Splošna atletika Flashcards

1
Q

1.) NAŠTEJ POJAVNE OBLIKE ATLETIKE!

A
  • šolska ali temeljna atletika
  • rekreativna atletika
  • vrhunska atletika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

2.) V KATERO SKUPINO ŠPORTOV SODI ATLETIKA GLEDE NA KLASIFIKACIJO ŠPORTNIH PANOG?

A

Def: atletika spada v skupino monostrukturnih športov, za katere je značilno, standardna struktura cikličnega ali acikličnega gibanja pri čemer je osebni cilj premagovanje prostora z lastnim telesom ali predmetom, ki ga mečemo.
Atletika je zelo specifična heterogena športna panoga, ki jo za razliko od drugih športnih zvrsti sestavljajo številne atletske discipline. Te delimo v tri osnovne skupine: teki, skoki in meti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

3.) RAZLOŽI IZVOR IN POMEN BESEDE »ATLETIKA« !

A

Athletos (gr. Tekmovati, boriti se).

Atletika spada v skupino monostrukturnih športov, za katere je značilna standardna struktura cikličnega ali acikličnega gibanja, pri čemer je osnovni cilj premagovanje prostora z lastnim telesom ali predmetom, ki ga mečemo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

4.) KAJ POMENI IZRAZ »BALBIS« (NATANČNO RAZLOŽI)?

A

Je prostor s katerega so na tekmovanjih metali disk. Bil je majhen, kamnit, rahlo dvignjen pravokotnik (70x80 cm). Na njem je bilo prostora komaj za enega tekmovalca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

5.) KAJ POMENI IZRAZ »DIAULOS« (NATANČNO RAZLOŽI)!

A

1 stadij je bila razdalja 600 herakidovih stopal (192,27 m), diaulus se pojavi v 14. olimpijadi (724 pr.n.št). Bil je tek, pri katerem so atleti tekli dve dolžini stadiona. Začenjali so na štartni črti iz štartnega položaja. Vsak tekmovalec je imel svoje štartno mesto in progo. Nogi sta bili rahlo pokrčeni v kolenih, ena noga je bila v rahlem prednoženju, trup je bil v predklonu, roke so bile v predročenju dol, pogled je bil usmerjen naprej. Štartali so na znak troblje ali glasu. Na koncu proge so se obrnili okoli palice in tekli nazaj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

6.) KAM PRIŠTEVAMO »MARATON« MED STAROGRŠKE ATLETSKE DISCIPLINE ALI DISCIPLINE MODERNE ATLETIKE?

A

Maraton je bil v Stari Grčiji prištevan v dolihos, ki je tek na dolge proge (1400-4600m), medtem ko danes maraton prištevamo k ultra dolgim progam (20000-100000).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

7.) NAVEDI KRATICO ZA MEDNARODNO ATLETSKO FEDERACIJO, KDAJ JE BILA USTANOVLJENA IN KJE IMA SEDEŽ DANES!

A

IAAF- International Association of Athletics Federations
Ustanovljena: 1912
Število članic: 215
Sedež: Monaco

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

1.) RAZLOŽI POMEN ŠOLSKE ATLETIKE Z VIDIKA VSESTRANSKEGA RAZVOJA UČENCEV IN UČENK!

A

S šolsko (temeljno) atletiko se gradijo temelji atletike. Učenci in učenke razvijajo osnovne motorične sposobnosti, specifične motorične sposobnosti (hitrost, štartni pospešek,…). Z atletiko v šoli učenci zadovoljijo svoje primarne biološke potrebe (potreba po gibanju, potreba po teku,…) in tako ohranjajo zdrav način življenja. Dobivajo moralne vrednote, psihosocialne vrednote (vrednote druženja, sodelovanja med seboj), razvijajo ustvarjalnost in samopodobo (prek tekem se dokazujejo).

Obdobje od 7. do 14. leta imenujemo »zlata leta« motoričnega razvoja otrok, saj so ta leta, v katerih ortoci najlažje in va največji meri sprejemajo različne naloge, s katerimi razvijajo svoje motorične sposobnosti. To so predvsem hitrost, koordinacija, gibljivost, vzdržljivost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

2.) DEFINIRAJ ATLETIKO GLEDE NA KRITERIJE KINEZIOLOŠKE ZNANOSTI!

A

Atletiko uvrščamo po klasifikacijskih kriterijih kineziološke znanosti v skupino monostrukturnih športov, za katere je značilna standardna struktura cikličnega ali acikličnega gibanja, pri čemer je osnovni cilj premagovanje prostora z lastnim telesom ali predmetom, ki ga mečemo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

3.) ATLETIKA JE »HETEROGENA ŠPORTNA PANOGA«, RAZLOŽI KAJ TO POMENI!

A

Atletika je zelo specifična, heterogena športna panoga, ki jo za razliko od drugih športnih zvrsti sestavljajo številne atletske discipline. Te delimo na tri osnovne skupine: teki, skoki, meti. Atletske discipline razen objektivne merljivosti rezultatov nimajo skoraj nobenih skupnih značilnosti. Razlikujejo se tako glede biomehaničnih, tehničnih, fizioloških, morfoloških (konstitucija tekača maratona 45 kg, metalca krogle145 kg), motoričnih sposobnosti (moč, hitrost, vzdržljivost, koordinacija), kakor tudi glede metodike učenja in načina treniranja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

4.) KAJ JE SKUPNO VSEM ATLETSKIM DISCIPLINAM?

A
  • rezultati so objektivno in fizikalno merljivi
  • skupna osnovna-periodična gibanja (tek, hoja, meti, skoki)
  • etično moralne vrednote
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

5.) NAVEDI TEKMOVALNE DISCIPLINE ATLETSKEGA POKALA ZA UČENCE IN UČENKE 5. IN 6. RAZREDOV OSNOVNIH ŠOL!

A
  • tek na 60m, 300m, 600m
  • skok v višino
  • skok v daljino
  • met žogice (250g)
  • spomladi in jeseni kros na 1000m
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

6.) NAVEDI TEKMOVALNE DISCIPLINE ATLETSKEGA POKALA ZA UČENCE IN UČENKE 7. IN 8. RAZREDOV OSNONIH ŠOL!

A

UČENCI:-tek na 60m, 300m, 1000m, štafeta 4x100m

            - skok v višino
            - skok v daljino
            - met krogle (4kg) in žogice (250g)
            - kros na 2000m

UČENKE:-tek na 60m, 300m, 100m, štafeta 4x100m

             - skok v višino
             - skok v daljino
             - met krogle  (3kg) in žogice (250g)
             - kros na 1500m
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

7.) NAVEDI IMENA IN RAZDALJO TEKAŠKIH DISCIPLIN VSTAROGRŠKI ATLETIKI. KATERE DISCIPLINE SO BILE VKLJUČENE V PENTATLON?

A
  • Stadij (stadion): med 177,36m in 192,38m odvisno od lokalne merske enote.To je bila ena dolžina stadiona.Šprinterska disciplina.
  • Diaulos: dve dolžini stadiona.Šprinterska disciplina.
  • Dolihos: 7 do 24 dolžin stadiona, približno 1400m do 4600m. To je tek na dolge proge.
  • Hoplitodrom: 2 ali 4 stadije. Tek v vojaški opremi.
  • Hipios: 4 stadije, 710m do 740m.Tek na srednje proge.
  • Moštveni teki: različne dolžine, 2500m, 1500m, 800m. Štafetni teki.

V pentatlon je bil vključen tek na en stadij, skok v daljino, met diska, met kopija, rokoborba.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

8.) KDO SO BILI HELANODIKI, KATERE SO BILE NJIHOVE DOLŽNOSTI IN PRAVICE?

A

Helanodiki so bili meščani Elide, katerih naloga je bila sojenje na Olimpijskih igrah.

Dolžnosti:-ugotavljali grško poreklo prijavljenih atletov
-preverjali sposobnosti, veščine in starost atletov ter jih razvrščali v skupine
-nadzirali vadbo in priprave atletov v zadnjem mesecu, ko so atleti prispeli v
Olimpijo
-odločali o tem, kdo lahko nastopi na igrah in kdo ne
-ovenčali olimpijonike
-preverjali starost in razvitost konj ter jih razvrščali v skupine
-vodili žrebanje parov v borbah
Pravice:-lahko so izrekali denarne in druge kazni
-lahko so izključili atleta iz iger ali celo polis
-določali so intenzivnost treninga zadnji mesec

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

9.) KAKO SE JE IMENOVAL PETEROBOJ V OKVIRU STAROGRŠKIH OLIMPIJSKIH IGER IN KATERE DISCIPLINE SO BILE VKLJUČENE VANJ?

A

Peteroboj se je imenoval pentathlon, ki izhaja iz grških besed penta (pet) in athlon (boj, tekma). Pentathlon je vključeval tek na en stadij, skok v daljino, met diska, met kopja in rokoborbo.

17
Q

1.) POJASNI GLAVNE ZNAČILNOSTI ATLETSKE MOTORIKE PREDŠOLSKEGA OTROKA!

A

Atletska motorika predšolskega otroka je povezana s hojo, teki, skoki in meti v najbolj elementarni obliki. »Programe« za izvajanje le teh imajo otroci genetsko prirojene. Z enim letom otrok shodi, z dvema že teče in kmalu že preskakuje manjše ovire. S prvimi tekmovanji v atletiki se mali šolarji srečujejo na spomladanskem krosu.

Triletni otrok že dobro hodi, vendar je ta hoja vijugasta, opotekajoča, nezanesljiva. Večkrat pade. Hojo večkrat prekinja s sedenjem, plazenjem. Tudi tek je bolj vijugast, slabo koordiniran in traja le nekaj metrov. Med skoki ima otrok najraje tiste, ki so izvedeni z določen »višine« (npr. skok s švedske skrinje na blazine). V daljino se odrine le sonožno, enonožni odriv je prezahteven.

Štiriletni otrok je motorično zelo aktiven, zelo rad se primerja z drugimi, kdo je hitrejši, močnejši,… Korak pri hoji je daljši in zanesljivejši. V tem starostnem obdobju postaja tek hitrejši, zmanjša se število padcev. Zmore že enonožne skoke. Otroci zelo radi skačejo v globino.

Šest do sedemletni otrok že popolnoma obvlada svoje telo v prostoru. Posamezna gibanja izvaja hitreje, spretneje, v primernem ritmu in tempu. Svoje napake hitro opaža in jih po opozorilu tudi korigira. Otroci so za tek zelo motivirani, če je le-ta v obliki tekmovanja ali igre. Od skokov obvladajo: skok v daljino z mesta, skok v daljino s kratkim zaletom, skok v višino sonožno in enonožno. S pridobivanjem kinestetičnega občutka so tudi meti bolj pravilni in koordinirani. Mečejo žogice različnih velikosti in tež v nek cilj, z eno ali obema rokama.

18
Q

2.) KAJ JE ZNAČILNO ZA ATLETSKO MOTORIKO OTROK STARIH 7-10 LET?

A

To so »zlata leta« motoričnega razvoja otrok. Otrok zelo hitro dojema, pridobiva in izpopolnjuje motorična znanja in sposobnosti. Več motoričnih programov in izkušenj kot bodo otroci deležni, lažje bodo izpopolnjevali tehniko posameznih športnih disciplin. Otrok ima v tem obdobju optimalne pogoje za razvoj hitrosti, koordinacije, gibljivosti in vzdržljivosti.
Hitrost je prirojena, vendar se da nanjo v tem obdobju najbolj vplivati (živčno mišični sistem ni še anatomsko in funkcionalno povsem izoblikovan in je propustnost živčnih impulzov olajšana)
Vadba vzdržljivostnega teka je zelo primerna in učinkovita. Ugotovili so da začetniki lažje prenašajo daljše neprekinjene obremenitve v aerobnih pogojih kot intenzivnejše obremenitve v anaerobnih pogojih.

19
Q

3.) NAVEDI VSEBINO ATLETSKE MOTORIKE OTROK STARIH 7-10 LET!

A
  • tekalne igre na prostem in v telovadnici
  • štafetne igre
  • štafetni teki
  • skupinski teki z menjavo mest
  • vzdržljivostni tek
  • vadba elementarnih oblik metov (meti težkih žog, met žogice)
  • atletski poligoni
  • vadba elementarnih oblik skokov
  • tekmovanje v šprintu na 30 in 60 metrov
  • tekmovanje v skoku v daljino z odrivne cone
  • tekmovanja v metu žogice
  • tekmovanja v atletskem troboju (tek na 60m, met žogice in skok v daljino) za 3. in 4. razrede osnovnih šol
20
Q

4.) KATERE SO GLAVNE ZNAČILNOSTI ATLETSKE VADBE UČENCEV IN UČENK 7. IN 8. RAZREDOV OSNOVNIH ŠOL?

A

Pri učencih te starostne stopnje se začne prva atletska specializacija. Učence glede na njihove specifične sposobnosti in lastnosti razdelimo na 3 osnovne skupine:

  • tekači (šprint, tek čez ovire in vzdržljivostni tek)
  • skakalci (skok v višino in skok v daljino)
  • metalci (met krogle, met žogice)

Da bi izkoristili resnične zmogljivosti učencev, naj bo vadba v okviru rednega programa športne vzgoje enotna, vadba v ŠŠD pa bolj usmerjena, prilagojena sposobnostim vadečih.

Smotri atletsko usmerjene vadbe so:

  • izpopolnjevanje tehnike atletskih disciplin s specifičnimi vajami
  • usmeritev v ožji sklop atletskih disciplin, glede na značilnosti posameznika
  • nadaljni razvoj osnovnih in specifičnih motoričnih sposobnosti
  • zagotavljanje tekmovalnih izkušenj

V tem obdobju je poudarek na razvoju štirih sposobnosti:

  • hitrost
  • hitra moč
  • gibljivost
  • koordinacija

Pri hitrosti je poudarek na vadbi absolutne hitrost, štartnega pospeška, teka s kontrolirano hitrostjo, vadbi štafet. Poudarek je na pravilni tehniki.

Pri moči je poudarek na količini in manj na intenzivnosti. Prednost dajemo krepilnim gimnastičnim vajam.

Pri razvoju gibljivosti lahko trdimo, da je to obdobje zelo primerno. Vaje izvajamo dinamično (zamahi, zasuki, predkloni, odkloni) in statično-»stretching«.
Koordinacijo izboljšujemo tako, da izvajamo standardno tehniko na netipičen način (spremenimo tempo izvajanja, smer, spremenimo težo orodja, skrajšamo ali podaljšamo zalet, met ali sunek izvajamo z drugo roko).

Učenci in učenke naj na internih tekmovanjih tekmujejo v vseh disciplinah, na šolskih prvenstvih v disciplinah svoje širše specializacije, na najpomembnejših tekmovanjih (AŠPS-atletski šolski pokal Slovenije) pa v tisti disciplini, kjer so najboljši.

21
Q

5.) NATANČNO OPIŠI MET KOPJA KOT DISCIPLINO STAROGRŠKE ATLETIKE!

A

Tekmovalno kopje je bilo narejeno iz mehkejšega lesa, bezga. Dolgo je bilo 2m in premera 1 palec, imenovalo pa se je apotomeus, medtem ko se je celotna tehnika imenovala akon. Ko so ga metali v tarčo, je imelo kovinsko konico, sicer pa je bilo kopje topo. Pri metanju so uporabljali posebne tanke usnjene trakove, dolge 40 cm, imenovane ankylle., ki so jih sproti zavezovali na kopje. V zanko narejeno s tem trakom so ustavili kazalec in sredinec, z ostalimi tremi prsti pa so prijeli kopje. Pri izmetu se je trak s kopja odvil in mu dal vzdolžno rotacijo. Veljal je le tisti met, pri katerem se je kopje zabodlo v tla. Štel je najboljši met izmed treh poskusov. Najboljši met so označili s klinom. Pri metu niso smeli prestopiti črte, kopje pa je moralo pasti v posebno označen prostor. Met kopja je bil vedno del peteroboja in ni nastopal kot posamezna disciplina.

22
Q

6.) NATANČNO OPIŠI SKOK V DALJINO KOT SO GA IZVAJALI NA STAROGRŠKIH OLIMPIJSKIH IGRAH!

A

Bil je del peteroboja in ni nastopal kot samostojna disciplina. Pri skoku v daljino so uporabljali posebne uteži, imenovane halteres, ki so jim pomagale pri močnejšem zamahu ter natančnem in stabilnem doskoku. Uteži so odvrgli takoj po odskoku ali pa tik pred doskokom. Sprva so bile uteži kamnite, kasneje kovinske. Bile so take oblike, da so se prilegale roki. Za skakanje v daljino so imeli zaletišče (dolgo nekaj več kot 18m) in jamo za doskok (dolga približno 16m in napolnjena s peskom). V njej je bil pesek ki so ga poravnali pred vsakim skokom. Dolžino so merili z leseno palico, in sicer od mesta odriva, ki je bilo fiksno, do odtisa stopal v pesku. Tekmovali so ob glasbeni spremljavi. Velik poudarek je bil na natančni izvedbi, saj je daljina štela šele takrat, ko je bilo vse ostalo dobro ocenjeno. Uteži so uporabljali za dosego, s pravili predpisanega, natančnega odtisa stopal ob doskoku.

23
Q

7.) NATANČNO OPIŠI MET DISKA KOT SO GA POZNALI STARI GRKI!

A

Metanje diska je zahtevalo ritmičnost, natančnost in moč. Disk je bil podoben kot je danes, torej okrogla polna plošča odebeljena v sredini. Izdelani so bili iz lesa, kamna, železa, največkrat pa iz bakra ali brona. Bili so različnih dimenzij in različnih tež. Na tekmovanjih so disk metali z balbisa. Tehnika je bila drugačna od današnje in jo imenujemo helenski stil. Atlet je, če je bil desničar, prijel disk v desnico. Naslonil ga je na podlaket, dvignil roko in si ga pridržal z levo roko. Z rahlim krčenjem kolen in z močnim predklonom trupa se je obračal v desno stran za pol kroga. Težo je imel na desni nogi, leva pa je bila rahlo pokrčena v zanoženju. Pred izmetom je nekajkrat zamahnil z diskom v desnici, z levico pa ga je pridržal v najvišji točki zamaha, nad glavo. Pri zamahu nazaj je prišlo tudi do rahlega obračanja trupa v desno. Ob zadnjem zamahu se je močno znižal v kolenih, nakar je sledilo istočasno in usklajeno gibanje trupa in desnice v levo stran in naprej s prenašanjem teže na levo nogo in iztegovanjem nog, nakar je sledil izmet. Vse to je moral atlet opraviti ob glasbeni spremljavi aulosa, kar je pomenilo še dodatno breme.

24
Q

8.) NAVEDI RAZDALJO IN NATANČNO OPIŠI TEK NA 1 STADIJ V OKVIRU STAROGRŠKE ATLETIKE!

A

Tek na stadij je bila najkrajša in najhitrejša tekaška disciplina, zato je bila najbolj priljubljena in zanimiva. Dolžine stadija so bile odvisne od lokalnih merskih enot, gibale pa so se med 177,36 in 192,38m. Začenjali so na štartni črti iz štartnega položaja.

Vsak tekmovalec je imel svoje štartno mesto in progo. V osnovi je bil štartni položaj takšen: nogi sta bili rahlo pokrčeni v kolenih, ena noga v rahlem prednoženju, da sta stopali imeli čim boljšo oporo, trup je bil v večjem ali manjšem predklonu, roki v predročenju-dol, pogled pa uprt naprej.

Grki so prvi, ki so upeljali štartne bloke. Štart je bil polvisoki. Širina proge je bila taka kot danes (120-125cm). Ker ni bilo štoparic, so tekli na izpadanje. Štartni znak je bila troblja ali glas. Štart so nadzorovali sodniki. Za pobeg si bil bičan. Zmagovalci so na igrah osvajali vence. Zmaga na en stadij je bila v antični Grčiji zelo cenjena.

25
Q

9.) KATERE SO ZNAČILNOSTI t. i. »OTOŠKE TEHNIKE«?

A

Tako imenovana »otroška tehnika« se v največji meri razlikuje od vrhunske tehnike atletov v kakovosti izvedbe. Kriterij »otroške tehnike« je pravilnost časovnih in prostorskih elementov in njihova medsebojna povezanost.

Učenci mlajših starostnih kategorij niso sposobni natančno izvajati postavljenih gibalnih nalog, ampak jih rešujejo na svoj svoboden način, uvajajo svoje elemente.

Vpliv tehnike na učinkovitost v določeni atletski disciplini je v začetku manjši, toda kasneje, predvsem v bolj kompleksnih motoričnih nalogah, pa postaja tehnika vse bolj odločujoči dejavnik.

Pri osvajanju tehnike novih elementov je potrebno otroku prikazati video posnetke, filme, demonstracije z ustreznimi razlagami, saj imajo otroci v tem obdobju izrazite sposobnosti vizuelnega dojemanja.