Višina Flashcards
(12 cards)
Nevarnosti pri učenju skoka v višino s tehniko flop (na kaj mora biti učitelj še posebej pozoren?)
Pri tehniki flop je najbolj nevaren doskok, ker pristanemo na plečih. Pri nepravilnih doskokih si lahko poškodujemo vratna vretenca ali pa se s koleni udarimo v nos. Pri skokih v višino morajo bit učenci zelo disciplinirani in skakat le takrat, ko je doskočna blazina prosta, da nebi padli en na drugega.
- paziti na mesto odriva (če se učenec odrine v ¾ blazine lahko preleti čez blazino) zato moramo zavarovati tudi okoli
- pazit na postavitev odrivne noge (če ni postavljena pod pravilnim kotom se lahko ob velikem pritisku sil poškoduje gleženj)
- Napiši primer priprave učencev na tekmovanje v skoku v višino (ogrevanje)
Po zvišanju telesne temperature z dinamičnim gibanjem začnemo raztegovati telo. Poudarek damo uleknjenemu položaju zato delamo mostove, se dotikamo pet, ob letveniku se iz sedečega položaja in rokami na letveniku s sunkom bokov dvignemo; iz stoje na lopaticah se spustimo na stopala in držimo uleknjen položaj.
- Zakaj je priporočljivo tekmovati tudi s prilagojenimi pravili in predvsem pri katerih starostnih skupinah?
S prilagojenimi pravili je priporočljivo tekmovat zato, ker tako damo vsem možnost enakopravno tekmovati in imajo vsi možnost opraviti večje število skokov, kot bi jih v tekmovanju z normalnimi pravili.
To tekmovanje je primerno predvsem za mlajše starostne skupine.
- Navedi najpomembnejša tekmovalna pravila v skoku v višino
Vsak tekmovalec ima 3 poizkuse, če višine v teh ne preskoči je zaključil s tekmovanjem. Lahko pa določene višine ne preskakuje in jo izpusti, pol skače na višjo višino.
- tekmovalec se mora odrivat z eno nogo
- najmanjša dolžina zaletišča je 15m, velika tekmovanja 20m
- odskočišče mora biti vodoravno
- letvice se ne sme dvigovat za manj kot 2cm naenkrat
- doskočišče ne sme bit manjše od 3x5 m
- vodja sodnikov pred tekmovanje objavi začetno višino in za koliko se bo letvica dvigovala
- tekmuje se dokler ne ostane samo eden
- tekmovalec lahko začne skakat ne katerikoli višini
- Opiši in razloži osnovne fizikalne značilnosti poševnega meta!
Z višino hitrost upada v najvišji točki je 0.
Vendar skok ni le gor in dol gre tudi poševno
Z biomehanskimi podatki opiši položaj in aktivnost skakalca med točko postavitve noge na odrivno mesto in točko, ko skakalec zapusti podlago!
Odrivno nogo postavimo na tla pred težišče, trup je nagnjen nazaj od vertikale. Noga je postavljena na sprednji zunanji del stopala z iztegnjenim kolenom. Skakalec postavi odrivno nogo na podlago v kotu 47˙-65˙, 2-2,5 stopala od letvice pod kotom 30˙ na letvico.
Zaradi sile pritiska podlage se koleno upogne, kot je 135˙-145˙. Od mišičnega in vezivnega sistema je odvisno kakšna bo stopnja transformacije horizontalne hitrosti v vertikalno. To se dogaja v prelomnih točkah (skočni, kolenski, kolčni sklep in hrbtenica) kritičen je kolenski sklep (če skakalca tu prelomi pride do izgube vertikalne hitrosti zato skakalci težijo k majhni amplitudi giba v kolenskem sklepu in čim krajši amortizaciji.
Pri ekstenziji ali odskoku se skakalec sunkovito iztegne (v kolčnem, kolenskem in skočnem sklepu), izteg se konča v fazi vertikale. Skakalec je v navpičnem položaju ali odklonjen od vertikalne osi (2˙-5˙), to bo definiralo parabolo leta. Zamašna noga mora bit pokrčena in ob iztegnitvi odrivne mora zamahnit visoko gor
Pri odrivu so pomembne tudi rotacije telesa: rotacija okoli prečne osi (iz pokončnega v upognjen položaj), rotacija okoli sagitalne osi (prehod iz vertikalnega v horizontalni položaj) in rotacija okoli vzdolžne osi (zamah noge in odriv rok, to skakalca zavrti s hrbtom k letvici.)
Odrivni čas in hitrost zaleta sta ključna biomehanska parametra.
Natančno- z biomehanskimi parametri opišite položaj skakalca v višino – tehnika flop pri postavitvi noge na odrivno mesto
Odrivno nogo postavimo na tla pred težišče, trup je nagnjen nazaj od vertikale 10˙-20˙. Noga je postavljena na sprednji zunanji del stopala z iztegnjenim kolenom. (kot kolena 170˙-178˙) skakalec postavi odrivno nogo na podlago v kotu 47˙-65˙ (80-120 cm od letvice) z stopalom pod kotom 30˙ na letvico.
Naštej in z osnovnimi biomehanskimi parametri opiši faze odriva pri skoku v višino
faze odriva so: -postavljanje stopala odrivne noge (postavimo stopal odrivne noge, ki je iztegnjena 2-2,5 stopala od letvice pod kotom 30˙ na letvico.)
- amortizacija (zaradi sile pritiska podlage se koleno upogne, izgublja se vertikalan hitrost zato mora ta faza bit kratka amplituda v kolenu pa čim manjša.) - ekstenzija (odskok) tu se skakalec sunkovito iztegne, izteg se konča v fazi vertikale. Skakalec je v navpičnem položaju ali odklonjen od vertikalne osi (2˙-5˙), to bo definiralo parabolo leta.
Kakšen je odrivni in vzletni kot pri skoku v višino (flop) in zakaj prav takšen?
Odrivni kot: telo je nagnjeno od vertikale 10˙-20˙
Vzletni kot: telo je v navpičnem položaju ali odklonjen od vertikalne osi (2˙-5˙)
Zato ker: to so optimalni koti, ki skakalcu omogočajo najboljše rezultate.
- Skakalec v višino flop postavi odrivno nogo na odrivno mesto izven naletne linije zaleta.
a)opredeli v čem je napaka in kakšna bi bila pravilna izvedba
Napaka je v nepravilni postavitvi stopala (postavljeno preveč ‘‘ven’’ kot 90˙ na letvico)
Pravilno bi bilo če bi nogo postavil pod kot 30˙ na letvico.
b) navedi vzrok napake
- pretiran zasuk okoli vzdolžne osi pri odrivu
- začetnik poišče ‘‘lažjo’’ varianto
- premajhna hitrost zaleta
- napačna smer zaleta
c) opredeli posledice takega skakanja z vidika tehnične učinkovitosti in z vidika varnosti
tak skok tehnično ni učinkovit, ker se premalo odrinemo (se samo vržemo nazaj), ker nimamo dovolj hitrosti.
-lahko pademo z blazine, ker skočimo oz pademo samo nazaj
-udarimo se v letvico
-nepravilen doskok –pristanek na vratu
d) poišči ustrezne korekcijske vaje
- zavedno pravilno postavljanje stopala odrivne noge
- narišemo si stopalo na mesto odriva
- poskušamo postavitev stopala iz enokoračnega zaleta
- izvajanje skoka na koš z pirueto
- vaja celotne tehnike
Skakalec v višino tehnike flop je v sedečem položaju nad letvico
a)opredeli v čem je napaka in kakšna bi bila pravilna izvedba
Napaka je v dviganju kolen in ramen nad boki (drža telesa nad letvico)
Pravilna izvedba je visok položaj bokov, strmoglav položaj ramen, glava je v podaljšku trupa ali pa malo zaklonjena (položaj je uleknjen)
b)navedi vzrok napake Boki so pod višino ramen, pri tem je lahko tudi glava pokrčena (to zakrči trebušne mišice9 -visoka drža ramen -neuleknjen položaj -nizka drža bokov -pokrčena glava, ki ni v podaljšku trupa
c) opredeli posledice takega skakanja z vidika tehnične učinkovitosti in z vidika varnosti
Tehnično je neučinkovit, zaradi nizke drže bokov hitreje podremo letvico.
Ni varen, ker se lahko udarimo v letvico in narobe pristanemo (na tilnik-poškodba C vretenc, ali pa se udarimo s koleni v obraz
d) poišči ustrezne korekcijske vaje
Imitacijske vaje za uleknjenost:-most na plečih
-most na rokah
-dviganje bokov ob letveniku
-skok preko letvice s pomočjo odrivne deske
-skoki z mesta nazaj na kup blazin
-celotna tehnika skoka v višino
Skakalec v višino tehnike flop doskoči z nogami vzporedno z letvico
a)opredeli v čem je napaka in kakšna bi bila pravilna izvedba
Napaka je v doskoku z nogami paralelno z letvico.(zamah z zamašno nogo ni v smeri odriva, rotacija v sagitalni ravnini je premajhna)
učinkovit odriv z odrivne noge, z učinkovitim zamahom in pristankom hrbtno proti letvici
b) navedi vzrok napake
- neučinkovit zamah z zamašno nogo
- nepravilna smer odriva
- neučinkovit odriv
c) opredeli posledice takega skakanja z vidika tehnične učinkovitosti in z vidika varnosti
Tak skok je tehnično neučinkovit, ker ne moremo izkoristiti prednosti uleknjenega položaja (ki tvori trikotno pozicijo nad letvico) ponavadi je tudi odriv nižji od običajnega.
-lahko skočimo na letvico in se udarimo
-lahko skočimo premalo in ne pridemo do blazine (pademo na celo telo
d) poišči ustrezne korekcijske vaje
Imitacijske vaje za zamah:-skoki z mesta na kup blazin
-aritmično hopsanje s poudarkom na zamahu
-zadnji korak in zamah z zamašno nogo
-skoki na koš
-vadba celotne tehnike
