Analiza Agregatnega Povpraševanje Flashcards
(24 cards)
Varčevanje in potrošnja (gl.sestavine potrošnje)
VARČEVANJE opredelimo kot del razpoloži|jivega dohodka, ki ga ne potrošimo,
POTROŠNJA pa je
največja sestavina BDP, saj je v zadnjem desetletju predstavljala 66% celotnih izdatkov, Glavne sestavine potrošnje so; trajne dobrinej (avto), potrošne dobrine (hrana) in storitve!
Osebni prihranki
del razpoložljivega dohodka, ki ga ne potrošimo. Torej velja, da je varčevanje
razlika med dohodkom in potrošnjo.
Točka pokritja
točka, kjer gospodinjstvo ne
varčuje in porabi ves svoj dohodek a pri tem ne zmanjša prihrankov. Nad ito točko gospodinjstva
pričnejo varčevati.
MNV IN MNP
MNV ali mejna nagnjenost k varčevanju je dodatni znesek, ki ga Ijudje privarčujejo, do dobijo dodaten
dolar razpoložljivega dohodka
MNP ali mejna nagnjenost k trošenju je
dodatni znesek, ki ga ljudje potrošijo, kodobijo dodaten dolar razpoložljivega
dohodka.
Mejna nagnjenost k trošenju in varčevanju
koliko % privarčujemo oz
potrošimo glede na naš dohodek.
Hipoteza življenskega cila MODIGLIANI
narekuje, da ljudje varčujejo zato, da bi
zravnali svojo potrošnjo skozi celotno svoje življenje. Cilj je zagotoviti primeren dohodek vpokoju, Torej ljudje varčujejo, ko delajo. Potrošnja se spreminja v odvisnosti od Časa
Teorija permantnega dohodka FRIEDMAN
raven dohodka, ki ga prejme
gospodinjstvo, ko odstranimo začasne ali prehodne vplive. Potrošnja funkcija je stabilna, ker je potrebno dolgoročen dohodek stabilizirat. Ko se permanenten dohodek zmanjšuje,
zmanjšujemo varčevanje, nato pa tudi potrošnjo.
Klasična hipoteza
Opisuje potrošna funkcija kot relativno stabilna glede na dohodek, Dohodek je
cikličnega značaja, z gospodarsko rastjo se povečuje. Na kratek rok je možno trošiti, na dolgi rok pa ne moremo trošiti, če nimamo dohodka.
Stopnja obsega varčevanja oz. prihodkov
bogati ljudje privarčujejo več kot revni, tako absolutno, kot tudi v odstotkih svojega dohodka. Zelo revni pa sploh ne morejo varčevati. Namesto, da bi privarčevali si sposojajo ali porabljajo svoje premoženje, kar pomeni, da običajno potrošijo več kot privarčujejo
Funkcija varčevanja
kaže povezavo med ravnjo varčevanja
oz. prihrankov in dohodkom. Je zrcalna slika potrošne funkcije
Obrestna mera
strošek isposojanja denarja. Torej je cena, ki jo plačamo za sposojeni denar na dano časovno obdobje.
Realna in nominalna obrestna mera
Realna obrestna mera je mera, ki je izražena s količino dobrin in storıtev, namesto S količino denarnih obresti. Torej je enaka denarnı obrestnı mer1, zmanjšana za stopnJoinflacije
Nominalna_obrestna mera je mera, ki je plačilo za različne naložbe. Predstavlja letni denarni donos na denarno enoto naložb
Krivulja naložbenega povpraševanja
prikazuje razmerje med obrestnimi merami in naložbami. Ta zveza je ključna, saj so obrestne mere glavni instrument, s katerim vlada vpliva na naložbe. Stopničasta krivulja prikazuje znesek, ki bi ga podjetja vložila pri različnih obrestnih merah. Vsaka stopnička predstavlja skupino
projektov. Projekti zgoraj levo imajo višjo stopnjo donosa.
Načelo akceleratorja
pravi, da je stopnja naložb primarno določena na osnovi stopnje spremembe outputa To pomeni, da bodo naložbe velike ko output raste in majhne ko output pada.
Investicije imajo 2 vlogi
Vplivajo na kratkoročni output preko vpliva na agregatno povpraševanje
o Predstavljajo investicije V zgradbe zaloge in tehnološko opremo
Pri kapitalski dobrini so naložbene odločitve odvisne od
Povpraševanja po outputu, ki ga proizvaja nova naložba
2. Obrestnih mer in davkov, ki vplivajo na stroške naložb
3. Poslovnih pričakovanj glede gospodarskega stanja
Teorija javne izbire
ukvarja z načinom, po katerem vlada izbira in uravnava gospodarstvo
Teorija poudarja vpliv maksimiranja števila glasov na politike. Raziskuje kako različni volilni mehanizmi lahko delujejo in kaže, da ni idealnih mehanizmov za združevanje posameznih preferenc v družbeno izbiro.
Fiskalni federalizem
obravnava yprašanja razporeditve državnih izdatkov med izvršilno raven in med lokalno raven. Učinkovit sistem proračunskega federalizma upošteva, da koristi od javnih programov presegajo politične meje: Država usmerja svoje izdatke predvsem na tista področja, ki so pomembna za celotno državo, lokalna skupnost pa na drugi strani teži predvsem k lokalnim javnim dobrinam.
Proračunski primankljaj oz deficit in presežek oz suficit
za vlado presežek celotnih izdatkov nad celotnimi prilivi. To razliko navadno financirajo s sposojanje.Povečanje izvoza v
tujino bi povzročilo povečanje AD, povečanje uvoza pa bi povzročilo zmanjšanje AD
PRORAČUNSKI PRESEŽEK oz. SUFICIT je presežek vladnih prihodkov nad vIadnimi izdati.
Devizni tečaj in devizni trg
cena ene valute v enotah druge valute. Devizni tečaj določajo silnice na deviznem trgu, ki je trg za trgovanje z različnimi valutami.
DEVIZNI TRG je trg, na katerem trgujemo z valutami različnih držav in kjer se določa devizni tečaj.
Drseči devizni tečaj - vsrte in opredeli nadzorovan drseči tečaj
povsem prilagodljiv in se giblje izključno pod vplivom ponudbe in povpraševanja. Vlada se ne vmešava v
gibanje svojega deviznega tečaja in ne skuša določiti vrednost posameznega tečaja. Poznamo dve vrsti ldrsečega deviznega tečaja:
PROSTO DRSEČI TEČAJJ
NADZOROVANO DRSEČI TEČAJ -
pustimo, da trg kaže smer, ukrepamo pa samo pri velikih odstopanjih. Devizni tečaj se giblje v relativno ozkem razponu okrog uradnega deviznega tečaja. če je odstopanje večje od
dovoljenega, mora intervenirati centralna banka, za to pa potrebuje devizne rezerve.
Stalni devizni tečaj
vlade določijo devizni tečaj, po katerem se bo menjevala njihova valuta v druge. Zanj je bil značilen sistem zlate valute, vezana valuta in tečajni blok.
Devalvacija in revalvacija
DEVALVACIJA je zmanjšanje vrednosti
domače valute glede na tujo valuto. V tem primeru je potrebno za enoto tuje valute odšteti več enot domače valute
2. REVALVACIA je povečanje (vrednosti
domače valute glede na tujo valuto. V tem primeru je potrebno za enoto tuje valute odšteti manj enot domače valute.
Depreciacija in apreciacija
DEPRECIACIJA je zmanjšanje vrednosti domače valute glede na tujo valuto. V tem primeru je potrebno za enoto tuje valute odšteti več enot domače valute.
2. APRECIACIJA je povečanje vrednosti domače valute glede na tujo valuto. V tem primeru je potrebno za enoto tuje valute odšteti manj enot domače valute.
