ZGODOVINA (2 . letnik) Flashcards
Zemlja - vir preživetja, reformacije, protireformacija (153 cards)
1
Q
LASTNIK ZEMLJE
A
VLADAR=SENIOR
2
Q
KOMU JE SENIOR ODAJAL ZEMLJO V NAJEM
A
FEVDALCU=VAZALU=PRISEŽNIK
3
Q
KAKO SE IMENUJE ZEMLJA, KI JE V NAJEMU (OZ. JO VLADAR ODDA V NAJEM FEVDALCU)
A
FEVD=BENEFICIJ
4
Q
KAKO SE IMENUJE RAZMERJE MED FEVDALCEM IN VLADARJEM
A
VAZALNI ODNOS
5
Q
ZEMLJA KI JO V NAJEM DOBI KEMT
A
KMETIJA=HUBA
6
Q
KAKO SE IMENUJE ODNOS MED FEVDALCEN PODLOŽNIKI IN KMETIJ
A
FEVDALNI ODNOS
7
Q
NAŠTEJ OBNEZNOSTI ZA KMETA
A
- DAJATVE v obliki pridelka
-velika prauda(naglavna dajatev)
-mala prauda
-desetina za cerkev
-primščina - TLAKA -delo na pridvorni zemlji
-osmerjena=izmerjena tlaka
-neodmerjena=neizmerjena tlaka
8
Q
ZEMLJIŠKI GOSPOD
A
LASTNIK ZEMLJE S PODLOŽNIKI
9
Q
OPIŠI STRUKTURNO SESTAVO ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA
A
ZBOR=SREDIŠČE ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA–>prebiva zemljiški gopspod
V BLIŽINI SI GOSPODARSKA POSLOPJA IN POMOŽNI BIVALNI OBJEKTI—>v njih prebiva SLUŽNJIČAD
10
Q
SLUŽNJIČAD(kdo so to?)
A
HLAPCI IN DEKLE(spadajo v isti razred kot podložniki-kmetje, vendar nemorejo doboti zemlje v najem
11
Q
DOMINIKALNA=PRIDVORNA ZELNJA
A
TA ZEMLJA NI DANA V NAJEM, OBDELUJEJO JO HLAPCI IN DEKLE TER PODLOŽNIKI.
S TO ZEMLJO ZEMLJIŠKI GOSPOD SAM UREJA
12
Q
RUSTIKALNA=ZAKUPNA ZEMLJA
A
ZEMLJAKI JE DANA V NAJEM KMETOM oz. PODLOŽNIKOM V OBLIKI KMETIJE.(velikost je odvisna od velikosti družine)
13
Q
SRENJSKA=SKUPN ZEMLJA
A
PAŠNIKI, TRAVNIKI, GOZDOVI.
Upravljajo jo zemljiški gospodje in podložniki
14
Q
KAKŠNA GOSPODARSKA ENOTA JE BILO ZEMLJIŠKO GOSPODSTVO?
A
AVTARKIČNA=SAMOZADOSTNA
UPRAVNA ENOTA
SODNA ENOTA(zemljiški gospod je imel nad podložniki sodno oblast—>v obliki PATRIMONIALNEGA SODIŠČA
15
Q
KOLONIZACIJA
A
NAČRTNO NASELJEVANJE V NEPOSELJENEM ali REDKO NASELJENEM SVETU
16
Q
KDO JE IZVAJAL KOLONIZACIJA?
A
VLADARI, VISOKO PLEMSTVO, CERKVE
17
Q
KATERA DVA MENIŠKA REDOVA STA BILA POMEMBNA pri temi kolonizacija?
A
BENEDIKTINSKI IN CISTERCIJANSKI MENIŠKI RED
18
Q
KAKO SO V ČASU KOLONIZACIJE PRIDOBIVALI ZEMLJO?
A
S KRČENJEM GOZDV(požiganje, izsekavanje)
IZSUŠEVANJE MOČVIRIJ
19
Q
VZROKI ZA KOLONIZACIJO
A
- VELIKA RAST PREBIVALSTVA
- SLABO POSELJENA, ZATO MALO DONOSNA ZEMLJA FEVDALNEMU GOSPOSTVU
- VELIKO POVPRAŠEVANJE PO HRANI
- VELIKO NEOBDELANE ZEMLJE(grmičevje, gozdovi, močvirja)
20
Q
NAŠTEJ VRSTE KOLONIZACIJE?
A
a) NOTRANJA KOLONIZACIJA=preseljvanje pre. v nenaseljenem območju istega zemljiškega gospostva—>do nje pride zaradi RASTI PREBIVALSTVA
b)ZUNANJA KOLONIZACIJA=zemljiški gospod pripelje preb. iz drugih kraljevin, držav
c)NIŽINSKA KOLONIZACIJA=koloniste so najprej naseljevali v nižinjske predele
d)VIŠINSKA KOLONIZACIJA=v poznem srednjem veku so naseljevali više ležeče hribovske in gorske predele(do 1000m)
e)POKLICNA KOLONIZACIJA=rudarje so naseljevali v bližini rudnikov
21
Q
KAJ JE POVZROČILA ZUNANJA KOLONIZACIJA?
A
VELIKE ETNIČNE in GOSPODARSKE SPREMEMBE—>nastali so ETNIČNI OTOKI(prebivalstvo se kasneje imenuje asimilira)
22
Q
KAJ VSE SETAVLJA SREDNJEVEŠKO MESTO?
A
TRG, OBZIDJE, PRAVICE
23
Q
KDAJ IN ZAKJA SO ZAČELA NASTAJATI SREDNJEVEŠKA MESTA? KJE? KDO JIH JE USTANAVLJAJ?
A
-V 11.SOL
- ZARADI RAVOJA OBRTI IN TRGOVINE (nastla so tam kjer je bila menjava dobrin najboljša: ob križiščih, prometnih poteh in dvorih)
- NASTAJALA SO NA OZEMLJUH ZEMLJIŠKIH GOSPODOV—>USTANAVLJALI SO JIH VLADARI IN VISOKO PLEMSTVO, tej so od mesta pričakovali gospodarske kosristi
24
Q
KJA SO MESTA PRIDOBILA Z RAZVOJEM(natančno)?
A
PRAVICA DO SAMOUPRAVE:
- voljeni mesti svet (skrbel za finance, nadzoroval obrt in trgovino, ustanavljal šole in sirotiščnice)
- mesti sodnik (skrbel za sodstvo in upravo)
25
MESTA KOT SAMOSTOJNE REPUBLIKE:
BENETKE, GENOVA, DOBROVNIK
26
NAJPOMEMBNJEŠA PRAVICA MEŠČANA?
OSEBNA SVOBODA
27
DO ČESA VSE JE IMELO MESTO PRAVICO
PRAVICA DO OBRAMBE, SODSTVA, OBZIDJA
28
GOSPODARSKE PRAVICE
- PRAVICA DO TRŽNEGA MIRU
- PRAVICA DO TEDENSKIH IN LETNIH SEJMOV
- PRAVICA DO OBVEZNIH TRGVSKIH POTI
29
KAKŠNO POSLOVANJE SE ZAČNE RAZVIJATI V MESTIH?
DENARNO POSLOVANJE
30
PRVA UNIVERZA+LETNICA?
UNIVERZA V BOLOGNI, LETA 1088
31
KAJ JE OBRT?
ZDRUŽEVANJE OBRTNIKOV ISTE STROKE(branže) oz. gospodarske dejavnosti
Na začetku je bli združevanje prostovolno, kasneje postalo OBVEZNO
32
ČEMU SO NASTALI CEHI?
ZARADI ZAŠČITE PRED TUJO KONKURENCO
33
OBRTNE DEJANOSTI
KOVAŠTVO= kovači, žeblarij
LESARSTVO= mizarij, tesarji, sadjari
LONČARSTVO
TEKSTILSTVO= krojači, tkalci
ŽIVALSKA STROKA= mesarij, peki, mlinarji, kuharji, lectarij
34
KEJ SO NAJPREJ NASTALE OBRTNE DEJAVNOSTI?
KJE NA SLOVENSKEM?
V ITALIJANSKIH MESTIH V 12. IN 13. STOL.
V SLOVENIJI V BELJAKU, 1347
35
NALOGE CEHOV:
-NABAVA SUROVIN
-DOLOČITELJ ŠT. VAJENCEV, MOJSTROV, POMOČNIKOV
-IZOBRAŽEVANJE VAJENCEV IN POMOČNIKOV
-KONTROLA KAKOVOSTI, ŠTEVILA IN CENE BLAGA
-SOCIALNA FUNKCIJA
-NABAVA SUROVIN
36
ČESA CEHOVSKI OBRTNIKI NISO SMELI POČETI:
UVAJATI TEHNIČNE IZPOPOLNITVE
37
KJE SO SE SESTAJALI TRGOVCI
NA SEJMIH
38
KAKŠNE SEJME POZNAMO
TEDENSKI IN LETNI
39
V KAJ SO SE POVEZOVALA MESTA IN ZAKAJ?
POVEZOVALA SO SE V ZDRUŽENJA= ZVEZE MEST
40
KAKŠNA ZVEZA TRGOVCEV NASTANE V 13. STOL? KAJ OBSEGA
ZVEZA SEVERNO EVROPSKIH MEST HANSA(Od Rusije do Anglije)
41
KAKO SO SE DOMAČI TRGOVCI ZAVAROVALI PROTI TUJIM TRGOVCI?
- PREPOVEDALI SO TRGOVINO NA MALO, DOVOLILI SO TRGOVINO LE NA DEBELO OB DOLOČENIH DNEVIH
- TUJI TRGOVCI SO MORALI SVOJE BLAGO NAJPREJ PONUDITI DOMAČIM TRGOVCEM NATO ŠELE DRUGIM
- OBVEZNE TRGOVSKE POTI ( carine, mostnice,...)
42
KATERI TRGOVSKI PROSTORI SO SE RAZVILI?
a) SREDOZEMSKO OBMOČE (Benetke, Genova, Dubrovnik)--->
svila začimbe , vino, sadje
b) SEVERNA TRGOVINA ( Nizozemska in severna Nemška
cesta)--->krzno, vosek, les, žito, med, jantar
43
KATERI DVE POTI V TRGOVSTVU V 13.stol. SO NASTALE PO KRIŽARSKIH VOJNAH
- SVILENA CESTA--->Italijanski trgovsi vozijo svilo, porcelan, čaj
- DIŠAVNA CEST---> Indijski in Arabski trgovci, začimbe dišave
44
KDO KUJE DENAR?
VLADAR IN VISOKO PLEMSTVO...KASNEJE TUDI CERKEV IN POSVETNI KNEZI
45
OBLIKE DENARNEGA POSLOVANJA:
- MENJAVA TUJEGA DENARJA
- SPREJEMANJ HRANILNIH VLOG
- POSOJANJE DENARJA (Judje)
- uveljavi se VREDNOSTNI PAPIR=MENICA
46
KATERI POGOJI SO BILI POMEMBNI ZA RAZVOJ KAPITALISTIČNE PROIZVODNJE
- VELIKO DENARJA V ROKAH POSAMEZNIKA
- OSEBNO SVOBODNA DELOVNA SILA
- VELIKO TRŽIŠČE ZA PRODAJO IZDELKOV
47
NAŠTEJ IN OPIŠI OBLIKE KAPITALISTIČNE PROIZVODNJE
1. ZALOŽNIŠTVO:
- trgovec je obrtnitavzaložil s surovinami in orodjem
- obrtnik je že po naprej določeni ceni idelal idelke, te je izročil
trgovcu
- ročno delp
2. MANUFAKTURA:
- velika obrtna delavnica
- vsak delavec naredi le del izdelka ( ni potrebna izobrazba)
- delo kot po tekočem traku
- veliko št. izdelkov
48
KAKŠNO GIBANJE JE HUMANIZEM IN RENESANSA?
FILOZOFSKO IN KULTURNO GIBANJE
49
KDAJ IN ZAKAJ SE JE RAZŠIRIL HUMANIZEM
Kdaj: 2. POLOVICA 15. STOL.
Zakaj: V ZAHODNO EVROPO SE PRED TURKI ZATEČEJO GRŠKI UČENJAKI, S SEBOJ PRNESEJO ANTIČNA DELA
50
KAJ PRISPEVA K ŠIRJENJU HUMANIZMA
-VIŠJA RAVEN IZOBRAZBE
-IZNAJDBA TISKA
51
PREDHODNIKI HUMANIZMA:
-DANTE ALIGHERI
-PETRARKA FRANCESO
-GIOVANI BOCCACCIO
52
NAJVEČJI EVROPSKI HUMUNIST V 16. STOL.
ERAZM ROTTERDAMSKI.
Napisal delo HVALNICA NOROSTI. V DELU SE NORČUJE IZ ČKLOVEŠKIH SLABOSTI, TER KRITIZIRAL PLEMSTVO IN DUHOVŠČINO
53
KAJ SO KRITIZIRALI POLITIČNE IN SOCIALNE TEORIJE V HUMANIZMU?
KRITIZIRALI SO TAKRATNO DRUŽBO IN PISALE PO NOVIH PRAVIČNEJŠIH ODNOSIH
54
ANGLEŠKI FILOZOF PRI HUMANIZMU
NJEGOVO DELO:
NA ČEM JE TEMELJILO NJEGOVO MNENJE
THOMAS MORE.
NAPISAL DELO UTOPIJA.
MENI DA BI BILA IDEALNA DRŽAVA REPUBLIKA, V KETERI NEBI BILO ZASEBNE LASTNINE, PO DRŽAVI PA BI VLADALA ENAKOST IN VERSKA STRPNOST.
55
ITALIJANSKI HUMANIST.
NJEGOVO DELO.
NJEGOVA PREPRIČANJA
NICCOLO MACHIAVELLI.
DELO VLADAR.
PISAL O POLITIČNIH RAZMERAH PO ITALIJI+VALADARJU SVETOVAL: ZA DOSEG CILJA(združenje Ital. ozelmja) UPORABI VSA SREDSTA( laži, prevare, uboje).
CILJ OPRAVIČUJE SREDSTVA!
56
NIKOLAJ KOPERNIK IN NJEGOVA DELA NA ZNANSTVENEM PODROČJU
Spoznanje: ZEMLJA SKUPAJ Z DRUGIMI PLANETI KROŽI OKOLI SONCA....HELIOCENTRIČNI SISTEM.
NAPISAL DELO O GIBANJU NEBESNIH TELES
57
GIORDANO BRUNO
NARAVOSLOVEC V ČASU HUMANIZMA.
RAZGLASIL, DA JE SVET NESKONČEN.
SONČNI SISTEM LA SAMO EDEN IZMED SVETOV, KI VES ČAS NASTAJAJO IN IZGINJAJO.
(INKVIZICIJA ga obsodi na smrt na grmadi)
58
GALILEO GALILEI
NARAVOSLOVEC V HUMANIZMU.
S TELESKOPOM POTRDIL KOPERNIKOVO TEORIJO( heliocenrični sistem).
ODKRIL NOVE ZVEZDE.
RAZLOŽIL ZAKON PROSTEGA PADANJA
59
JOHANN KEPLER
NARAVOSLOVEC V HUMANIZMU.
UGOTOVIL DA SE PLANETI OKOLI SONCA GIBLJEJO V OBLIKI ELIPSE
60
GERHARD MERCATOR
ZEMLJEPISEC V HUMANIZMU.
RISAL KRTE SVETA S POMOČJO VALJASTE PROJEKCIJE---> začetek izdelave globusa
61
ANDREAS VESALIUS
ZDRAVNIK V ČASU HUMANIZMA.
SECIRAL ČLOVEŠKA TRUPLA/TELESA.
SPOZNAL AVTONOMIJO ČLOVEKA.
NAPISAL DELO O DELOVANJU ČLOVEŠKEGA TELESA
62
PARACELUS
ZDRAVNIK V ČASU HUMANIZMA.
PREUČEVAL TAKRATNE BOLEZNI (sifilis, kuga)
63
LEONARDO DA VINCI
UMETNIK V ČASU RENESANCE
DELA: MONALISA, ZADNJA VEČERJA
64
MICHELANGELO
UMETNIK V ČASU RENESANCE.
DELA: KIP DAVIDA, PIETA
65
V KATEREM STOLETJU SE V EVROPI UVELJAVI PAPIR? KAJ NADOMESTI?
PAPIR SE V EVROPI UVELJAVI V 13. STOL. NADOMESTI PARGAMENT
66
KJA JE BILO OMOGOČENO PO IZNAJDBI PAPIRJA?
ŠIRJENJE PISMENOSTI IZ DVOROV IN SAMOSTANOV V MESTA.
67
PRVA TISKANA KNJIGA
BIBLIJA, JOHANN GUTENBERG 1456
68
KNJIGE S KAKŠNO VESEBINO SO TISKALI NA ZAČETKU?
KNJIGE Z VERSKO IN ZNANSTEVNO VESBINO, POLEG TEGA PA ŠE KRONIKE, ROMANE, PESNIŠKE ZBIRKE.
69
KTERE NOVE OBLIKE PISANE PISAVE SO SE RAZVILE S IZNAJDBO TISKA?
LISTI Z NOVICAMI( prehodniki časopisa) in LETAKI( s propagandnimi besedili)
70
KJE SO ORGANIZIRALI PRODAJO KNJIG?
NA SEJMIH. Pomemben sejem v 16. stol, v Frankfurtu, Maini.
71
KAJ JE PRISPEVALO K ŠIRJENJU PISMENOSTI?
VERSKA REFORMNA GIBANJA. ZAHTEVALE SO DA BIVASK POSAMEZNIK ZNAL BRATI BIBLIJO V SVOJEM JEZOKU.
72
PRVA UNIVERZA, TER KAKO JE BIL ORGANIZIRAL NJEN SISTEM?
UNIVERZA V BOLOGNI LETA 1088.
IMELA JE ORGANIZIRANO SKUPNOST ŠTUDENTOV IN UČITELJEV , IMELO SO SAMOUPRAVO TER ŠIROKO AVTONOMIJO
73
DEFINICIJA REFORMACIJE:
VERSKO IN DRUŽBENO - POLITIČNO GIBANJE V 16. STOL
74
KJA JE BIL RAZLOG ZA NASTANEK REFORMACIJE OZ. KATRI DOGOTKI SO PRIPELJALI DO TEGA?
PO INVESTITURNEM BOJU PAPEŽI PRIDOBIJO ZELO VELIK UGLED, NARAŠČA PREMOŽENJE CERKVE.
VISOKI CERKVENI PREDSTAVNIKI, PAPEŽI SO DENAR ZAPRAVLJALI ZA RAZKOŠJE IN VOJSKO ---> MNOGI SO TAKŠNO ŽIVLJENJE IMELI ZA NEPRIMERNO IN NE ZDRUŽLJIVO Z DUHOVNIŠKIM STANOM... ŽELELI SO SI SPREMEMB
75
KDO JE NASPROTOVAL BOGATENJU CERKVE IN PAPEŽEVI NADOBLASTI?
1. JOHN WYCLIF (Anglija, 14. stol):
2. JAN HUS (Češka, druga polovic 14. stol in začetek 15. stol.)
76
KDO JE BIL JOHN WYCLIF?
ANGLEŠKI DUHOVNIK V ČASU REFORMACIJE (14 STOL.)
- učil da je glavni vir vere in crkvene ureditve Biblija
- vsak vernik bi moral znati brati Biblijo
77
KDO JE BIL JAN HUS?
ČEŠKI DUHOVNIKV ČASU REFORMACIJE ( druga polovica 14. stol. in začetek 15. stol.
- zahteval temeljito reformo cerkve
- zahteval zaplembo crkvene zemlje
- obsojal je odpustke
- zahteval bogoslužje v češkem jeziku
- njegovi privrženci so se imenovali HUSITI
- leta 1415 ga je so ga obsodili kot heretika....umrel na grmadi
78
VZROKI ZA REFORMACIJO?
1. VEDNO VEČJA KRIZA V CERKVI:
- podkupovanje
- SINOMIJA
- NEPOTIZEM
- nemoralno življenje duhovščine
- kršenje CELIBATA
- prodaja odpostkov( za gradnji cerkve Sv. Petra,
papež Leon X.)
-prodaja relikvij
2. SPLOŠNA KRIZA TISTEGA ČASA: gospodarska kriza,
pomankanje, lakota, prodiranje turkov.
79
NAŠTEJ VSE SMERI REFORMACIJE?
- LUTROVA/PLAMIŠKA REFORMACIJA
- MESTA REFORMACIJA/KALVNIZEM
- VLADARSKA SMER/ANGLIKANSKA REFORMACIJA
- KMEČKA/PLEBEJSKA REFORMACIJA
80
KAKO JE PRIŠLO DO LUTROVE REFORMACIJE?
- 31. OKTOBRA 1517 MARTIN LUTHER OBJAVI 95 TEZ V
WITTENBERGU
- PAPEŽ X. OD LUTHRA ZAHTEVA DA NE ŠIRI SVOJIH IDEJ
- 1521 PRVI DRŽAVNI ZBOR: KREL V. SKLICAL DRŽAVNI ZBOR V WORMSU--->tam PREPOVE ŠIRJENJE LUTHROVIH IDEJ (prepoved ni zalegla)
- 1529 DRŽAVNI ZBOR: CESAR SKLIČE ZBOR V SPEYERJU. PONOVNO PREPOVE LUTERARSTVO---> PRTI TEMU GLASUJE 5 KNEVZOV IN 9 PREDSTAVNIKOV MEST
- OD TAKRT SE IMENUJEJO PROTESTANRI
1530 V AVSBURGU PROTESTANTI OBLIKUJEJO AVSBURŠKO VEROIZPOVED
- 1555 TRETI DDRŽAVNI ZBOR V AVSBURGU, SKLIČE GA KAREL V. ---> NEMŠKI KNEZI DOBIJO PRAVICO DO VERO IPOVEDI + OBE RELIGIJI POSTANETA ENAKOPRAVNI
81
KAKO JE PRIŠLO DO KALVNIZMA?
- ZAČETNIK JEAN CALVIN V ŽEVENI, ŠVICA
- NEGOVI NAUKI SO TEMELJILI NA PREDESTINACIJ
- NJEGOVI NAUKI SO SE RAZŠIRILI NA NIZOZEMSKO, OGRSKO IN FRANCIJO
- V FR. SO SE NEJGOVI PRIPADNIKI IMENOVALI HUGENOSTI
82
KAJ JE VERSKA OBČINA IN KAJ JO SESTAVLJA?
OBČINA KI JE NADZIRALA VIRNIKE. TEJ SO MORALI REDNO HODITI V CERKEV IN ŽIVETI SKROMNO TER MORALNO ŽIVLJENJE
SESTAVLJALI SO J KONZISTORJI IN PREZBITERIJ
83
KDO JE BIL URLICH ZWINGLI?
BIL JE PROTI KORUPCIJI V CRKVENI HIRARHIJI, NASPROTOVAL PRODAJI ODPUSTKOV IN RELIKVIJ.
84
KAKO JE PRIŠLO DO VLADARSKE REFORMACIJE?
-ANGLEŠKI KRALJ HENRIK VIII. zahteva da PAPEŽ KLEMENT VII. PREKLIČE NJEGOV ZAKON S KATARINO ARAGONSKO,da bi se lahko poročil s ANNO BOLEYN.
-PAPEŽ TO ZAVRNE, ZAKON NATO RAZVELJAVI ANGLEŠKI CRKVENI VRH
- PAPEŽ KRALJA IZOBČI
- KRALJ NATO PODRŽAVI SAMOSTANSKE POSESTVI IN UVEDE ANGLEŠKO DRŽAVNO CERKEV
- 1534 SUPERMACIJSKI AKT
85
SUPERMACIJSKI AKT
ANGLEŠKI KRALJ POSTANE EDINI VRHOVNI POGLAVAR CERKVE V ANGLIJI.
LETA 1534
86
PREDESTINACIJA
BOG ŽE V NAPREJ DOLOČI ALI BO POSAMEZNIK ZVELIČAN ALI POGUBLJEN (kalvinizem)
87
HUSITI
PRIPADNIKI JAN HUSA V ČASU REFORMACIJE
88
KONZISTORI
CRKVENI ZBOR PRIDIGARJEV V VERSKI OBČINI
89
BREZBITERI
CRKVENI SVET STAREŠIN V VERSKI OBČINI
90
NAŠTEJ SEKTE PRI PLEBEJSKI REFORMACIJI?
- PREKRŠČEVALCI/ANABAKTISTI: zahtevali krst odraslih ljudi
- ŠTIFTARIJ: zahtevali gradnjo cerkev
- BIČARJI: med molitvjo so se bičali
91
KDO JE BIL THOMAS MÜNZER?
V JUŽNI NEMČIJI JE MED LETI 1524-1425 PREDLAGAL USTANOVITEV KRŠČANSKO DEMOKRATIČNE SKUPNOSTI: v njej bi vladla enakost vseh ljudi
92
KAJ JE PROTI REFORMACIJA?
GIBANJE KATOLIŠKE CERKVE PROTI REFORMACIJI IN TEŽNJA PO ODPRAVI KRIZE V CRKVI.
OD SREDINE 16. STOL. DO SREDINE 17. STOL.
93
KDO JE SPROŽIL PROTIREFORMACIJO?
SPROŽILO SO JO PAPEŽI , KI SE NISMO ZATEKLI K SINOMIJI ALI NEPOTIZMU.
TEŽILI SO K UREJENI CRKVNI HIRARHIJI
94
KDO SO BILI JEZUITI? KDOJ JIH JE USTANOVIL?
BILI SO PREDSTAVNIKI JEZUSOVE DRUŽBE. RED JE USTANOVIL IGNACIJ LOYOLSKI LETA 1543--->papež Pavel III. je red uradno potrdil 1540
95
INKVIZICIJA
SODIŠČE PROTI KRIVIVERSTVU
96
KJA SO DOLIČILI V TIRDENTINSKEM KONCILU V TRIDENTU?
- ZAVRNILI SO NAVKE REFORMATORJE
- NATANČNO DOLOČILI KATOLIŠKE NAUKE, DOLŽNOSTI IN
PRAVICE
- PREPOVEDALI SO SINOMIJO
- PREPOVEDAI SO PRODAJO ODPUSTKOV
- DOLOČILO OBVEZNO STOPNJO IZOBRAZBE DUHOVŠČINE
- UVAJATI SO ZAČELI MATIČNE KNJIGE
97
KDAJ SO SE ZAČELE VERSKE VOJNE?
V DRUGI POLOVICI 16. STOL.
98
KJE IN KDAJ SO POTEKALE HUGENOTSKE VOJSKE?
V FRANCIJI, V LETIH 1562-1598.
99
24. AVGUST 1572?
KRVAKA PARIŠKA POROKAali ŠENTJERNESKA NOČ V PARIZU (poboj hugenotov)
100
24. AVGUST 1572?
KRVAKA PARIŠKA POROKA ali ŠENTJERNESKA NOČ V PARIZU (poboj hugenotov)
101
KDAJ IN ZAKJA JE NATSAL NANTSKI EDIKT
1598, HENRIK IV.
- OMOGOČIL JE VERO IZPOVED HUGENOTOM
- HUGENOTI DOBIJE POSVETNE POLOŽAJE IN ČASTI
102
KDO PREKINE NANTSKI EDIKT?
LUDVIK XIV.
103
KDAJ IN KJE JE POTEKALA 30 LETNA VOJNA?
POTEKALA JE NA NEMŠKEM OZMENLJU
OD 1618-1648
104
ZAKJA JE PRIŠLO DO 30 LETNE VOJENE?
ZARADI TEGA KER NEMŠKI CESAR FERDINANT UVEDE ABSULOTIZEM. POLEG TEGA JE BI PROTI PROTESTANTOM.
105
KAJ JE PRAŠKA DEFENESTRACIJA? KDAJ?
23. MAJ 1618.
ČEŠKI PLEMIČI VDEREJO NA DVOREC HRATAČ IN SKOZI OKNO VRŽEJO 3 CESARJEVE ODPOSLANCE.
106
KDO SE JE ŠE BORIL NA STRANI PROTESTANTOV V 30 LETNI VOJNI?
ANGLIJA, DANSKA, ŠVEDSKA. KASNEJE ŠE FRANCIJA.
107
S ČIM SE JE KONČAKA 30 LETNA VOJNA?
S PODPISOM MIROVNE POGODBE---> VESTFALSKI MIR
108
KJE JE BILA PODPISANA MIROVNA POGODBA IN KJA JE POLEG MIRU ŠE POTRJEVALA?
PODPISANA JE BILA V MÜNSTRUIN IN V OSNABRÜKU. POLEG MIRU V VERI, MED DRŽAVAMI IN NARODI JE POGODBA POTRDILA NEODVISNOST NIZOZEMSKE, ŠVICE IN VZPON FRANCIJE.
109
DEFINICIJA RAZSVETLJENSTVA(kje, kdaj):
DUHOVNO IN KULTURNO GIBANJE.
V FRANCIJI.
V 18. STOL.
110
S ČIM, KDAJ IN ZAKJA SE JE ZAČELO RAZSVETLJENSTVO?
PRVI ZAČETKI SO BILI V ANGLIJI.
KONEC 17. STOL.
JOHN LOCKE
111
KDO JE BIL JOHN LOCKE?
RAZSVETLJENEC V ANGLIJI.
GOVORIL JE O TEMELJNIH NARAVNIH ČLOVEKIVIH PRAVICAH.
(pravica do svobode, življenja in privatne lastnine)
NAPISAL DELO: DVE RAZPRAVI O VLADANJU
--->V NJEM ZAHTEVAL DA SE ZAKONODAJNA OBLAST LOČI OD SODNE IN IZVRŠNE
112
KDO SO BILI RAZVETLJENCI IN KAKŠEN JE BIL NJHOV POGLED NA SVET (ne osebe, ampak splošen opis razvetljencev)?
POUDARJALNI SO MOČ RAZUMA IN IMELI VERO V NAPREDEK. RIZADEVALI SO SO IZOBRZBO IN STRPNOST TER JAVNO OBRAVNAVO JAVNIH PROBLEMOV.
BILO SO PROTI PREDSODTKOM, VRAŽEVERJU IN SANJAŠTVU.
ČLOVEKA SO IMELI ZA VARAVNO IN RAZUMNO BITJE , KI NI ODVISEN OD BOŽJE MILOSTI, TA JE S SVOJIM ZNANJEM IN DELOM ZMOŽEN DOLOČITI POTEK SVOJEGA ŽIVLJENJA.
113
V KATERI KNJIGI SO TEDANJI RAZSETLJENCI ZBRALI VSA ZNANJA, V FRANCIJI? KDO SRA BILA UREDNIKA?
V ENCIKLOPEDIJI ZNANOSTI, UMETNOSTI IN OBRTI(1751-1752)
UREDNIKA STA BILA DENIS DIDEROT IN JAEN d´ALEMBERT
114
NAŠTEJ RAZSVETLJENCE V FRANCIJI
-FRANCOIS VOLTAIRE
-CHARLES MONTESQUIEL
-JEAN JACQUES
115
DO JE BIL FRNCOIS VOLTAIRE
RAZSVETLJENEC.
BIL JE PROTI PRIVILEGIJEM DUHOVŠČINE IN PLEMSTVA.
ZAVZEMAL SE JE Z UKINITEV NADVALDE CERKVE IN OSVOBODITEV KMETOV
116
CHARLES MONTESQUIEL
DELO: O DUHU ZAKONOV.V DELU RAZLOŽI DA SO DRŽAVLJANI SVOBODNI TAKRAT, KO JE OBLAST DELJANA NA TRI VEJE --->
SODNA,IZVRŠNA IN ZAKONODAJNA.
SVOBODA BRATSTVO, ENAKOST.
117
JEAN JACQUES
DELO: DRUŽBENA POGODBA.
V DELU RAZLOŽIL DA JE LJUDSTVO EDINI NOSILEC OBLASTI IN SESTAVLJALEC ZAKONOV.
SVOBODA LJUDI JE V TEM DA SE RAVNAJO PO ZAKONIH KI SO JIH SAMI POSTAVILI.
GOVORIL JE O SUVERENOSTI LJUDSTVA.
118
KAJ JE NAJBOLJ VPLIVANO NA KMETIJSTVO V POZNEM SREDNJEM VEKE?
RAZVOJ DENARNO-BLAGOVNEGA GOSPODARSTVA
(fevdalci začnejo spreminjati naturalne dejavnosti v denar)
119
URBAR
POSEBNA ZEMLJIŠKA KNJIGA VA KATERI SO BILE ZAPISANE PODLOŽNIKOVE OBVEZNOSTI.
NASTALA JE ZARADI PROCESA DENARNEGA VREDNOTENJA
120
ZAKJA STA BILI KMEČA TRGOVINA IN TOVORNIŠTVO TAKO POMEMBNA
BILA STA EDINI VIR DENARJA ZA ZASLUŽEK DENARJA
121
KAKŠNE SO BILE BIVALNE RAZMERE V SREDNJEM VEKU NA KMETIJAH?
- IZJEMNO SKROMEN
- MAJHNA LESENA BIVALIŠČA, DELILI SO SI JIH Z ŽIVALI
-PREHRANA: MOČMATE JEDI, SIR, MLEKO
122
KDAJ SO SE ZAČELE IZBOLJŠAVE V KMETIJSTVO
V VISOKEM SREDNJEM VEKU, 10. stol do 12. stol.
ZAČELA SE J EIZBOLJŠAVA KMETIJSKE TEHNIKE
123
NAŠTEJ NEKATERE IZBOLJŠAVE V KEMTIJSTVU V VISOKEM SREDNJEM VEKU:
DVOLETNO KOLOBARJENJE NADOMESTI TRI LETNO
IZBOLJŠAVA ORODJA: ORALO SE JE VEČKART LETNO, ŽELEZNE GRABLJE, OKOPAVANJE.
SAMOSTANSKE POSESTI SO ZAČELE UVELJAVLATI NOVE TEHNIKE, KI SO SE POTEM RAZŠIRILE ŠE MED DRUGE.
124
DEFINICIJA INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE
KORENITA SPREMMBA V PROIZVODNJI, PRI KATERI STARE OBLIKE ZAMNEJAJO NOVE ( ROČNO DELO NASOMESTI STROJNO)
125
KJE IN KDAJ SE JE POJAVILA IND. REVOLUCIJA?
V ANGLIJI V 18. STOL.
126
JOHAN KAY
LETEČI TKALSKI ČOLNIČEK
127
JAMES HARGREAVES
STROJ ZA FINO PREDENJE
128
RICHARD ARKWRIGHT
STATVE NA VODNI POGON
129
SAMUEL CROMPTON
PREDILNI STROJ (nadomestil je statve)
130
JAMES WATT
PRANI STROJ, 1769
131
NAVEDI SPREMEMBE KI SO SE POJAVILE V PROMETU V ČASU REVOLUCIJE
PARNIKI, LOKOMOTIVE, GRADNJA ŽELEZNIC, POSKUS IZDELAVE AVTA, GRAJENJE MOTOV IZ ŽELEZA
132
ROBERT FULTON
PARNIK
133
GEORGE STEPHENSON
LOKOMOTIVA
134
PREDNOSTI IN SLABOSTI PRI ŽELEZNICI:
-CENEJŠI IN HITREJŠI PREVOZ
- VARNEJŠE OD CEST
- VEČJI PREVOZ
- ONESNAŽEVANJE
- POŽARI
135
DRUŽBENE SPREMEMBE V ČASU IND. REVOLUCIJE:
- NASTANEJO NOVI RAZREDI ( DELAVEC IN VODJA PODJETJA...pomoje se mu reče delodajalec idk:))
- VEČ KAPITALA
- REVOLUCIJE
- VEČ INDUSTRIJSKIH TOVAREN
- VSE VEČJE POVPRAŠEVANJE PO PREMOGU
136
POJASNI POMEN KOLONIJE ZA MATIČNO DRŽAVO:
- IZ KOLONIJ DOBIVALI CENEJŠE SUROVINE S KATERIMI SO SE LAHKO HITREJE RAZVIJALI
- POCENI DELOVNA SILA
- KOLONIJA JE BILA TUDI TRG KER SO LAHKO PRODAJALNI IZDELKE
137
NAVEDI VZROKE ZA GEOGRAFSKA ODKRITJA:
- IZUM KOMPASA (Kitajska)
- ODKRITJE NOVIH ZVEZD PO KATERIH SO SE LAHKO UROVNAVALI
- NOVI ZAMLJEVID
- NOVO SPOZNANJE DA JE ZEMLJA OKROGLA
- MISIONARSKE DEJVNSTI
- UPAD TURKOV---> PREKINITEV TRGOVSKIH POTI,1453
138
MARKO POLO
BENEŠKI TRGOVEC IN POMORŠČAK
139
HENRIK POMORŠČAK
- PORTUGALSKI PRINC
- V LASTI JE IMEL POMORSKO ŠOLO
- FINANCIRAL VELIKO ODPREV PO MORJU
140
BARTOLOMENO DIAZ
DOSEGEL RT DOBREGA UPANJA LETA 1488
141
VASCA da GAMA
USPELO RT DOBREGA UPANJA OBLUTI IN SE ODPREVITI V INDIJO
142
PEDRO ALVAREZ CABRAL
ODKRIL BRAZILIJO LETA 1500
143
KRIŠTOF KOLUMB
1492 ODKRIJE AMERIKO.PRISTAL JE N ABAHAMSKIH OTOKIH
nejgove ladje so se imenovale Nina, Pinta in Santa Marina
144
FERDINAND MAGELLAN
LETA 1519 NAŠEL MORSKI PRELIV MED OGNJENO ZEMLJO IN JUŽNIM KONCEN J. AMERIKE--->PREPLU JE TIHI OCEAN IN Z ZAHODNE STRNI DOSEGEJ JZ AZIJO.
Na Filipinih so ga ubili doborodci
1522 se je vrnil v šanijo
S SVOJO PLOVBO JE DOKAZAL DA JE ZEMLJA OKROGLA
145
KDO SO BILI KONKVISTADORJI
ŠPANSKI OSVAJALCI KI SO OSVAJALI ODKRITO ZEMLJO IN JO SPREMINJALO V KOLONIJE.
UNIČEVALI SO AMERIŠKO PRE. SKUPAJ Z NJENO VISOKO KULTURO
146
KDO SO BILI KONKVISTADORJI
ŠPANSKI OSVAJALCI KI SO OSVAJALI ODKRITO ZEMLJO IN JO SPREMINJALO V KOLONIJE.
UNIČEVALI SO AMERIŠKO PRE. SKUPAJ Z NJENO VISOKO KULTURO
147
HARNEAN CORTEZ
KONKVISTADOR
1519 UNIČIL AZTEŠKO DRŽAVO
148
FRANCISSO PIZZARO
KONKVISTADOR V 16. STOL.
UNIČIL INKOVSO DRŽAVO
149
FRANCISO MONTEJO ALVAREZ
UNIČIL DRŽAVO MAJEV NA JUKATANU, 1546
150
NAVEDI RAZLIČNE SPREMEMBE V AMERIKI , KI SO BILE POSLEDICE GEO. ODKRITIJ:
- PREVZETJE ŠPANSKEGA JEZIKA IN ŠPANSKE KULTURE
- NASTAJALE SO KOLONIJE
- NOVE BOLEZNI
- TRGOVINA S SUŽNJI (dovažanje afričanov)
151
NAVEDI RAZLIČNE SPREMEMBE V EVROPI, KI SO BILE POSLEDICE GEO. ODKRITIJ:
- IZMENJAVA SUROVIN
- IZMENJAVA KULTUR
- NOVE BOLEZNI
- PRIHOD ZLATA V EVROPO
152
KJE IN ZAKJA JE NASTALA POGODBA MED ŠPANIJO IN PORTUGALSKO?
POGODVA IZ TORDESILLA, 1494
V POGODBI JE BILA ZAPISANA RAZDELITEV MEJE MED ŠPANIJO IN PRTUGALSKO, da med njima nebi prišlo do vojne
153
AVSBURŠKA VEROIZPOVED:
- REDOVNIŠTVI IN POSVEČEVANJE DUHOVNIKOV SO UKINILI
- NAMESTO DUHOVNIKOV SO BILI PRIDIGARJI
- OD ZAKRAMENTOV OBDRŽALI LE KRST IN OBHAJILO
- ZAVRAČALI SO ČAŠČENJE KRSTNIKOV
