zgodovina spraševanje - ne slovenci Flashcards

1
Q

1861

A

ALEKSANDER II. IZDA DEKRET O ODPRAVI OSEBENE ODVISNOSTI KMETOV

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

DEKRET O ODPRAVI OSEBENE ODVISNOSTI KMETOV

A

1861, ALEKSANDER II.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

PRIDOBITVE KMETOV pri DEKRETU O ODPRAVI OSEBENE ODVISNOSTI KMETOV

A

Kmetje so dobili osebno svobodo in minimalne državljankse pravice:
- PRAVICA DO POROKE
-PRAVICA DO LASTNINE
-PRAVICA DO UKVARJANJA S TRGOVINO
Kmetje so lahko ODKUPILI LE TOLIKO zemlje KOLIKOR SO IMELI V NAJEMU –> veliko zemlje prišlo v KOLEKTIVNO LASTNIŠTVO KMEČKIH OBČIN=MIR

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

KOLEKTIVNE LASTNIŠTVO KMEČKIH OBČIN (Rusija)

A

MIR

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

KATERE REFORME SO BILE IZVEDENE ŠE V NASLEDNJIH LETIH (v Rusiji v 2/2 19. stol.)?

A
  • REFORMA V VOJSKI
  • SANIRANJE JAVNIH FINANC
  • POSODOBILI SO OSNOVNO IN SREDNJE ŠOLSTVO
  • UNIVERZE DOBIJO VEČJO AVTONOMIJO
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

1864 (Rusija v 2/2 19. stol.)

A

Na lokalni ravni so začeli UVAJATI PREDSTAVNIŠKA TELESA IMENOVANA ZEMSTVA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

ZEMSTVA

A

PREDSTAVNIŠKA TELESA, KI SO BILA ODGOVORNA ZA JAVNO ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO IN CESTE (1864)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

KAJ VSE SO POSODOBILI V GOSPODARSTVU (Rusija v 2/2 19. stol.)

A
  • GRADNJA ŽELEZNIŠKEGA OMEREŽJA
  • RAZVOJ ŽELEZNIŠKE INDUSTRIJE (Ukrajiina)
  • RAZVOJ PREMOGOVNIŠTVA
  • IZVAŽANJE ŽITA
  • PRIDOBIVANJE NAFTE (Kavkaz)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

TIHA REVOLUCIJA

A

REFORME V DRUGI POLOVICI 19. ATOL V RUSIJI, KI SO PRINESLE VELIKE SPREMEMBE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

ČESA ALEKSANDER II. NA POLITIČNEM PODROČJU NOČE UVESTI?

A

PARLAMENTARNE DEMOKRACIJE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

KATERO GIBANJE SE JE ZAČELO PO KRIMSKI VOJI V RUSIJI?

A

REDIKALNO GIBANJE NARODNIKOV

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

RADIKALNO GIBANJE NARODNIKOV

A

MENILI SO DA SE RUSIJA LAHKO IZOGNE KAPITALIZMU Z OBLIKOVANJRM SOCIALISTIČNE IN DEMOKRATIČNE DRUŽBE, KI BI TEMELJILA NA KMEČKIH OBČINAH.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

KAJ SO POČELI PRIPADNIKI RADIKALNEGA GIBANJA NARODNIKOV?

A

ŠLI SO NA PODEŽELJE , DA BI KMETJE POUČILI O CILJIH GIBANJA ( niso sprejeti).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

ZA KJA SO SE ODLOČILI NEKATERI PRIPADNIKI RADIKALNEGA GIBANJA NARODNIKOV?

A

ZA TERORIZEM. LETA 1881 IZVEDEJO ATENTAT NA ALEKSANDRA II.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

1881 ( Rusija)

A

ATENTAT NA ALEKSANDRA II., s strani Narodne radikalne stranke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

ATENTAT NA ALEKSANDRA II.

A

1881

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

KDO NASLEDI ALEKSANDRA II.

A

ALEKSANDRA III.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

SVETOVALEC ALEKSANDRA III.?

A

KONSTANTIN POBEDONOSEC

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

KAKŠNA PREPRIČANJE JE IMEL KONSTANTIN POBEDONOSEC?

A

STABILNOST DRŽAVE JE LAHKO ZAGOTOVLJENA SAMO Z ARISTOKRACIJO IN PRAVOSLANO CERKVIJO.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

KATERE SPREMEMBE PRIDEJO S KONSTANTINOM POBEDONOSCEV?

A
  • POVEČALI NADZOR NAD KEMČKIMI OBČINAMI
  • POVEČALI VLOGO PLEMSTVA V ZEMSTVIH
  • POVEČALI CENZURO
  • UKINILI AVTONOMIJO UNIVERZ
  • ZAČELI NAČRTNO IN NASILNO RUSTIFIKACIJO NERUSKEGA PREBIVALSTVA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

1894 (Rusija)

A

NA OBLAST PRIDE CAR NIKOLJA II.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

ČEMU NASPROTUJE NIKOLAJ II.

A

SPREMEMBAM IN PARLAMENTARNI DEMOKRACIJI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

RUSKO JAPONSKA VOJNA

A

1904-1905

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

IZID RUSKO JAPONSKO VOJNE

A

RUSIJA JE PREMAGANA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

DO ČESA PRIDE PO KOCU RUSKO JAPONSKE VOJEN?

A

SPLOŠNA STAVKA, OKTOBRA 1905

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

OKTOBER 1905 (Rusija)

A

SPLOŠNA STAVKA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

REFORMA V RUSIJI PRED 1. SVETOVNO VOJNO?

A
  • DOVOLJENO JE USTANAVLJANJE SINDIKATOV
  • UVEDENO OBVEZNO SNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z DELAVCE
  • AGRARNE REFORME –> kmetje so lahko zapustili kmečke občine in dana so bila ugodna posojila za razvoj podeželja
  • RAZVOJ INDUSTRIJE IN TRGOVINE
  • KOLONIZACIJA SRBIJE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

KDAJ SO SE ZAČELI ZAOSTROVATI ODNSOI MED VELESILAMI?

A

PO ZDRUŽITVI OZEMLJA ITALJIJ IN NEMČIJI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

KAKO SI JE PRIZADEVAL BIZMARK?

A

DA BO ZAVAROVAL NEMŠKO DRŽAVO IN POVEČAL NJENO MOČ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

SISTEM KI GA BIZMARK UPORABI PRI URESNIČITVI NJGOVIH PLANOV KAR SE TIČE VAROVANJE NEMŠKE DRŽAVE IN POVEČANJU NJENE MOČI

A

SISTEM ZAVEZNIŠTVA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

SISTEM ZAVEZNIŠTVA

A

SISTEM KI GA BIZMARK UPORABI PRI URESNIČITVI NJGOVIH PLANOV KAR SE TIČE VAROVANJE NEMŠKE DRŽAVE IN POVEČANJU NJENE MOČI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

1873( zaostrovanj odnosov med velesilami)

A

NEMČIJA Z AVTROOGRSKO IN RUSIJO SKLENE OBRAMBNO “ZVEZO TREH CESARJEV”

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

“ZVEZA TREH CESARJEV”, NAMEN?

A

1873 (Nemčija, Astroogrska, Rusija), NJEN NAMEN JE BIL DA SE DRŽAVE O ZADEVAH SPOLŠNEGA INTERESA MED SEBOJ POSVETUJEJO (zveza kmalu propade)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

DOGAJANKJE NA BALKANU PRED UPORAI PROTI TURŠKI OBLASTI

A
  • NA VEČJEM DELU BLAKANA JE ŠE VEDNO VLADALA TURČIJA
  • RUSIJA SE JE RAZGLASILA ZA ZAŠČITNICO KRŠČANSKEGA PREBIVALSTVA –> PODPIRA NACIONALNO GIBANJE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

1875 (zaostrovanj odnosov med velesilami)

A

V BOSNI HERCEGOVINI IN BOLGARIJI SO SE UPRLI PROTI TURŠKI OBLASTI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

V BOSNI HERCEGOVINI IN BOLGARIJI SO SE UPRLI PROTI TURŠKI OBLASTI

A

1875

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

1878 (zostrovanje odnosov med velesilami)

A

PODPISANA JE BILA MIROVNA POGODBA V SAN STEFANU.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

PODPISANA JE BILA MIROVNA POGODBA V SAN STEFANU.

A

1878

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

KAJ SO PREDVIDEVALI V MIROVNI POGODBI V SAN STEFANU

A
  • PREDVIDELI USTANOVITEV SAMOSTOJNE BOLGARSKE DRŽAVE
  • AVSTRIJI NISO DOVOLILI ZASESTI OZEMLJA V BOSNI IN HERCEGOVINI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

BIZMARK SLIKIČE KONGRES V BERLINU

A

1878

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

ZAKJA BIZAMRK SKLENE KONGRES V BRLINU?

A
  • 1878
  • DA BI PREPREČIL VOJNO V EVROPI
  • ZAVAROVAL INTERESA NEMČIJE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

KAJ POPRAVIJO V MIROVNO POGODBI (iz San Stefana) na KONGRESU V BRLINU?

A
  • SREBIJA, ČRNA GORA, ROMUNIJA DOBIJO NEODVISNOST
  • USTANOVILI SO SAMOSTOJNO BOLAGARIJSKO DRŽAVO
  • AVSTROOGRSKI SO PODELILI MANDAT ZA ZASEDBO IN ZAČASNO UPRAVLNAJE BiH
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

KAJ ZAČNEJO SKLENJATI EVROPSKE DRŽAVE PO BERLINSKEM KONGRESU

A

ZAČELI SO BOLIKOVATI ZAVEZNIŠTVA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

KAJ STA LETA 1879 NEMČIJA IN AVSTROOGRSAK PODPISALI?

A

ZAVEZNIŠKO POGODBO - NASTALA JE DVOJNA ZVEZA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

KAREGA LETA JE BILA PODPISANA POGODBA - DVOJNA ZVEZA?

A

1879

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

KATEREGA LETA SE DVOJNI ZVEZI PRIKLJUČI KRALJEVINA ITALIJA

A

1882, NASTANE TROJNA ZVEZA

47
Q

TROJNA ZVEZA

A

KRALJSETVO ITALIJA, NAMČIJA, AVSTROGRSAK, 1882

48
Q

1904 (zaostrovanje odnosov med velesilami)

A

VB IN FRANCIJA PODPIŠETA POGODBO “PRISRČNA ZVEZA” /”ENTENTE CORDIALE”

49
Q

“PRISRČNA ZVEZA” /”ENTENTE CORDIALE”

A

1904, VB IN FRANCIJA

50
Q

KJA STA SE VB IN FRANCIJA DOGOVORILI S PODPISOM PRISRČNE ZVEZE?

A

RAZDELITEV INTERESNIH OBMOČIJ:
- VB : vpliv v Egiptu
- FRANCIJA: vplis v Maroku

51
Q

KDO KASNEJE ŠE PRISOPI K PRISRČNI ZVEZI?

A

RUSIJA

52
Q

1882 (Srbija)

A

KRALJ POSTANE MILAN OBRENOVIĆ

53
Q

KDAJ POSTANE KRALJ MILAN OBRENVIĆ

A

1882

54
Q

KDAJ JE BILA SPREJETA USTAVA V SRBIJI V ČASU MILANA OBRENIVIĆA

A

1888

55
Q

KAJ ZAGOTAVLJA USTAVA SPREJETVA V SRBIJI LETA 1888

A

ZAGOTAVLJA TEMELJNE DRŽAVLJANSKE PRAVICE:
- pravica so zborovanje
- pravica do tiskanja
- pravica sdo govora
UVEDENA JE BILA TUDI NEPOSREDNA IN TAJNA VOLILNA PRAVICA (omejena z davčnim cenzusom)

56
Q

KDO IN KDAJ PRIDE NA OBLAST PO MILANU OBRENOVIĆU?

A

1889, ALEKSANDER OBRENOVIĆ

57
Q

1889 (Srbija)

A

NA OBLAST PRIDE ALEKSANDER OBRNOVIĆ

58
Q

KAJ UKINE IN KAJ UVEDE ALEKSANDER OBRENOVIĆ

A
  • UKINI PRIDOBITVE PARLAMENTARNE DEMOKARCIJE
  • UVEDE OSEBNI RAŽEIM VLADANJA
59
Q

1903 (Srbija)

A

ANTENTAT NA ALEKSANDRA OBRENOVIĆA, UMORI GA ORGANIZACIJA ČRNA ROKA

60
Q

ATENTAT NA ALEKSANDRA OBRENOVIĆA

A

1903, ČRNA ROKA

61
Q

KDO PRIDE NA OBLAST PO ALEKSANDRU OBRNOVIĆU

A

PETER I. KARAĐORĐEVIĆ

62
Q

KAKŠNE SO RAZMERE V BIH PO BERLINSKEM KONGRESU?

A
  • V ASTRIJI OBLIKUJEJEO SVOJO UPRAVO IN ZAČNEJO Z GOSPODARSKIM IZKORIŠČANJEM
  • GOZDOVI POSTANEJO LAST DRŽAVE
  • RAZVOJ LESNE, RUDARSKE INDUSTRIJE
  • GRADNJA CEST IN ŽELEZNIC
63
Q

KAJ LETA 1908 IVEZDE ASTRO-OGRSKA V BIH

A

ANEKSIJO

64
Q

ANEKSIJA

A

-1908, BIH
-NASILNA PRIKLJUČITEV TUJEGA OZEMLJA

65
Q

KAREGA LETA JE BIL IZVEDEN ATENTA NA PRESTOLO NASLEDNIKA FRANCA FERDINANTA?

A
      1. 1914
  • TAJAN REVOLUCIONARNA ORGANIZACIJA MLADA BOSNA ( GAVRILO PRINCIP)
    —> POVOD ZA PRVO SVETOVNO VOJNO
66
Q
    1. 1914
A
  • ATENTA NA PRESTOLO NASLEDNIKA FRANCA FERDINANTA
  • TAJAN REVOLUCIONARNA ORGANIZACIJA MLADA BOSNA ( GAVRILO PRINCIP)
    —> POVOD ZA PRVO SVETOVNO VOJNO
67
Q

DOGAJANJE V MAKEDONIJI (sod smodnika)

A

Na območju Makedonije so se prepletali različni interesi:
- SRBI USTANOVIJO DRUŠTVO SVETEGA SAVE –> ŠIRI SRBSKO KULTURO
- BOLGARI SO S POMOČJO PRAVOSALVNE CERKVE IZVAJALI BOLGARIZACIJO
- GRKI SO USTANOVILI RAZLIČNA DRUŠTVA, KI SO ŠIRILA GRŠKO PISMENOST

68
Q

KDO JE VODIL MAKEDONSKO NACIONALNO GIBANJE

A

GOCE DELČEV

69
Q

GOCE DELČEV

A

VODJA NACIONALNEGA GIBANJA V MAKEDONIJI

70
Q

KAJ SI JE PRIZADEVALO MAKEDONSKO NACIOALNO GIBANJE?

A

ZA DOSEG AVTONOMIJE V OKVIRU TURŠKE DRŽAVE

71
Q

VMRO

A

NOTRANJE MAKEDONSKA REVOLUCIONARNA ORGANIZACIJA, KI JE DELOVALA PO REVLUCIONARNI POSTI

72
Q

AVGUST 1903 (Makedonija)

A

ZČNE SE ILINDENSKA USTAJA V MAKEDONIJI, TURKI JO HITRO ZATREJO

73
Q

ILINDENSKA USTAJA

A

AVGUST 1903 , TURKI JO HITRO ZATREJO

74
Q

PRVA BALKANSKA VOJNA

A

1912

75
Q

1912 (balkanski so smodnika)

A

PRVA BALKANSKA VOJNA

76
Q

KDO SE BORI V PRVI BALKANSKI VOJNI?

A

SRBIJA, ČRNA GRA, BOLGARIJA, GRČIJA PREMAGAJO TURČIJO

77
Q

DRUGA BALKANSKA VOJAN

A

1913

78
Q

1913 (sod smodnika)

A

DRUGA BALKANSKA VOJAN

79
Q

IZID DRUGE BALKANSKE VOJNE

A

SRBIJA, ČRNA GORA, ROMUNIJA, GRČIJA, TURČIJA PREMAGAJO BOLGARIJO

80
Q

KAJ SLEDI PO KONCU DRUGE BALKANSKE VOJNE

A

MIROVNA KONFERENCA V BUKAREŠTI

81
Q

MIROVNA KONFERENCA V BUKAREŠTI

A
  • POTRDIJO RAZDELITEV MAKEDONIJE( med Srbijo, Grčijo, Bolgarijo)
  • USTANOVIJO SAMOSTOJNO ALBANIJO
82
Q

KDAJ SE JE ZAČELO POSPEŠENO OBOROŽEVANJE

A

KONEC 19. STOL

83
Q

KDO JE BIL NAJPOMEMBNEJŠI OD DRŽAV GLEDE NA VELIKOST ARMADE IN KDO GLEDE NA POMORSKE SILE?

A

ARMADA: RUSIJA, NEMČIJA, FRANCIJA
POMORSKE SILE: VB

84
Q

KATER ADMIRAL JE BIL VOJAŠKO POMEMBEN V NEMČIJI

A

ADMIRAL ALFRED VON TIRPITZ

85
Q

ADMIRAL ALFRED VON TIRPITZ

A
  • POMEMBEN ADMIRAL V NEMČIJI
  • PRIPRAVIL JE PROJEKT ZA GRADNJO VOJNE MORNARICE
86
Q

KDAJ JE BILA USTANOVITEV NEMŠKEGA DRUŠTVA ZA FLOTO? KJA JE BIL NJEN NAMEN?

A
  • 1898, Nemčija
  • POSKUŠALA OKREPITI ZAVEST O POMENU VOJEN MORNARICE
87
Q

KATEREGA LETA VB IZDA PRVO SODOBNO BOJNO LADJO, KAKO SE IMENUJE?

A
  • 1906
  • NEUSTRAŠNEŽ
88
Q

KAJ JE POVZROČIJA GRADNJA VOJNE MORNARICE?

A

POVEČANE NAPETOSTI MED VB IN NEMČIJO

89
Q

PACIFIZEM

A

PRIZADEVANJE ZA MIRNO REŠEVANJE SPOROV MED DRŽAVAMI. TO SO NAJPREJ POUDARJALI PREDVSEM V VB IN ZDA

90
Q

BERTHA VON SUTTNER

A

PISATELJICA V AVSTRIJI, KI JE USTANOVILA MIROVNO DRUŽBO. LETA 1905 DOBIL NOBELOVO NAGRADO.

91
Q

ZA KAJ SO SE ZAVZEMALI NA MEDNARODNIH IROVNIH KONGRESIH?

A
  • ZA RAZOROŽITEV
  • MIRNO REŠEVANJE SPOROV MED DRŽAVAMI
  • PRAVICA DO ZAVRNITVE SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA - UGOVOR VESTI
92
Q

UGOVOR VESTI

A

PRAVICA DO ZAVRNITVE SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA

93
Q

1899

A

MIROVNA KONFERENCA V HAAGU

94
Q

MIROVNA KONFERENCA V HAAGU

A
  • 1899
    -NA KONFERENCI SE VELESILE DOGOVORIJO O RAZSODIŠČU ZA POROVNAVO SPOROV MED DRŽAVAMI IN SPREJMEJO KONVEKCIJO O PRAVILIH KOPENSKEGA IN POMORSKEGA VOJSKOVANJA
95
Q

1907

A

DRUGA MIROVNA KONFERENCA V HAAGU

96
Q

DRUGA MIROVNA KONFERENCA V HAAGU

A

-1907
- NA KATERI SO DOLOČILI DA MORA BITI PRED ZAČETKOV SPOROČENA VOJAN NAPOVED

97
Q

MILITARIZACIJA

A

PROCES V KATERME DRŽAVE POVEČUJEJO SVOJO VOJAŠKO MOČ IN POUDAREK NA VOJAŠKIH ENOTAH, PRIPRAVLJENOSTI IN STRUKTURAH KAR SE TIČE VOJSKE IN OBOROŽEVANJA

98
Q

OD KATEREGA VEKA NAPREJ SO BILI JUDJE SEGRADIRANI? S ČIM SO SE UKVARJLAI?

A

OD SREDNJEGA VEKA NAPREJ. UKVARJLANI SO SE S TRGOVINO, POSOJANJEM DENARJA IN ŽIVELI V POSEBNIH PREDELIH MESTA (GETO)

99
Q

1781

A

TOLERANČNI PATENT, JOŽEF II.

100
Q

TOLERANČNI PATENT

A
  • 1781, JOŽEF II.
  • Z NJIM JE BILA UVEDENA VERSKA STRPNOST
101
Q

KDAJ POSTANEJO JUDJE ENAKOPRAVNI DRŽAVLJANI V FRANCIJI, IN KDAJ POTEM POSTANEJO NIHOVE PRAVICE OMEJENE?

A

-ENAKOPRAVNI DRŽAVLJENI POSTANEJO V LETIH 1790-1791
- NAPOLEON LETA 1808 IZDA UKAZ IN Z NJIM OMEJI NJIHOVO ENKOPRAVNSOT

102
Q

KDAJ SO V ANGLIJI JUDJE DOBILI POPOLNO EMANCIPACIJO (proces osvobajanja posameznika iz politične omjitve)?

A

V ČASU KONZERVARIVNNE VLADE, KO JO JE VODIL BENJAMIN DISRAELI

103
Q

KDAJ SE JE ZAČELA GOSPODARSKA KRIZA IN KAKO JE TO VPLIVALO NA JUDE?

A
  • 1873
  • V JUDIH SO NAŠLI “GREŠNEGA KOZLA”- BOGATI JUD KOT KAPITALIST, BORZNI ŠPEKULANT IN PODJETNIK K+JE POSTAL RAZREDNI SOVRAŽNIK IN PARAZIT OBUBOŽENEGA PREBIVALSTVA
104
Q

ANTISMEITIZEM, KDAJ SE ZAČNE?

A

JE SOVRAŠTVO, PREDSODEK ALI DISKRIMNIACIJA JUDIV KOT ETNIČNE, VERSKE ALI RASNE SKUPINE
- ZAČEL SE JE NA KONCU 19. STOL
- PRED PRVO SVETOVNO VOJNO JE BIL PROSTEN V ŠETVILNOH EVROPSKIH DRŽAVAH (zlasti v Rusiji so se začeli pogromi /pobijanje na ljudmi)

105
Q

SIONIZEM

A
  • GIBANJE ZA BOLIKOVANJE SAMOSTOJNE JUDOVSKE DRŽAVE V PLESTINI
  • ZA OČETA POLITIĆNEGA SIONIZMA JE BIL THEODOR HERZI - dunajski jud, ki je kot novinar delal v Franciji v času DREYKUSEVE afere
106
Q

THEODOR HERZI

A
  • OČE POLITIČNEGA SIONIZMA
  • dunajski jud, ki je kot novinar delal v Franciji v času DREYKUSEVE afere
  • POVEZAVOL SE JE S ŠTEVILNIM DIPLOMATI, DA BI DIL PODPORO ZA OBLIKOVANJE JUDOVSKE DRŽAVE
107
Q

1897

A

V BASLU PRVI SIONISTIČNI KONGRES, NA KATEREM SO UDELEŽENCI, KOT EDINO OZEMLJE ZA JUDOVSKO DRŽAVO ZAHTEVALI PLESTINO

108
Q

V BASLU PRVI SIONISTIČNI KONGRES

A
  • 1897
  • NA KATEREM SO UDELEŽENCI, KOT EDINO OZEMLJE ZA JUDOVSKO DRŽAVO ZAHTEVALI PLESTINO
109
Q

1917

A

SPREJETA BALFURJEVA DEKLARACIJA - V NJEJ AGLIJA URADNO PRIZNA PALESTINO ZA JUDOVSKO DOMOVINO

110
Q

BALFURJEVA DEKLARACIJA

A

1917

111
Q

IMPERIALIZEM

A

TEŽNJA PO POLITIČNI IN GOSPODARSKI NADVADI NAD TUJIM OZEMLJEM

112
Q

VZROKI ZA IMPERIALIZEM:

A
  • EKONOMSKI (ind. revolucija je povzročial potrebe po surovinah in novih trgovinah - to države dobijo v kolonijah)
  • NACIONALIZEM ( evropske države so želele pokazati moč v svetu)
  • RAVNOTEŽJE SIL ( evropske držav se bil e prisliljene pridobivati nova ozemlja, da bi ohranila ravnovesje sil med sosednjimi državami)
  • BELČEVO BREME ( evropski občutek suverenosti jih je silil, da civilizirajno “divjakae”, na ozemlju ki so ga zavzeli)
113
Q
A