ZGODOVINA (3. test) Flashcards
(99 cards)
1
Q
TURŠKI FEVDALNI SISTEM
A
SPAHIJAKO-TIMARSKI SISTEM
2
Q
TURŠKI PODLOŽNIKI
A
RAJA ( krščanski in muslimanski)
3
Q
HARAČ
A
GLAVARNINA (dajatve na št. glav moških v družini…krščani)
4
Q
DEVŠIRMA
A
KRVNI DAVEK( davek sultanu…en deček sultani za vojsko…krščani)
5
Q
Turška vojska, kaj jih sestavlaj
A
ASKERI: konjenica, pehota
6
Q
1635
A
CESAR FERDINANT II. + PRIMOGENITURA
7
Q
1713
A
PRAGMATIČNA SANKCIJA
8
Q
PREIMOGENITURA
A
OBLAST LAHKO PREVZAME PRVO ROJENI SIN
( Ferdinant II., 1635)
9
Q
PRAGMATIČNA SANKCIJA
A
OBLAST LAHKO PREVZAME/ PODEDUJE TUDI HČER
(Karel VI., 1713)
10
Q
REFORME MARIJE TEREZIJE IN JOŽEFA II.:
A
- UPRAVNE
- SODNE
- DAVČNE
- VOJAŠKE
- ŠOLSKE
- CRKVENA
- GOSPODARSKE
11
Q
UPRAVNE REFORME ( MT IN JOŽ II.):
A
- poveča se vloga centralne oblasti na Dunaju
- ustanovijo se vlade ki so neposredno podrejene uradom a Dunaju
- stanovom odvzamejo sodne funkcije
- ustanovljena so bila okrožja/ kresije, nadzirajo mesta, zem. gopostva + pobirajo davke
- Jožef II. več kresij poveže v GUBERNIJE
- v njegovem času je nemščina glavni jezik v vsej državi
12
Q
DAVČNE REFORME (MT IN JOŽ II.):
A
- MT davke odobri za 10 let v naprej ( prej so jih potrjevali deželni stanovii)
- dvke pačuje tudi plemstvo ( od dominikalne in rustikalne zemlje)
- za popis zemlje sta nastala TEREZIJANSKI in JOŽEFINSKI KATASTER
12
Q
VOJAŠKE REFORME ( MT IN JOŽ II.):
A
- obvezno služenje vojski za kmete in meščane, duhovniki , plemiči in veliki trgovci in velike kmetije so bili opravičeni
- vojaška obvezbost do smrti ali do pohabljanjaza lažji pegled.
- za lažji nadzor na vojaškimi obvezniki so izvedi popis prebivalstva + uvedejo hišne številke
13
Q
SODNE REFORME ( MT IN JOŽ II.):
A
- sodstvo ločijo od uprave
- na Dunaju je deloval sodni minister
- uvedena so bila okrožna središča
- zem. gospodom so zmanjšali sodne pravice
- Jožef II. ukine mučenje pri zasliševanju
14
Q
GOSPODARSK REFORME ( MT IN JOŽ II.):
A
- sprejte je bil ROBOTNIŠKI PATENT
- sprejet je bil PODLOŽNIŠKI PATENT
- spremembe na podeželju:
+ uvedena je bila hlevska živinoreja in gnojenje njiv
+ uvedejo nove sorte koruze in krompirja
+ srenska zemlja je razdejena med kmete
+ spodbujali so gojenje hmelja
+ razvoj čebelarstva ( Anton Janša)
+ nastale so KMETIJSKE DRUŽBE, izdajale so različne publikacije z nasveti za razvoj kmetijstva - razvoj NEAGRARNEGA GOSPODARSTVA:
+ razvoj manofaktur in novih obrtnih dejavnosti
+ ukinitev notranjih carin
+ pospeševanje izvoza in prepoved uvoza
+ razvoj rudnika za živo srebro v Idriji, rudnik svinca v Mežici
15
Q
ROBOTNIŠKI PAENT
A
TLAKA OMEJENA NA TRI DO ŠTIRI DNI V TEDNU.
16
Q
PODLOŽNIŠKI PATENT
A
= PATENT O ODPRAVI NEVOLJIŠTVA… s tem so bili osvobojeni podložniki in le posestnik kmetije je bil odvisen od zem. gospoda ( njegovi otroci so se lahko zaposlili v metsu)
17
Q
ŠOLSKE REFORME ( MT IN JOŽ II.):
A
- uvedena je bila splošna obveznost za otroke od 6 do 12 leta starosti
- uvedli so tri tipe osnovnih šol:
+ TRIVIALKE ( branje, pisanje, računanje + vereuk)
+ GLAVNE ŠOLE (-II- + nemška slovnicam, osnove geome., zgodovina, zemljepis, naravoslovje)
+ NORMALKE ( razširen predmetnik)
18
Q
CERKEVNE REFORME ( JOŽ II.):
A
- 1781 Jožef II. uvede TOLERANTNI PATENT
- judom, protestantom in pravoslavcem podeli poravico do veroizpovedi + omogoči dostop do državnih služb
- ukine jezuitski red + podržavi njegone šole
- zapre številne samostane + odvzeme premoženje
- ustanovi verski sklad ( iz njega duhovniki prejmajo plače, manjše župnije pa tudi finančno podporo)
19
Q
TOLERANTNI PATENT
A
Jožef II. razglasi versko strpnost
20
Q
KDAJ SE ZAČNEJO UVAJATNI DENARNE DAJATVE, KDO JIH UVAJA? S ČIM SE ZAČNJEO UKVARJATI KMETJE?
A
MED 15. IN 16. STOL., ZEMLJIŠKI GOSPODJE.
KMETJE SE ZAČNJENO UKVARJATI S NEAGRARNI GOSP. ( obrt, trgovina s kmet. pridelki, tovarništvo.
21
Q
DELITEV KMETEV ( pri kmečkem uporu):
A
- GRUNTARJI ( kmetija supaj z zmelnjo)
- KAJŽARJI ( skromno prebivališče in malo zemlje)
- BAJTARJI ( skromno prebivališče, brez zemlje)
- GOSTAČI ( brez stalnega prebivališča ali zemlje)
22
Q
KDAJ SO SE KMETJE ZČELI UPIRATI IN DO KDAJ JE UPOR TRAJAL?
A
KMETJE SO SE ZAČELI UPIRATI V DRUGI POLOVICI 15. STOL DO 1848
23
Q
VZROKI ZA KMEČKE UPORE:
A
- vedno večje dajatve in tlaka
- uvajanje denarnih dajatev
- prepoved upravljanja nekmet. dejavnosti
- turški upadi
- vojna med fevdalci
- gosp. kriza
24
KOROŠKI KMEČKI UPOR:
1473- Turki pridejo na Koroško, za obrambo ni poskrbljeno
1476 - ponovni upad Turkov, za obrambo zobet ni poskrbljeno
1478 - kmetje se uprejo... sredi leta na Koroško pridejo Turki in upor zatrejo
25
VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR (1515):
- upor je zajel KRANJSKO, KOROŠKO, ŠTAJERSKO
- kmetje zahtevajo vrnitev stare proude + sprostitec kmečke obrti in trgovine
- upor se je začel v KOČEVJU, in se od tam širil naprej
- kmetje so bili dokončno premagni v BITKI PRI CELJU... med 18. in 10. JULIJEM 1515
- povonji davki - uporniški fenig
26
UPORNIŠKI FENIG
posebni davki ki so jih morali kmetj plačevati po uporu
27
SLOVENSKO-HRVAŠKI KMEČKI UPOR (1573)
- oberski plemič, FRANJ TAHIJA je kupil ozemlje na spodnjem Štajerskme, posestvo Štatemburg, v okolici Zgreba, posestvo Susedgrad in v Hrvaškem zagrebu
- na teh posestvih je izkoriščeval podložnike in povečeval dajatve
- 27. januar 1573 ILJA GREGORIĆ pozove kmete k uporu
- upor se iz slo zemlja razširi tudi na Hrvaško
- voditelji upora:
+ ILIJA GREGORIĆ
+ IVAN PASANEC
+ MATIJA GUBEC
- PROGRAM UPORA:
+ odstranitev fevdalce in v Zagrebu ustanoviti cesarsko namesništvo
+ kmetje bi sami pobirali dajatve
+odstrnitev duhovnikov
+ izbrisati pokrajinske in državne meje
- med 5. in 9. FERBUARJEM 1573 so bili kmetje premagani
( na slo . ozemlju v BITKI PRI KRŠKEM , na Hrvaški strani v BITKI PRI STUBICI)
- 15. FEBRUAR 1573... v Zagrebu kaznovanje upornikov
28
SLOVENSKI KMEČKI UPOR
- 1635
- upor je bi na posestvu OJSTROVICA
- hitro zatrt
29
TOLMINSKI KMEČKI UPOR
-1713
- upor se je začel v Tolminu, zaradi novih davkov na kmečko trgovino s meson in vinom
- upor se razširi na Goriško in Kransjko
- kmetje se uporejo tudi pritu cesarju
- upor zatre vojska iz Vojne kranijne.
- zaporne in smrtne kazni + višji davki
30
KDAJ USTANOVIJO GROFIJO SPODNJO PANONIJO?
- ko Franki končajo vojno s Avari v Panonski nižini
31
KDAJ IN OD KOGA DOBIL KNEZ PRIBIN DEL SPODNJE PANONIJE?
- 840
- LUDVIK NEMŠKI
32
NALOGA BLATENSKEGA KOSTLA
VAROVATI PRED UPADI TUJIH LJUDSTEV
33
KDO JE KOCELJ IN ZAKJA JE POMEMBEN?
- sin Pribina
- 869 se pridruži uporu , ki ga vodi VELIKOMORAVSKI KNEZ RASTISLAV, uprejo se Frankom
- upor uspešen
- Spodnja Pnonija po njem postanem samostojna slovanska država
34
MISIONARJA V SPODNJI PANONIJI:
- na pobudo Koclja, HADRIAN II. pošlje za škofa Sirmijske škofije KONSTANTINA IN METODA
- uvedeta SLOVANSKO BOGOSLUŽJE
- poučevala sta slovasnke duhovnike, prevajala verkse knjige
- KONSTANTIN sestavi prvo slovasko pisavo GLAGOLICO
- s stem SP postane središče verskega in kulturnega delovanja
- kasneje sta šla v Rim ...Konstantin tam tudi ostane, postane CIRIL)
35
KDAJ ARNULF DOBI V UPRAVO SPODNJO PANONIJO
-876
- sin vzhodno franskovskega vladarja Karlmana
- oblikuje se ARNULFOVO KRALJESTVO
36
KATERI KRAJI SO SPADALI POD ARNULFOVO KRALJESTVI
- Spodnja Panonij
- Karniola
- Kranjska
- središče je Krnski grad
37
KDO JE V KARANTANIJI IZVAJAL OBLAST? KAJ SE JE ZAČELO RAZVIJATI?
VISOKI PLEMIČI - GROFJE IZ BAVARSKE. RAZVIJATI SO SE ZAČELA ZEM. GOSPOSTVA IN PORCES FEVDALIZMA ( kasneje zaustavljen zaradi vdora Madžarov)
38
KDAJ IN KJE OTON I. PREAGA AVARE?
955, V BITKI PRI AUSBURGU
39
KDAJ JE BIL OTON I. KRONAN ZA RIMSKO-NEMŠKEGA CESARAJA?
962, TAKRTA SLO. OZEMLJE POSTANE DEL RIMSKO-NEMŠKEGA CESARSTVA
40
KDAJ JE BILA OBLIKOVNA TVORBA VELIKA KARANTANIJA? ZAKAJ? KDO JO JE VODIL?
976, ZA OBRAMBO PROTI MADŽAROM.
OBSTAJALA DO 1002.
VODIL JO JE MEJI GROF...NJEGA JE IMENOVAL KOROŠKI VOJVOA
41
IZ ČESA JE BILA SESTAVLJENA VELIKA KRAJINA?
IZ VOJVODINE KOROŠKE IN MEJNIH KRAJIN/MARK:
+ KARANTANSKA
+ PODRAVSKA
+ SAVINJSKA
+ KRANJSKA
+ ISTERSKA
+ FORLANSKA
42
KDO PREJEMALI ZEM. GOSPOSTVA V FEVD?
ŠKOFIJE:
+ SALZBURŠKA ŠKOFIJA NA PTUJU
+ FRENIŠKA ŠKOFIJA V ŠKOFIJ LOKI
- KASNJENE SO GOSPOSTVA V FEVD PREJEMALI TUDI POSVETNI FEVDALCI, KI SO BILI ČLANI VISKOKIH PLEMIŠKIH DRUŽIN (Eppemsteini, Spanhemi)
43
MINISTERIALI
NIŽJE NESVOBODNO PLEMSTVO, KI SO KOT PLEMIČI ŽIVELI NA GRADU. ZA SVOJEGA GOSPODARJA PORAVLJALI VOJAŠKE IN DRUGE SLUŽBE. ZMEMLJIŠKI GOSPOD JE LAHKO Z NJIMI RAZPOLAGAL IN DOLOČAL O NJIHIVIH POROKAH
44
1. FAZA KOLONIZACIJE NA SLOVENSKEM OZEMLJU
- od 6. do 9. stol
- čas naselitve slovanov na vzhodno-alpski prostor
45
2. FAZA KOLONIZACIJE NA SLOVENSKEM OZEMLJU
- od 10. do 12. stol.
- potekajo:
+ NOTRANJE
+ ZUNANJE ( na Dravsko in Sorško polje naselijo nemško govoreče preb. --> etnični otoki)
+ NIŽINSKA KOLONIZACIJA
- poteka krčenje gozdov, tri letno kolobarjenjen
46
3. FAZA KOLONIZACIJE NA SLOVENSKEM OZEMLJU
- od 13. do 15. stol.
- VIŠINSKA KOLONIZACIJA ( do 1000m )
- POHORJE, KOZJAK, MEŽIŠKA DOLINA, NA GORENSKEM
- sredi 14. stol z zunanjo kolonizacijo na Kočevsko pripeljejo nemce
47
4. FAZA KOLONIZACIJE NA SLOVENSKEM OZEMLJU
- po 15. stol
- DODATNA KOLONIZACIJA
- povezanana je bila z neuradnimi oblikami gospodarstav ( fužinsarstvo, rudarstvo) in z upadi turkov
- pred Turki so bežali ljudje iz Bosne , Hrvaške v Belo Krajino in na Dravsko poje ---> imeneovali so se PREBEGI, USKOKI pa so branili ozemlje proti Turkom
48
KAJ JE NASTAJO SKUPAJ S ZEM . GOSPOSTVI
SODNE IN PRAVNE STRUKTURE OBLASTI
49
KAKŠNE POLOŽAJE SO IMELI ZEM. GOSPODJE?
GROFJE, MEJNI GROF IN VOJVODA.
V VLADARJEVEM IMENU SO IZVAJALI SODNE IN DRUGE VRSTE OBLASTI.
IMELI SO SVOJO VOJSKO
LAHKO SO KULI DENAR
LAHKO SO USTANAVLJALI MESTA
50
KJA SE JE ZAČELO DOGAJAI KO JE MOČ VLADARJA ZAČELA SLABEVATI? KAJ SI TAKRAT PRIDOBIJO MOGČNE RODBINE?
KDO JIH JE PRIZNAVAL ZA VALDARJE OZ. DEŽELENE KNEZE
KO ZAČNE VLADARJEVA MOČ ŠIBETI ZAČNEJO OBLIKOVATI DEŽELE.
V NJIH SO SO MOGOČNE RODBINE IZVOLILE VLADARSKI POLOŽAJ.
PRIZNAVALI SO JIH TUDI ŠIBKEJŠE IN NIŽJE PLEMSTVO=DEŽELANI
51
KATERO VRSTE OBLASTI JE IMEL DEŽELNI KNEZ?
SODNO IN VOJAŠKO OBLAST.
Deželnemu plemstvu je priznavla določene pravice --> zapiseane so bile v DEŽELNEM PRAVU, najpomembnejša pravica je bilo sodelovanje pri izvajanju oblasti v deželi
52
KDO VSE SESTAVLJA DEŽELNI ZBOR?
O ČEM LAHKO ODLOČA?
- PLEMSTVO
-DUHOVŠČINA
- MEŠČANSTVO
(- NA GORIŠKEM TUDI KMETJE)
+ bili so pod vodstvom deželnega kneza
- odločajo lahko o uvedbi izrednih davkov
53
KATERE ZGODOVNISK DEŽELE SE OBLIKUJEJO NA SLOVENSKEM OZMELJU?
- ŠTAJERSKA
+ prva ki se je oblikovala v deželo
+ gl. mesto: GRADEC
+ pomembna rodbina: TRAUNGAU... živeli so na gradu Steyr...Steyreburg
- KOROŠKA
+ v deželo se je obliovala najdel časa ( do konca v 15. sto.)
+ gl. mesto: CELOVEC
+ pomembna rodbina: EPPENSTEINI... kasneje Spanheni
- KRANJSKA
+ v vojvodinjo povzdvognjena 1364
+ gl. mesto: LJUBLJANA
+ pomembne rodbine: TURJNSKI, VIŠNJEGORSKI IN ŽOLENSKI GROFJE
- GORIŠKA
+ nastala na ozemljju goriških grofov
+ gl. mesto. GORICA
54
POMEMBNE TUJE PLAMIŠKE DRUŽINE NA SLO. SO BILE:
- EPPENSTEINI
- SPANHEIMI
- TRAUGANCI (tako imenovan Hemin rod...Hema je bil bavarski vojskovodja... imel ozemlje med Dravo in Savo, ter J od Save do Višnje gore
55
OTOKAR II. PREMYSL
- češki kralj
- postane vojo+voda na Štajerskem v drugi polovici 13. stol.
56
KDO INKDAJ PREMAGA OTOKARJA II. PREMYSLA?
- 1278
- premagajo ga HASBURŽANI
- po tej zmagi začnejo svojo oblast širiti po vsem slo. ozemlju
57
1364
Kranjsko povzdignejo v vojvodino
58
1278
OTOKAR II. PREMYS JE PREMAGAM
59
1382
Ko Hasburžani dosežejo svoj cilj: priti do morja, Trsta
60
KAKO SO SE CELJSKI GROFJE NAJPREJ IMENOVALI
- ŽOLENSKI GROFJE, živeli so na gradu ŽOLNEK
- bili so VAZALI HASBURŽANOV
61
KDAJ CELJSKI GROFJE PODEDUJEJO OZEMLJE V CELJU?
1332 ( postane njihovo novo središče)
- poleg tega še ozemlje na Koroškem in Kranjskem
62
KDAJ SO BILI POVZDVIGNJENI V GROFE CELJSKE ?
-1341
- ponvono še leta 1372
63
KDAJ SE JE ZAČEL GLAVNI VZPON CELJSKIH GROFOV?
- v času HERMANA II.
64
KAJ JE DOSEGEL HERMAN II.?
1396 V BITKI PRI NIKOPOLJU rešil življenje SIGIMUDU LUKSENBURŠKEMU
- ta mu v zahvala podeli posestva v:
+ HRAVŠKEM ZAGORJU Z VARŽINOM
+ MEDŽIMURJE Z ČAKOVCEM
- kasneje celjski dobijo še ozemlja na Kočevskem, v Ribnici in v Rdovnici
65
1436
Sigimud Luksenburški v Pragi izda listino, s katero FRIDERIKA II. IN URLIKA II. povzdvigne v NEODVISNA DRŽAVNA KNEZA... stem celjski grofje postanejo enakopravni s hasburžani. lahko kujejo svoj denar... to hasburžanom ni guči
66
1436-1443
CELJSKO - HASBURŠKA VOJSKA
- v vojni zamgajo celjski grofje
67
DEDNA POGODBA
Tista rodbina, ki prva izumre po moški strani izgubi ozemlje in ga v last dobi druga robina...hasburžani in celajli
68
URLIK II.
- sin Friderika II.
- dobil nasprotnike v rodbini HUNJADI na Oberskem.
-1456 obišče Beograd...nanjega je stiril atentat LADISLAV HUNJADI
69
1456
URLIK II. umorjen...LADISLAV HUNJADIN
70
1460
Podpisan mir v POŽARNICI( med celjaki in hasburžani). hasburžani so dobili ozemlje celjskih grofov in ozemlje goriških grofov na Koroškem
71
1500
izumrejo Goriški grofje... hasburžani zavladajo nad večjim delom slovenskega ozemlja
- Prekmurje je bilo pod Ogrsko, Beneška Slovenija pod Italijo
72
KDO USTANAVLJA MESTA NA SLOVENSKEM OZEMLJU?
Do 13. stol. jih ustanavljajo vladarji, kasneje pa deželni knezi
73
NAŠTEJ OBDOBJA NASTAJANJA MEST:
1. PRVA MESTA so nastala na Koroškem med 11. in 12. stol.
Nastala zaradi trgovine na dolge razdalje (DUNJA, BENETKE,
TRST).
+ BREŽE NA KOROŠKEM
+ ŠENTVID
+ VELJAK
+VELIKOVEC
+ CELOVEC
2. NAJVEČ MEST nastalo v 13. stol
+ npr.: PTUJ, MARIBOR, KRANJ, KAMNIK, LJUBLJANA
3. V 15. stol. so mesta nastaja predvsem zaradi upada TURKOV
+ npr. KOROŠKO, KOČEVNJE, VIŠNJA GORA, LOŽ
74
TRG
- manjši od mesta
- nima obzidja
- manj pravic
75
KDO JE SPADAL POD MESTNO UPRAVO
Tisti ki je imel v metu hišo in se je preživljal z obrtjo/trgovino.
Pod to nespadadjo: PLEMSTVO, DUHOVŠČINA, JUDJE IN SLUŽNJIČAD
76
2 TIPA MEST POZNAMO NA SLOVENSKEM
1. PRIMORSKA ali OBALNA MESTA
+ razvita samouprava v obliki MESTNE KOMUNE/ OBČINE.
Člani komune so bili lahko samo bogatejši ( v 15. sto. so se imenovali PATRICIJ)
+ imeli so zapisana pravila in zakone v SALUTIH
+ bila so romanska mesta
+ niso imela obzidja...raztezala so se v zaledje
+ poleg trgvine in brti poznali tudi: ladjedelništvo, ribolov, solinarstvo, vinogradništvo, oljakarstvo sadjarstvo
+ nastajala so na stri antični osnovi
2. NOTRANJA ALI CELINSKA MESTA
+ so nastajalan na novo
+ samouprava mest se je oblikovala postopoma ( izvoljeni mesti svet in mestni sodniki)
+ GERMANSKA MESTA
+ imela obzidja
+ukvarjali so se z obrtjo in trgovino, ponekod tudi s bančništvom
77
STATUTI
Pravila in zakoni primorskih mest
78
KJE SO NASTAJALA PRVA PISNA GRADIVA
Duhivščina , samostani... tam so bili pismeni
79
KAJ OMOGOČA ŠIRJENJE TISKA?
Gotica, papir, tisk
80
SREDNJEVEŠKI ROKOPISI
Brižinski spomeniki, Stiški rokopis( pisna raba domčih jezikov), Rateški( celovški )rokopis
81
PRVE ŠOLE
- V 12. STOL.
82
ZAČETNIK TURŠKIE DRŽAVE:
OSMAN V 13. STOL
+ vladar države je sultan ( MURAD I., MURAD II., BARAZID, MEHMED OSVAJALEC, SULEJMAN VELIČASTNI)
83
KDAJ TURKI PRVIČ PREIDEJON NA SLO. OZEMLJE?
1408
84
OBDOBJA TURŠKIH UPADOV:
1. OBDOBJE (1408-1415)
- mnajši upadi in roparski nameni ( bolj izvidniške narave)
2. OBDOBJE (1468-1483)
- Turki vpdajo v vse slo. dežele
- njihov namem je da ozemlje izropajo, uničijo obrambo in g zasedejo
- vojska AKIMDŽIJE, kojenica ki je veliko planila po slo. zemlju
- nekatera mesta v tem obdobju dobijo pravico do obzidja
- kmetijse so za svojo obrambo gradile TABORE
3. OBDOBJE (1522-1540)
- v tem obdobju Turki ne upadajo več na Koroško
- število upadov se počasi zmanšuje
85
POSELDICE TURŠKIH UPADOV:
- dežele so gospodarsko izropali
- zmanjša se št. obdelanih kmetij, nastanjeno pustote
- zmanjša se dohodek in gospodarska moč
- materialna škoda
- upad št. prebivalstva
- spremenjena demografska podoba
- novi davki
- TURKERIJE
86
SLOVENSKE DEŽELE:
- ŠTAJERSKA
- KOROŠKA
- KRANJSKA
- (po letu 1500 tudi) GORIŠKA
OBLIKUJEJO TAKO IMENOVANO NOTRANJO AVSTRIJO oz. NOTRANJE AVSTRIJSKE DEŽELE ( za obrambo proti turkom)
od 14 stol. do 17 sto. se uporablja ta izraz.
87
1530
sprejet skpel o imenivanju SKUPNEGA VOJAŠKEGA VODSTVA= nadvojvoda KAREL II. jih je povezal v skoraj samostojno državo, središče: GRADEC
88
1564 - 1619
JE NOTRANJA AVSTRIJA SAMOSTOJSNA DRŽAVA
89
OSREDNJI ORGANI V NOTRANJI AVSTRIJI
- na Dunjaju
+DVORNI SVET (državne zadeve)
+DVORNA KOMORA (finančne zadeve)
+DVORNA PISARNA (poslovanje s spisi in akti)
+VOJNI SVET (vojaški nadzro na Vojno karjino)
+DEŽELI STANOVI (V Notranji Avstriji so poslrbeli za obveščevalno službo)
VI
90
VOJNA KRAJINA
Na ozemlju Hrvaške so zgradili obrambni pas vzdolž turške meje. med leti 1460-1881
91
HRVAŠKA VOJNA KRAJINA
KARLOVAC
92
SLOVENSKA VOJNA KARJINA
VARAŽDIN
93
KDO JE ŽIVEL NA OZEMLJU VOJNE KARIJE?
USKOKI=PREBEGI, begunci pred turki iz ozemlja Bosne in Srbije.
v zameno za hrano in dom so branili ozelnje Avstrijskega cesarstva pred upadi turkov.
94
PRIVILEGIJI USKOKOV:
- v zameno za naselitev so poravljani vojaško službo
- bili so porsti dajatev
- pravica do ohranitve lastne kulture
95
DO KATEREGA LETA JE VOJNA KRAJINA SPADALA POD UPRAVNO PRISTOJNOSTJO CESARSKEGA DVORAA VOJNEGA SVETA NA DUNAJU?
- do 1556
- deželni stanovi so dobili pravico v vojni krajini zasedati najpomembnejša oficirska in ureadniška mesta. v ta namen so morali zagotoviti denarna sredstva
96
REFORME KI JIH JE IZVAJAL NADVOJVODA KAREL ZA OBNOVO CERKVE (REKATOLIZACIJA)
- prepove portestantizem na Goriškem
- prepove protestantski tisk v LJ
- rekatolizacoja kmečkega prebivalstva na crkvneih posestih na Gorenskem
- odstvalja je mestne sodniki in svetnike, ki niso bili katoliki
- odstaljal je protestantske pridikante
+pri izvajanju ukrapov smo mu pomagala Jezuiti (v Ljubljani, Gorici, Trstu in Gradcu)
+ za rekatollizacijo so si preizadevali tudi škofije ko si izvajale VIZITACIJA= predged stanja in delovanja v župnijah
97
UKREPI NADVOJVODA FERDINANTA II.:
- prepovedal protestantsko bogoslužje v mestih in na trgih
- 1599 ukaže plamičem naprestobijo v katoliško cerkev ali pa s izganani iz ozemlja
- zahteval ukinitev protestanstskih šol
- izgon predikantov
- zažigal protestantske knige
- uničeval grobove na pokopališčih
- REFORMACIJSKE KOMISIJE (na Kranjsekm je bil vodja teh komisij TOMAŽ HREN)
98
POSLEDICE PROTIREFORMACIJE:
- zamrlo je protestantsko osnovno šolstvo
- izboljša se izobrazba duhovnikov
- razširi se versko življenje: romanje, procesije, čaščenje svetnikov, molitveni shodi
- pomembna postanjeo verska gledališča
