Agregatna Ponudba In Poslovni Cikli Flashcards
(16 cards)
Agregatna ponudba
obnašanje proizvodne strani gospodarstva. Nanaša se na celotno količino dobrin in storitev, ki so jih podjetja pripravljena proizvesti in prodativ danem obdobju.
Krivulja agregatne ponudbe kaže raven celotnega narodnega outputa, ki ga proizvedemo pri vsaki mogoči ravni cen pri nespremenjenih ostalih
elementih. Odvisna je od potencialnega outputa in proizvodnih stroškov. Kratkoročna krivulja AS je
naraščajoča krivulja, dolgoročna pa navpična
Kratkoročna krivulja AS
razmerje med outputom in cenami v krajšem obdobju pri čemer lahko
Razlika AD vplivajo na output. Krivulja je naraščajoča ali vodoravna. Ob višjih cenah so podjetjakratkoročno pripravljena proizvajati večji output, saj se dobiček na proizvod, ob konstantnih
stroških dela poveča, kar povzroči pozitivno povezavo med cenami in outputom.
Dolgoročna krivulja AS
razmerje med outputom in ravnjo cen potem, ko So se vse cene in plače
prilagodile (ko je AS navpična krivulja). Če se potencialni BDP poveča se AS na
dolgi rok premakne desno.
Naftni šok
prizadenejo tako stran ponudbe kot stran povpraševanja. Klasični ponudbeni šok lahko razloži, zakaj dvig cen nafte povzroči tako upočasnitev gospodarske rasti kot tudi stimulira inflacijo
Nanaša se na nepričakovane spremembe v proizvodnj, ki povzročijo močan premik krivulje AS.
Posledica je zmanįšanje proizvodnje in porast cen. Ponudbeni šoki vodijo k poslabšanju vseh glavnih ciljev makroekonomske politike
Keynezianska in klasična šola
KEYNESIANSKA ŠOLA meni, da je krivulja AS kratkoročno relativno
položna. Spremembe agregatnega povpraševanja imajo močne in
trajne učinke na output.
KLASIČNA ŠOLA poudarja moč samouravnalnih sil, ki delujejo skozi
cenovni mehanizem. Obstaja le malo ali nič neprostovoljne brezposelnosti ali neizkoriščenih virov. Krivulja AS menijo, da je zelo strma ali celo navpična. Spremembe agregatnega povpraševanja imajo zato le malo trajnih učinkov na output.
Agregatno povpraševanje, sestavine
nanaša na celotni znesek, ki so ga y danem obdobju pripravljeni potrošiti različni sektorji gospodarstva. AD je vsota izdatkov potrošnikov, podjetij, vlad in tujcev V gospodarstvu ter je odvisno od ravni cen, denarne in proračunske politike in drugih
dejavnikov. Agregatno povpraševanje ima 4 sestavine: potrošnja, naložne, neto izvoz in državni idzatki
Krivulja AD
padajoča, ker je ob dani ponudbi denarja in padajočih cenah realna ponudba denarja višja, kar znižuje obrestne mere in povečuje investicijsko aktivnost podjetja. Ko se realna ponudba denarja zmanjša, postane denar relativno dražji. Zaradi tega se povišajo obrestne mere, kar povzroči
zmanjšanje investicijske aktivnosti. Neto učinek je pomik po krivulji AD, zato e krivulja padajoča, kar pomeni, da se povpraševanje po realnem outputu zmanjšuje ko cene narastejo. Če se poveča količina denarja v obtoku pride do povečanja ponudbe denarja v obtoku, zato se krivulja AD premakne v
desno.
Poslovni cikel
nihanje celotnega narodnega outputa, dohodka in zaposlenosti, ki običajno traja 2 do 10 let gospodarskim razcvetom ali krčenjem v večini sektorjev gospodarstva. Vsak cikel ima 4 faze in sicer vrh, recesijo, dno in ekspanzijo. Ekonomisti razdelijo poslovne cikle v 2 glavni stopnji: recesija in ekspanzija
Recesija in ekspanzija
RECESIJA (krčenje) je pot navzdol v poslovnem ciklu, ki ga pogosto opredelimo kot obdobje,v katerem BDP upade v vsaj dveh zaporednih kvartalih. Običajne značilnosti recesije so:
• Padec potrošnih nakupov
• Zmanjšanje outputa
• Visoka brezposelnost
• Močan upad poslovnih dobičkov
EKSPANZIJA (razcvet) je pot navzgor v poslovnem ciklu, ki ga pogosto opredelimo kot obdobje, v katerem BDP naraste v vsaj dveh zaporednih kvartalih. Značilnosti ekspanzije so:
○ Narast potrošnih nakupov
• Povečanje outputa
• Nizka brezposelnost
• Močan narast poslovnih dobičkov
Model multiplikatorja in akceleratorja
kaže, da lahko vzajemno delovanje
multiplikatorja in akceleratorja vodi v redne cikle agregatnega povpraševanja. To je eden od
redkih modelov, ki ustvarja notranje (interne cikle).Hitra rast outputa spodbuja naložbe te pa višjo ast outputa in tako se proces nadaljuje, dokler ne dosežemo meje zmogljivosti
gospodarstva (P. Samuelson)
Teorija ravnotežnih poslovnih ciklov
učijo, da napačno zaznavanje gibanja cen in plač ljudi zapelje, da ponujajo preveč ali premalo dela, kar vodi v cikle outputa in brezposelnost
(R. Lucas).
Ponudbeni šoki
pojavijo, ko poslovne cikle povzroči premik agregatne ponudbe.
Stagflacija
izraz, ki so ga skovali v sedemdesetih letih 20. stoletja in opisuje hkraten
obstoj visoke brezposelnosti in vztrajne inflacije
Okunov zakon
pravi, da za vsaka 2% padca BDP v primerjavi s potencialnim BDP brezposelnost Poraste za okli 1%. Brezposelnost se v poslovnem ciklu običajno premika skupaj z BDP
Monetarna teorija
pripisujejo poslovne cikle širjenju in krčenju rasti denarja in kredita
Denarni dejavniki so glavni vir nihanja agregatnega povpraševanja (M. Friedman)
Teorija realnih poslovnih ciklov
lahko inovacije ali šoki produktivnosti v
enem sektorju razširijo na preostalo gospodarstvo in povzročijo nihanja gospodarske dejavnosti. Cikle povzročajo predvsem šoki agregatni ponudbi in je za poslovne cikle
agregatno povpraševanje nepomembno (J. Schumpeter)
