Ekonomske Šole Flashcards
(9 cards)
Sayev zakon
pravi, da je presežna proizvodnja že po svojí naravi nemogoča. Zakon temelji na tezi, da ne obstaja nobena pomembna razlika med denarnim in blagovnim gospodarstvom: da delavci lahko kupijo, karkoli tovarne
proizvedejo.
Klasična šola
Klasični pristop uči, da so cene in plače prilagodlijive in a je gospodarstvo
stabilno, tako da se samodejno in hitro giblje proti ravnotežju pri polni zaposlenosti. Po klasičnem
prepričanju spremembe AD vlivajo zgolj na spremembo cen, toda nimajo trajnega učinka na BDP Odmiki od potencialnega BDP so kratkotrajni. Ta šola ima poudarek na dolgoročni gospodarski rasti,
Keynesova šola
Keynesianci zagovarjajo uravnavanje AD preko fiskalne politike z davki in državnim i izdatki. Zagovarjajo torej večjo vlogo države, saj tržni
mehanizem ni sam sposoben reševati glavnih makroekonomskih težav.
Za Keynesa sta bili značilni dve krivulji ponudbe in sicer kratkoročna in dolgoročna. Poudarjal je, da
plače in cene niso prilagodljive, ampak so rigidne. Če ponudba delovne sile presega povpraševanje (recesija) se cene in mezde ne prilagodijo dovolj
hitro, pa tudi raven znižanja ni pogosto zadostna, da bi dosegli rfavnovesje. Zaradi tega se kratkoročna krivulja ponudbe približuje dolgoročni,
pri čemer je ob dani krivulji AD možno kratkoročno ravnotežje tudi ob outputu, ki je manjši od potencialnega. Težava te šsole je UČINEK IZRINJANJA in INFLACIJA.
Keynesianska doktorija
trdi, da ekonomska politika preko vpliva na AD lahko vpliva na realni
output, cene in zaposlene
Monetarna šola
S pojavom inflacije je postalo jasno, da je inflacija
predvsem denarni fenomen, saj jo povzroča prehitra
rast `količine denarja. Mnogi menijo, da je mogoče
skozi monetarno politiko fino uravnati brezposelnost
in inflacijo. Plače in cene naj bi bile relativno
prilagodljive, zato je AS bolj navpična: Težava te šole pa je LIKVIDNOSTNA PAST - nizke obrestne mere pritegnejo večino denarja borzne špekulacije
namesto v realne investicije
Monetaristi so prepričani, da mora vlada v čim manjši meri posegati v gospodarsko dogajanje. Glavna
naloga ekonomske politike je agotoviti stabilen skupek pravil igre za prosto delovanje tržnih sil. Pogosto predlagajo, naj ponudba denarja raste po stalni stopnji od 3 do 57odstotkov letno. Monetariste delimo v dve skupini in sicer na:
I. PREDSTAVNIKE ŠOK TERAPIJE - agovarjajo ortodoksno restriktivno monetarno politiko, ki pomeni ostro znižanje količine denarja v obtoku in čim hitrejše zmanjšanje inflacijskih
pričakovanj.
|l. GRADUALISTE zavzemajo se za postopno zniževanje inflacije
Kvantitativna teorija drnarja
uči, da se cene gibljejo sorazmerno s količino denarja. Države z nizko
rastjo denarja imajo zato nižjo inflacijo kot države Z visoko rastjo denarne mase.
Neoklasična šola
Neoklasična ekonomija dodaja nov pristop v analizo in sicer so izredno pomembna pričakovanja,
Ijudi. judje majo racionalna pričakovanja, če uporabijo vse razpoložljive informacije in če so
usmerjeni prihodnost. Prepričani so, da so cene in plače precej prilagodljive, zato gradijo na podmeni klasične šole. Glavna predstavnika neoklasine šole sta Lucas in Barro.
Ekonomika ponudbe
Zaživela 80 let
Zagovarjala je relativno veliko zmanjšanje davkov, za katerega so menili, da bo zaradi višje motivacije količina zbranih davkov ostala približno
enaka.
Racionalna pričakovanja
pomenijo, da vlada ne more vleči ljudi za nos. Pričakovani vladni ukrepi so
neučinkoviti, zato nimajo vpliva na BDP. Edini način s katerim lahko ekonomska politika vpliva na BDP
je, da imajo Ijudje napačna pričakovanja ali da ekonomska politika |judi zavaja, vendar takšna laž
lahko povzroča le škodo. Neoklasiki nastopajo proti diskrecijski ekonomski politiki.
