Glavni Makroekonomski Problemi Flashcards
(20 cards)
Zaposleni in brezposelni
ZAPOSLENI so Ijudje, ki opravljajo kakršno koli plačano delo in tisti, ki imajo delo, a so odstotni zdela zaradi bolezni, stavke ali počitnic
BREZPOSELNI so ljudje, ki niso zaposleni in dejavno iščejo delo ali čakajo, da se bodo vrnili na delo. Bolj natančno je oseba brezposelna, če:
1. ne dela in, je v zadnjih 4 tednih dejavno poskusila najti delo
2. začasno poslana z dela in čaka, da jo pokličejo nazaj na delo (prisilni dopust)
3. čaka, da prične delo naslednji mesec
Ni v delovni sili in delovna sila
NI V DELOVNI SILI predstavlja prebivalstvo, ki ostaja doma, je upokojeno, preveč bolno za delo ali preprosto ne išče dela:
DELOVNA SILA so vsi tisti, ki so ali zaposleni ali brezposelni.
Aktivno in neaktivno prebivalstvo
AKTIVNO PREBIVALSTVO tisto, ki je zaposleno ali brezposelno, NEAKTIVNO
PREBIVALSTVO pa je tisto, ki je upokojeno, nesposobno delati ali pa preprosto ne išče dela.
Učinki brezposelnosti
EKONOMSKI - obdobjih visoke brezposelnosti dejanski BDP pade daleč pod potencialni BDP. Največja ekonomska škoda se je pojavila v času velike gospodarske krize
b. SOCIALNI - ekonomski stroški brezposelnosti so seveda veliki, vendar denarne številke ne morejo ustrezno prikazati človeške in psihološke cene dolgih obdobij vztrajne neprostovoljne
brezposelnosti.
Frikcijska brezposelnosti
pojavi zaradi nenehnega gibanja ljudi med regijami, službami ali med različnimi stopnjami živ|jenjskega cikla. Četudi bi bilo gospodarstvo polno zaposleno), bi še vedno obstajala skupina študentov, ki bi iskali delő, ko sklenejo šolanje, ali pa skupina
staršev, ki spet vstopajo med delovno silo, po tem ko so dobili otroka. Ta brezposelnost pogosto spada med prostovoljno brezposelnost.
Struturirana in ciklična brezposelnost
STRUKTURNA BREZPOSELNOST označuje neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem po delavcih. Neusklajenost se lahko pojavi zaradi novega povpraševanja po eni vrsti dela
medtem ko upada povpraševanje po drugi vrsti dela in se ponudba ne prilagodi dovolj hitro
c. CIKLIČNA BREZPOSELNOST obstaja, ko je celotno povpraševanje po delu nizko! Ko celotni izdatki n output padejo, se brezposelnost skorajda povsod poveča;
Prostovolna in ne prostovolna brezposelnost
PROS- Nastopi takrat, ko so v konkurenčnem ravnotežju podjetja pripravljena zaposliti vse primerno usposobljene _ delavce, ki pri tržni_plači želijo
delati, a nekateri člani delavne sile bi radi delali, vendar le pri višji plači. Zato so ti brezposelni delavci prostovoljno brezposelni, saj se sami
odločijo, da pri tržni plači ne bodo delali.
NEPRO- plače se ne prilagodijo, da bi uravnotežile trg dela, kar pa pripelje do neskladij med številnimi iskalci dela
in razpoložljivimi delovnimi mesti. Ekonomske motnje na trgu dela povzročijo previsoko plačo, pri čemer delo išče več usposobljenih delavcey,
kot pa je delovnih mest. Ker je plača višja od ravnotežne, imamo opraviti s presežkom delavcev.
Teorija lepljivih plač in neprostovolne brezposelnosti
uči, da počasno prilagajanje plač
povzroča presežke in pomanjkanja na trgih dela. Trgi dela se kratkoročno ne uravnovešajo, toda se prej ali slej odzovejo na tržne razmere, ko se plače v močno iskanih poklicih v primerjavi s tistimi, ki so manj iskani, povečajo. Dolgoročno izginejo večji pojavi brezposelnosti ali razpoložljivih mest, saj se plače in zaposlenost prilagodijo tržnim razmeram.
Inercijsja stopnja inflacije
proces vztrajne inflacije, ki se pojavi, ko pričakujemo, da se bo inflacija nadaljevala in vgradimo to stopnjo inflacije v pogodbe in pričakovanja
Najnižja vzdržna stopnja brezposelnosti (LSUR)
tista stopnja, pri kateri se uravnotežene sile, ki potiskajo cene in plače navzgor ter navzdol. Inflacija je pri LSUR stabilna in ne kaže težnje po
pospešeni ali upočasnjeni inflaciji. LSUR je najnižja raven brezposelnosti, ki je lahko dolgoročno vzdržana brez pritiskov za povečanje inflacije.
Zmerna inflacija
označujejo jo cene, ki rastejo počasi in predvidljivo, Opredeliti jo utegnemo kot enoštevilčne letne inflacijske stopnje. Ko so cene relativno stabilne, Ijudje denarju zaupajo. Prepričani so, da se relativne cene dobrin, ki jih kupujejo in prodajajo, ne bodo preveč oddaljile od sedanjih.
Galopirajoča inflacija
inflacija v dvoštevilčnem ali troštevilčnem področju. Ko se v
gospodarstvu zasidra ta inflacija se pojavijo resna ekonomska izkrivljenja. V teh razmerah denar izgubi/svojo vrednost zelo hitro, zato imajo Ijudje le minimalne zneske denarja, ki ga
potrebujejo za dnevne transakcije. Finančni trgi oslabijo, saj kapital zbeži v tujino. Gospodarstva s to inflacijo pogosto rastejo hitro, čeprav se cenovni sistem obnaša tako slabo
Hiperinflacija
troštevilčna ali štirištevilčna inflacija. Zanimive so predvsem za ljudi, ki
preučujejo inflacije, ker jasno pokažejo katastrofalne učinke. Realno povpraševanje po denarju drastično pade, relativne cene postanejo nestabilne
Ancipirana in neancipirana povečana cena
ANTICIPIRANA pričakovana. Ekonomisti menijo, da ima anticipirana inflacija le malo vpliva na ekonomsko učinkovitost ter porazdelitev dohodka in premoženja.
Il. NEANTICIPIRNA - nepričakovana,. Prerazdeljuje premoženje od upnikov k dolžnikom, kar koristi dolžnikom in škoduje upnikom
Povpraševalna inflacija
pojavi, ko agregatno povpraševanje raste hitreje kot pa proizvodne zmogljivosti gospodarstva, kar vleče cene navzgor, da uravnotežijo agregatno ponudbo in povpraševanje. To inflacijo vidimo na delu, ko se država zanaša na denar za financiranje svojih izdatkov. Hitra rast ponudbe denarja poveča agregatno povpraševanje ki nadalje poviša raven cen. Torej izhaja iz rasti ponudbe denarja in deluje preko rasti agregatnega povpraševanja, ki končno zviša inflacijo.
Inflacija stroškov oz ponudbe
inflacija, ki izhaja iz rastočih stroškov v obdobjih visoke brezposelnosti in neizkoriščenih virov:
Kratkoročna phillipsova krivula
prikazuje, da sta inflacijal in brezposelnost inverzna pojava. porabljena je za analiziranje kratkoročnih gibanj inflacije in
brezposelnosti. Na vodoravni osi je stopnja brezposelnosti, na navpični skali pa je letna stopnja inflacije cen. Rdeča navpična desna skala pa kaže stopnjo rasti denarnih plač. Ko se premikamo po Phillipsovi krivulji levo
pomeni, da se brezposelnost zmanjša,
stopnja rasti cen in plač pa prične rasti:
Dolgoročna phillipsova krivulja
prikazuje, da ko se brezposelnost oddalji od najnižje vzdržne
stopnje brezposelnosti se bo običajno spremenila tudi inflacija. Ta spirala se ustavi le, ko se brezposelnost vrne v najnižjo vzdržno stopnjo brezposelnośti. Šele, ko bo brezposelnost pri vzdržni stopnji,
se bo inflacija stabilizirala. Dolgoročna krivulja je navpična črta.
Dokler je stopnja brezposelnosti pod vzdržno stopnjo, bo inflacija težila k stalni rasti,
Kruta dilema
menijo, da obstaja najnižja stopnja brezposelnosti, pod katero lahko gospodarstvo deluje le, če tvegajo spiralno naraščajočo inflacijo. Še več, o vzdržni stopnji pogosto mislimo kot o neučinkovito visoki
Naravna oz najnižja brezposelnost LRAS
Je zdržljiva s stabilno stopnjo inflacije, saj so takrat uravnotežene sile, ki potiskajo cene navzdol in navzgor. Pri nižji stopnji brezposelnosti od vzdržne stopnje brezposelnosti pride do dvig cen, saj bo dejanska inflacija večja od pričakovane, zato se kratkoročna philipsova krivulja premakne navzgor. Razmerje med inflacijo in brezposelnost ostaja tako dolgo dokles se pričakovana inflacija ne spremeni. V končnem obdobju ko se gospodarstvo upočasni se stopnja brezposelnosti vrne nazaj na svoj raven.
