZ-ja leta 2002. Stvarno pravo iz ODZ se je v celoti uporabljalo do uveljavitve Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR, 1980), deloma do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika leta 2003 (SPZ). Pravila ODZ so se uporabljala, kolikor niso bila v nasprotju s tedanjo ustavno ureditvijo. Nekaj delov ODZ se uporablja še danes, vendar v precej okrnjeni obliki. Ta novo urejena pravna razmerja v velikem delu povzemajo prejšnjo ureditev in dolga veljava ODZ-ja v slovenskem prostoru je pomembno vplivala na razvoj slovenske sodne prakse. Nanj se še vedno lahko neposredno sklicujejo sodišča v svojih odločbah. Še vedno se uporavljajo tudi pri odločanju o sporih v zvezi s pogodbami, ki so bile sklenjene v času veljavnosti ODZ in stvarnimi pravicami, ki so nastale v času veljavnosti ODZ. (Simpozij ob 200-letnici ODZ). V Avstriji ga še vedno uporabljajo (tudi Liechtenstein).