friš 1 del vaja sreda Flashcards
(87 cards)
1
Q
IVAN ŠUSTERŠIČ
A
- Rojen 29. maja 1863 v Ljubljani, umrl 20. septembra 1925 v Ljubljani.
- Odvetnik in pomemben slovenski politik, dolgoletni voditelj Slovenske ljudske stranke.
- Vodilni predstavnik katoliškega tabora; poslanec v Kranjskem deželnem zboru in na Dunaju.
- Zavzemal se je za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburško monarhijo (jugoslovanska ideja).
- Podprl aneksijo Bosne in Hercegovine (1908) kot korak k enotnosti južnih Slovanov pod Avstro-Ogrsko.
- Nasprotoval velikosrbskim težnjam in povezovanju pod vodstvom Srbije.
- Sooblikoval izjavo Kranjskega deželnega zbora (1909), ki je podpirala jugoslovansko idejo znotraj monarhije.
- Smrt: 20. september 1925, Ljubljana.
2
Q
JANEZ EVANGELIST KREK
A
- Rojen 27. novembra 1865 v Svetem Gregorju, umrl 8. oktobra 1917 v Šentjanžu.
- Duhovnik, sociolog, politik in ideolog Slovenske ljudske stranke.
- Zavzemal se je za sodelovanje in povezovanje Slovencev s Srbi in Hrvati znotraj Avstro-Ogrske.
- Srbom je izkazoval simpatijo (“naši Napolitanci”), vendar je zagovarjal jugoslovansko enoto le pod Habsburžani (ne pod vodstvom Srbije).
- Zagovarjal je trializem – zamisel o avtonomni južnoslovanski enoti znotraj monarhije.
- Aneksijo Bosne in Hercegovine (1908) je videl kot način, da se prepreči Velika Srbija in okrepi povezovanje južnih Slovanov znotraj Avstro-Ogrske.
- Bil je zvest Avstro-Ogrski, zagovarjal reševanje jugoslovanskega vprašanja znotraj monarhije.
- Umrl pred koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske.
3
Q
VELIKE PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI
A
- september 1908: Deželni predsednik Schwarz je poslal vojsko proti demonstrantom; ubita sta bila Ivan Adamič in Rudolf Lundr.
- Njuni pogrebi so prerasli v množične protinemške proteste.
- V mestih na Spodnjem Štajerskem so živeli tako Slovenci kot Nemci; odnosi so se pred I. svetovno vojno zaostrili.
- Nemška mesta Ptuj, Maribor in Celje so tvorila “trdnjavski trikotnik” – obrambni zid nemškega prebivalstva pred Slovenci.
- Mesta so bila večinoma nemška, podeželje okoli njih pa slovensko.
4
Q
SLOVENSKO – NEMŠKI ODNOSI
A
- Obe strani (Nemci in Slovenci) sta si prizadevali pridobiti čim več podpornikov z zborovanji, proslavami in preko tiska, ki je bil prizorišče kulturnega boja.
- Nemški nacionalizem je bil najmočnejši na Koroškem, zlasti v Celovcu, kjer so pogosto protestirali proti uporabi slovenščine v uradih.
- Trdnjavski trikotnik (Ptuj, Maribor, Celje) – v teh mestih so bili nemško-slovenski odnosi najbolj napeti.
- Družba svetega Cirila in Metoda je širila slovensko besedo in ustanavljala slovenske šole.
- september 1908: Družba je želela organizirati shod na Ptuju, Nemci so to preprečili, prišlo je do spopadov (»ptujski dogodki«).
- Rezultat: Velike protinemške demonstracije v Ljubljani.
5
Q
VELIKE PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI
A
- Demonstranti so razbijali nemške trgovine in napise v Ljubljani; oblast je poklicala vojsko.
- september 1908: Vojska je streljala na demonstrante in ubila Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra.
- Njuna pogreba sta prerasla v množične protinemške proteste. To sta bili edini smrtni žrtvi demonstracij na slovenskih tleh.
- Dogodki so okrepili prepričanje slovenskih politikov, da so odnosi z Nemci nemogoči in da so Nemci glavni sovražnik Slovencev.
- Politične elite so ta konflikt videle kot del tisočletnega boja Slovanov proti Germanom, ki se bliža odločilni fazi (zmaga Slovencev).
- Slovenski prostor je bil pod vplivom novoslovanskih gibanj, ki so se širila iz Češke na Slovensko.
6
Q
IVAN HRIBAR
A
- Ivan Hribar je bil glavni zagovornik novoslovanstva med Slovenci.
- Zavzemal se je za kulturno, gospodarsko in politično povezovanje Slovanov.
- Podpiral je federalizacijo monarhije in preusmeritev Avstro-Ogrske k Rusiji (neuresničljivo).
- Verjel je v uvedbo trializma in prevlado Slovanov v monarhiji.
- Gibanje je pritegnilo predvsem intelektualce, ki so se učili slovanskih jezikov in navezovali stike.
- Uporabljali so simbolne propagandne metode (tarok karte, cirilično dopisovanje).
- Novoslovanstvo ni imelo podpore med širšimi množicami; ostalo je v intelektualnih krogih.
7
Q
CESAR FRANC JOŽEF 18.8.1848 – 21.11.1916
A
- Franc Jožef I. je nasledil cesarja Ferdinanda leta 1848 in vladal do 1916.
- Pod njegovo vladavino se je Avstrija (kasneje Avstro-Ogrska) preoblikovala v kapitalistično državo z močnim razvojem umetnosti in znanosti.
- Avstro-Ogrska postane dualistična monarhija (1867) in parlamentarna demokracija – parlament sprejema zakone, izvršilna oblast ostane pri cesarju in vladi.
- Državo so pestili vse močnejši nacionalni konflikti, ki so ob koncu 1. svetovne vojne privedli do razpada monarhije.
- V družini Franca Jožefa:
o Sin Rudolf (samomor 1889),
o žena Sisi (umorjena 1898),
o brat Ferdinand Maksimilijan (ustreljen v Mehiki),
o nečak Franc Ferdinand (atentat 1914, povod za WW1). - Po Francu Jožefu je prestol prevzel Karel I. (vladal 1916–1918), ki je monarhijo vodil v zadnjem obdobju in ob njenem razpadu.
- Do 1917 večina ni pričakovala razpada monarhije; začetek WW1 pa pomeni začetek njenega konca.
- AO je napačno ocenila zunanjepolitični položaj, po vojni pa so na Slovenskem sledile pomembne spremembe.
8
Q
FRANC FERDINAND
A
- Imenovanje nadvojvode Franca Ferdinanda za prestolonaslednika je v SLS (Slovenski ljudski stranki) vzbudilo upanje v trializem – oblikovanje tretje, južnoslovanske enote v monarhiji.
- Madžari so ga dojemali kot zaveznika Slovanov.
- SLS je v njem videla možnost za povezovanje južnih Slovanov pod Habsburžani in boljšo prihodnost za Slovence.
- Voditelj SLS, Ivan Šušteršič, mu je leta 1909 poslal spomenico, kjer je zagovarjal združitev vseh južnoslovanskih dežel v ločeno državno telo.
- Predlagana “tretja enota” bi vključevala: Bosno in Hercegovino, Hrvaško s Slavonijo, slovenske dežele (Kranjsko, Koroško, Štajersko), srbske pokrajine Ogrske, Dalmacijo in Primorsko.
- Ideja ni imela realnih možnosti za uresničitev.
9
Q
JUGOSLOVANSTVO pred 1.sv.
A
- Pred prvo svetovno vojno je bilo jugoslovanstvo osrednja tema slovenske politike.
- Oba politična tabora (liberalni in katoliški) sta se zavzemala za trializem in oblikovanje tretje, južnoslovanske enote v monarhiji.
- Podrobnosti o povezovanju s Hrvati in Srbi so bile nejasne, oba tabora pa sta imela različen odnos do Srbov kot možnih zaveznikov.
- Ivan Šušteršič je najbolj vztrajal pri trializmu, saj se je bal, da bi bil slovenski del izpuščen iz bodoče enote.
- Šušteršič je brez zadržkov prevzel program hrvaške Stranke prava (pravaški program) in bil pripravljen na brezpogojno združitev s Hrvati, tudi brez verskih pogojev, čeprav je bila SLS katoliška stranka.
10
Q
JOSIP FRANK
A
- Josip Frank je bil voditelj »čistih pravašev« v Hrvaški stranki prava.
- SLS je v letih 1911/12 obnovila povezavo s Hrvaško stranko prava in se 1912 z njo združila v »hrvaško-slovensko stranko prava«.
- Obe stranki sta poudarili narodno enotnost Slovencev in Hrvatov ter skupno delovanje po pravaškem programu.
- V času povezovanja je bila Hrvaška stranka prava v opoziciji, vlado je vodila Hrvaško-srbska koalicija, zato povezava ni imela dejanskega političnega vpliva.
- Že v osnovi je bilo sodelovanje šibko, saj sta imeli stranki različne politične usmeritve.
- Leta 1913 je prišlo do razkola v Hrvaški stranki prava: na »čiste pravaše« (vodil Josip Frank) in skupino okoli Mileta Starčevića.
- Najpomembnejši dosežek sodelovanja SLS in pravašev je bilo skupno nastopanje v dunajskem parlamentu (hrvaško-slovenski državnopravni klub), ki se je obnovilo tudi leta 1917.
11
Q
TIVOLSKA RESOLUCIJA
A
- Najuspešnejši v povezovanju s prijatelji na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji so bili socialni demokrati.
- Novembra 1909 so v Ljubljani organizirali prvo jugoslovansko socialdemokratsko konferenco.
- Na konferenci so sodelovali predstavniki vseh južnoslovanskih socialdemokratskih strank.
- Sprejeli so Tivolsko resolucijo, v kateri so se zavzeli za združitev vseh južnih Slovanov ne glede na narodnost ali veroizpoved.
- Šli so še dlje – prizadevali so si za enoten jugoslovanski narod.
- Resolucija je bila preveč abstraktna in ni imela realnih možnosti za uveljavitev v politični praksi.
- Zaradi tega ni doživela večjega odziva in se zanjo nihče posebej ni zanimal.
- Jugoslovansko vprašanje je ostalo neplodno, saj slovenski politiki niso dobro poznali tujih političnih tokov in strank, s katerimi bi se povezovali.
12
Q
MILE STARČEVIĆ 1862-1917
A
- Mile Starčević (1862–1917) je bil pomemben hrvaški politik in voditelj ene izmed frakcij Hrvaške stranke prava po razkolu.
Slovenski liberalci so se povezovali s hrvaško-srbsko koalicijo, a brez večjih političnih uspehov. - Hrvaško-srbska koalicija je bila na Hrvaškem vladajoča, a ni želela vključiti Slovencev v trialistično idejo.
- Po udaru v Srbiji (1903) so slovenski liberalci podpirali Karađorđeviće in srbsko politiko.
- Mediji so Srbe slavili kot “revolucionarje Balkana”.
- Liberalci so bili protiklerikalni in odprti do povezovanja s Srbi (pravoslavci).
- Povezovanje s Hrvati ni uspelo – Hrvati niso videli Slovencev kot pomembne politične partnerje.
- Hrvaške elite so jugoslovanstvo dojemale kot hrvaško-srbsko zavezništvo, brez Slovencev.
- Slovenske politike so bolj zanimale meje med Avstrijo in Ogrsko kot jugoslovansko povezovanje.
- Hrvaški politiki so dvomili o dolgoročnem obstoju Slovencev kot naroda.
13
Q
MEJE NA BALKANU PO VOJNAH
A
- 🟢 Prva balkanska vojna (1912–1913):
- Zaveznice (Srbija, Bolgarija, Grčija, Črna gora) so premagale Osmansko cesarstvo.
- Na Slovenskem je to sprožilo navdušenje in podporo Srbiji kot “osvoboditeljici”.
- Avstrijska podpora Albaniji, ki je Srbiji preprečila dostop do morja, je razjezila Slovence – začutili so, da Avstro-Ogrska ovira narodne interese južnih Slovanov.
- V Ljubljani so zbirali pomoč za balkanske zaveznice, celo prostovoljci so se hoteli boriti.
- Slovenski politiki so menili, da je Avstro-Ogrska zamudila priložnost rešiti jugoslovansko vprašanje (npr. z več svobode za južne Slovane).
- 🔴 Druga balkanska vojna (1913):
- Medsebojni spor zmagovalk prve vojne zaradi delitve ozemlja (zlasti Makedonije).
- Slovenci so bili razočarani: pokazalo se je, da gre vsem državam predvsem za ozemlje, ne za bratstvo.
- Podpora Bolgariji je hitro izginila; simpatije so se osredotočile na Srbijo, ki je postajala vodilna sila med južnimi Slovani.
14
Q
PREPORODOVCI
A
- Srbska stališča so pred 1. sv. vojno zagovarjali le radikalni in mlado-liberalni krogi (Preporod, 1912/13).
- Preporodovci so edini podpirali razpad monarhije in ustanovitev jugoslovanske države zunaj Avstro-Ogrske.
- Njihova stališča so bila osamljena; zavračale so jih vse večje slovenske stranke in izobraženci.
- Po letu 1903 so se liberalci začeli zanimati za Srbijo zaradi zamenjave dinastije z liberalnejšim Petrom I. Karađorđevićem.
- Tavčar se je udeležil njegovega kronanja; leta 1904 so slovenski liberalni študentje sodelovali na konferenci v Srbiji.
- Slovenci so večinsko ostali zvesti Avstro-Ogrski; socialdemokrati pa pri jugoslovanskem vprašanju niso imeli večjega vpliva.
15
Q
IVAN CANKAR 1876-1918
A
- Ivan Cankar je leta 1913 v predavanju »Slovenci in Jugoslovani« pozval k zvezni jugoslovanski republiki.
- Zaradi izjave »Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku!« je dobil enotedensko zaporno kazen.
- Njegova stališča so bila radikalna in osamljena; večina slovenskih politikov jih ni podpirala.
- Cankar ni bil prosrbski – jugoslovanstvo je razumel kot politični, ne kulturni projekt.
- Zavračal je idejo skupnega jugoslovanskega naroda; poudarjal kulturne razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi.
- Verjel je, da lahko narodi sodelujejo politično, ne pa kulturno (»bratranci«, ne bratje).
- Opozarjal je, da bi kulturno zlitje pomenilo pogubo za slovensko identiteto.
- Povprečen Slovenec o Srbiji ni vedel veliko – informacije je dobival iz časopisov.
- Jugoslovanstvo pri Cankarju in preporodovcih je izhajalo iz strahu pred germanizacijo, madžarizacijo in italijanizacijo.
- Katoliški tabor je iz občutka ogroženosti sklepal zavezništva s hrvaškimi pravaši, kljub pomanjkanju skupnih vrednot.
16
Q
FRAN ILEŠIČ, TUDI ušeničnik 1871-1914
A
- Fran Ilešič (1871–1941) je bil slavist, univerzitetni profesor in vodilni intelektualec novoilirskega gibanja med slovenskimi liberalci pred 1. svetovno vojno.
- Novoilirsko gibanje je zagovarjalo jezikovno in kulturno zbliževanje Slovencev z drugimi južnoslovanskimi narodi, predvsem s Hrvati.
- Ilešič je menil, da je cilj Slovencev združitev s Hrvati, kar je pomenilo zanikanje samostojnega slovenskega naroda (“Slovenci naj bi bili alpski Hrvati”).
- Zavzemal se je, da bi Slovenci postopoma prešli na pisanje znanstvenih besedil v hrvaščini, ne takoj, ampak z določenim prehodnim obdobjem.
- Takšne ideje bi vodile v izginotje slovenskega jezika in narodne samobitnosti.
- Podobne zamisli so imeli tudi nekateri katoliški intelektualci, npr. Aleš Ušeničnik, ki je prav tako zagovarjal povezovanje s Hrvati.
- Jugoslovansko usmerjeni intelektualci so v jugoslovanski ideji videli zaščito pred ogroženostjo od Nemcev in Italijanov.
- Večina Slovencev pred prvo svetovno vojno ni imela skoraj nobenih stikov ali poznavanja Srbov ali Hrvatov, povezovanje je bilo predvsem iskanje zaveznikov zaradi občutka ogroženosti majhnega naroda.
- V Slovenski ljudski stranki (SLS) sta obstajali dve glavni struji: Šusteršičeva in Krekova, obe pa sta zagovarjali trializem in federalizem v monarhiji.
- Šusteršič je bolj poudarjal povezovanje s Hrvati.
- Ob aneksijski krizi 1908 je SLS zagovarjala trializem tudi v dunajskem parlamentu, kjer so imeli največ poslancev izmed slovenskih strank.
- Na Dunaju so slovenski poslanci večinoma delovali ločeno po političnih taborih (1901–1917), skupaj jih je bilo 24 od skupno 516 sedežev v parlamentu (večina, 17, jih je bilo iz katoliškega tabora, 7 pa liberalcev).
- Slovenci so iskali zaveznike na jugu, a sami niso znali vzpostaviti enotnega nastopa v politiki.
17
Q
anton korošec * Kraljevina SHS/Jugoslavija
A
o 1918–1919: podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS, večkrat minister (gozdarstvo, prehrana, promet, prosveta, notranje zadeve).
o 1928/29: predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije.
o Po uvedbi diktature 1929: minister v več resorjih, kasneje v opoziciji.
o 1932: objavil Slovensko deklaracijo proti kraljevi diktaturi, zaradi česar je bil interniran. (prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu,)
o 1935–1938: ponovno minister za notranje zadeve, 1940 minister za prosveto.
o 1939: predsednik Senata Kraljevine Jugoslavije.
* Vodja SLS do smrti 1940.
* Bil je izjemen politični taktik in pragmatik, dosledno zagovarjal avtonomijo Slovenije v federativno urejeni Jugoslaviji, nasprotoval liberalizmu, socializmu in komunizmu.
* Bil pomembna figura tudi v gospodarskem življenju (predsednik Zadružne zveze v Ljubljani in Jugoslaviji).
* Smrt 1940 – vzrok smrti ostaja predmet ugibanj.
18
Q
IVAN ŠUSTERŠIČ 1908– trializem itd
A
- Ivan Šušteršič je trializem (tretja južnoslovanska enota) in federalizem zagovarjal podobno kot Krek, vendar pogosto še bolj zavzeto.
- Vseslovenska ljudska stranka (VseSLS) je dosledno zagovarjala trialistična in jugoslovanska stališča, še posebej po aneksijski krizi 1908, tudi v državnem zboru (parlamentu).
- Šušteršič je želel priti v avstrijsko vlado in postati minister, zato je svojo politiko usmerjal tudi v iskanje političnega vpliva v središču monarhije.
- Od leta 1909 je vodil SLOVENSKI klub v državnem zboru, kjer so se povezali:
- poslanci VseSLS,
o hrvaški pravaši,
o istrski poslanci,
o skupaj 27 poslancev v slovensko-hrvaškem poslanskem klubu. - Klub je predstavljal skupno politično platformo za zagovarjanje jugoslovanskih in trialističnih zahtev znotraj habsburške monarhije.
19
Q
ANTON KOROŠEC 12.5.1872 – 14.12.1940, politik, časnikar in teolog
* Politična kariera
A
o 1898–1902: študijski prefekt v mariborskem dijaškem semenišču.
o Urednik časnikov Slovenski gospodar in Südsteirische Post, kasneje Naš dom (1905) in Straža (1909, konservativni politični časopis).
o 1906: predsednik Slovenske krščansko-socialne zveze za Štajersko.
o 1907: voditelj Slovenske kmečke zveze za Štajersko (od 1909 del VseSLS).
o 1906: izvoljen v avstrijski državni zbor, kjer ostane do razpada AO.
o 1909: izvoljen tudi v štajerski deželni zbor.
o 1909: podpredsednik Slovensko-hrvaškega parlamentarnega kluba, kasneje podpredsednik Hrvaško-slovenske zajednice.
o 1914: predsednik Hrvaško-slovenske zajednice.
o 29. maj 1917: izvoljen za predsednika Jugoslovanskega kluba; 30. maj 1917: prebral Majniško deklaracijo v državnem zboru.
o 1917: načelnik VseSLS.
o Avgust 1918: predsednik Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro.
o Oktober 1918: predsednik Narodnega vijeća v Zagrebu.
20
Q
FRANC FERDINAND 1863-1914
A
- Sarajevski atentat 1914:
o Franz Ferdinand, prestolonaslednik AO, je bil skupaj z ženo ubit v Sarajevu kot žrtev atentata med vojaškimi manevri.
o Atentat je bil povod (ne vzrok) za začetek 1. svetovne vojne – svetovni konflikt bi sicer lahko izbruhnil že prej (npr. aneksijska ali maroška kriza).
o Franz Ferdinand je pomenil upanje za slovenske politike, saj naj bi bil pripravljen uvesti trializem (tretjo, južnoslovansko enoto v monarhiji).
o Njegovo življenje:
Morganatska poroka s Sofijo – otroci niso mogli dedovati krone.
Znana pobožnost (katolištvo).
Bil je zagovornik federativne ureditve.
Poleti 1914 ni upošteval varnostnih opozoril glede obiska BIH.
o Sarajevski atentat je izvedla organizacija Mlada Bosna, podprta s strani nekaterih srbskih nacionalističnih krogov, a srbska vlada ni bila sposobna večje neposredne podpore po izčrpavajočih balkanskih vojnah.
o Na Balkanu je delovalo več nacionalističnih in tajnih organizacij (Narodna obrana, Četniško združenje, »Združitev ali smrt«).
o Avstro-Ogrska je po atentatu izdala Srbiji ultimat s strogo določenimi pogoji – Beograd je večino sprejel, razen tistih, ki so posegali v notranje zadeve.
o Zavrnitev ultimata je sledila šele po posvetu z Rusijo in Francijo.
21
Q
ultimat srbija
A
- Razpustitev Narodne odbrane
- Odpustitev antiavstrijskih učiteljev
- Umik antiavstrijskih oficirjev
- Avstrijsko sodelovanje v preiskavi
- Pregon sodelavcev atentata z avstrijsko pomočjo
- Aretacija atentatorjev, ki so se skrivali v Srbiji
- Kaznovanje pripadnikov obmejne straže
- Pojasnila glede izjav srbskih politikov
- Obveščanje AO o rezultatih preiskave
22
Q
ultimat kontekst in posledice
A
o Avstro-Ogrska je napačno predvidevala, da bo vojna ostala omejena na Balkan – mobilizacija je bila prvotno usmerjena samo proti Srbiji.
o Ko je Rusija vstopila v vojno, je AO morala preusmeriti del vojske na vzhodno fronto.
o V letih 1908–1914 je prišlo do velike spremembe: po aneksiji Bosne in Hercegovine se je Balkan izjemno zaostril kot evropska interesna sfera, AO pa je v sporih z majhno Srbijo posredno vstopila tudi v konflikt z Rusijo.
o Srbska manjšina v BIH je po aneksiji ostala izven matične Srbije, kar je poglabljalo napetosti.
o Mlada Bosna je napad izkoristila v trenutku, ko je bil FF v BIH – kljub opozorilom obveščevalnih služb.
o Balkan je bil strateško območje med interesnimi sferami AO in Rusije.
o Franc Ferdinandov atentat je bil povod za vojno, a ne edini razlog – konflikti in napetosti so tlelo že dolgo.
o Slovanski narodi bi s priključitvijo Srbije še okrepili svoj delež v AO, kar je elito v monarhiji dodatno vznemirjalo.
23
Q
- Jugoslovanska ideja v slovenskem prostoru: 1917 in 1918
A
o Po atentatu in med vojno je postala pomembnejša zaradi oblikovanja Kraljevine SHS.
o Ženevska konvencija 1918 je pokazala, da tudi Srbi niso imeli enotnih pogledov – niso vedeli, ali želijo Jugoslavijo ali Veliko Srbijo.
o Prihodnja skupna država je pomenila združitev narodov z različnimi jeziki, kulturami in gospodarskimi razmerami, ki prej nikoli niso živeli skupaj.
o Do zadnjega trenutka (1917) nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo; jugoslovanska ideja je obstajala, a ni bila edina možnost.
24
Q
FRANZ CONRAD VON HOTZENDORF
A
- Vest o atentatu je sprva povzročila predvsem presenečenje, ne množičnega besa.
- Cesar Franc Jožef je novico sprejel resignirano, kot voljo božjo.
- Vojni hujskači (na čelu s poveljnikom Conradom von Hotzendorfom) žalost in razburjenje ljudi želeli izkoristiti za začetek vojne proti Srbiji, ki so jo imeli za glavnega sovražnika.
25
KONOPIŠTE, BENEŠOV
* Konopište je bila razkošna lovska rezidenca Franca Ferdinanda, znana po veliki zbirki trofej.
* Po atentatu AO ni takoj izdala ultimata Srbiji, ker je bilo veliko politikov proti vojni in zaradi negotovega mednarodnega položaja.
* Avstrijski in nemški vojni krogi so kmalu prevladali in zahtevali obračun s Srbijo.
* Na Dunaju so menili, da za atentatom stoji srbska vlada, čeprav dokazov ni bilo; šele pozneje so dokumenti pokazali, da je srbska vlada vedela za priprave.
* Srbska vlada Dunaja ni mogla opozoriti zaradi vojaškega vpliva v Srbiji.
* Avstrijska preiskava ni našla dokazov proti srbski vladi, a je Srbija zavrnila ultimat predvsem zaradi podpore Francije, VB in Rusije.
* Sarajevski atentat je postal izgovor in povod za izbruh prve svetovne vojne, odnosi med Srbijo in AO pa so postali ključni svetovni konflikt.
26
atenta na franca ferdinand odziv in šok slovencev
* Atentat na Franca Ferdinanda v Sarajevu je med Slovenci povzročil šok in obžalovanje.
* Slovenci so bili večinsko domoljubni in dejanje so imeli za neopravičljivo, krivdo pa pripisali Beogradu in srbski politiki.
* Slovenski politiki so menili, da atentat škoduje jugoslovanskemu gibanju in položaju Slovencev v monarhiji.
* Širile so se govorice, da je FF podpiral rešitev jugoslovanskega vprašanja, kar je še okrepilo protisrbsko razpoloženje.
* Odziv javnosti in politike:
o Slovenski časopis Slovenec je 1914 objavil geslo »Srbe na Vrbe!«
o Ivan Šusteršič je ostro pozval k boju proti Srbom in domačim prosrbskim Slovencem.
o Krek in Korošec sta bila zmernejša, izrekla sta le sožalje cesarski hiši.
o Socialdemokrati so se distancirali od atentata in od monarhije.
* Navdušenje nad monarhijo in domoljubno vzdušje sta se ohranila tudi po začetku mobilizacije.
27
ODHOD VOJAKOV CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA S CELJSKE POSTAJE NA FRONTO, VEČINA SE NI NIKOLI VEČ VRNILA
* Slovenski vojaki so v vojno odhajali s slovenskimi zastavami in trakovi, ob petju in s cvetjem – podobno kot drugod v monarhiji.
* Verjeli so, da bo vojna kratka in da bodo do božiča že doma.
28
RAZMERE V ZALEDJU. KAKO SO ŽIVELI TISTI KI SO OSTALI DOMA? DELO NA POLJU BREZ MOŠKIH
Družbene in socialne spremembe
* Odhod moških na fronto je močno spremenil vlogo žensk – ženske so morale prevzeti moška dela, postale so glave družin, skrbele za kmetijo in preživetje doma.
* Prva svetovna vojna je bila prva “totalna vojna”, ki je prizadela vse sloje prebivalstva, tako vojake kot civiliste.
* Patriarhalna slovenska družba se je spremenila – ženske so prvič množično opravljale dela, ki so bila prej rezervirana za moške.
* Kmetije so vodile ženske, starci in otroci, saj so bili moški vpoklicani v vojsko, kar je povzročilo padec pridelka in velike družinske stiske.
29
RAZMERE V ZALEDJU. KAKO SO ŽIVELI TISTI KI SO OSTALI DOMA? DELO NA POLJU BREZ MOŠKIH
Gospodarske posledice in vsakdanje življenje
* Vojna je razbijala družine, uničevala gospodarstvo in povzročila hudo pomanjkanje – to so občutili vsi sloji prebivalstva.
* Inflacija je povzročila podvojitev cen, špekulanti so služili, ostali pa so životarili.
* Najhuje so bili prizadeti kmetje, ker so izgubili delovno silo; pridelava je padla na ramena žensk, starcev in otrok.
* Preskrba je bila katastrofalna: železnice so služile vojski, prehranske zaloge so pošle, blokada VB je preprečila uvoz hrane.
* AO je bila slabo pripravljena na vojno, strateško in z vidika oskrbe, kar se je kazalo v vse večjem pomanjkanju hrane.
30
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA
* Žrtve in socialne posledice:
o Največ Slovencev je umrlo na galicijski fronti.
o Skoraj ni bilo družine brez izgube; kmečki status ni ščitil pred vpoklicem.
o Le zaposleni v podjetjih, pomembnih za vojaško industrijo, so dobili privilegij – ostali so v gospodarstvu pod vojaško upravo, z obveznim delom.
31
Posebnosti slovenskega prostora soška fronta
* Mnogi Slovenci so bili zaradi soške fronte begunci, predvsem z Goriškega; tisti, ki so ostali, so bili povezani z vojaki prek cenzuriranih pisem.
* Soška fronta je opustošila zahodni del slovenskega ozemlja – prvič v zgodovini so Slovenci doživeli vojno neposredno na svojih tleh.
* Prvotno prepričanje, da bo vojna kratka, je že v drugi polovici 1914 izginilo, nastopile so velike stiske, pomanjkanje in negotovost.
32
RAZMERE V ZALEDJU. KAKO SO ŽIVELI TISTI KI SO OSTALI DOMA? DELO NA POLJU BREZ MOŠKIH
ukrepi države in posledice
* Država je uvajala vedno več ukrepov za varčevanje in racionalizacijo hrane: živilske nakaznice za moko, kruh, sladkor, meso, kasneje še za krompir, oblačila in obutev (najprej za najrevnejše).
* Prebivalce so pozivali k samopreskrbi, gojenju nadomestnih rastlin, varčevanju s hrano; ženske in mladino so posebej nagovarjali, naj se bolj vključijo v kmetovanje.
* Kmetje so morali prodajati presežke po državnih, maksimalno določenih cenah; za osnovne življenjske potrebščine so uvajali aprovizacijska skladišča.
* Črni trg in vojno dobičkarstvo sta cvetela, oblast je uvedla posebne davke na dobičke, višala zemljiški davek, inflacija je hitro zniževala realno kupno moč.
* Oskrbna kriza se je začela že leta 1914, do 1915/16 je bila že huda: krušne in druge nakaznice, vojni kruh (mešana moka), vojni prodajalne za najrevnejše.
* Racionirana prehrana je veljala za vse, nakaznice pa predvsem za nekmečko prebivalstvo; ostali so plačevali tržno ceno, kar je povzročilo velike socialne razlike.
33
PRIMERI:
lakota in smrt
družinske tragedije
nasilni odkupi
nesmiselnost državnih ukrepov
* Lakota in smrt:
o Ljudje, zlasti otroci in starejši, so množično umirali zaradi lakote.
o Smrt zaradi pomanjkanja hrane in osnovnih življenjskih potrebščin je postala običajna.
* Družinske tragedije in vojna razdejanja:
o Zgodba: mož na ruski fronti, žena sama na kmetiji, pomoč mladega fanta, zaljubljenost, nezvestoba, poskus umora, samoobramba in oprostilna sodba za moža.
o Po vojni se moški po dolgih letih vrne iz Rusije, žena je že drugič poročena; po pravni poti razrešita premoženjska vprašanja, kar je bila pogosta praksa zaradi dolgotrajnih vojnih odsotnosti in pogrešanih oseb.
* Nasilni odkupi in pomanjkanje:
o Država je uvajala nasilne odkupi prehrambenih izdelkov in normirane cene.
o Propaganda za varčevanje in omejevanje porabe hrane je bila vsesplošna, a neučinkovita.
o Tudi v mestih so prebivalci trpeli veliko pomanjkanje: poleg hrane je primanjkovalo premoga, drv, mila in drugih osnovnih potrebščin.
* Nesmiselnost državnih ukrepov:
o Kljub ukrepom država ni uspela zagotoviti niti osnovnih artiklov – niti z živilski izkaznicami.
o Leta 1917/1918 so kartice za živila izgubile pomen, črna borza pa je še dodatno narasla.
o Pomanjkanje in lakota sta postala vsakdan, državni nadzor in uradne distribucije pa neučinkovite.
34
NIKOLA PAŠIĆ in atentat
* Srbski predsednik vlade Nikola Pašić je zanikal vpletenost Srbije v sarajevski atentat.
* Leta 1924 so se pojavili dokumenti, ki so dokazovali, da je srbska vlada za priprave na atentat vedela, a mu je nasprotovala in ga ni mogla preprečiti zaradi politične napetosti v državi.
* Srbi na atentat niso mogli pravočasno opozoriti Dunaja.
* Dokazov o neposredni vpletenosti srbske vlade v organizacijo atentata ni bilo.
* Slovenska ljudska stranka (VLS) je atentat ostro obsodila, kar se je kasneje odrazilo v napetih odnosih s Srbi.
* Srbi so si zapomnili protisrbska gesla iz slovenskega tiska (»Srbe na vrbe!«, »Živela Avstrija!«) in Slovencem očitali, da so podpirali avstrijsko stran.
35
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA
* Celjski 87. pešpolk
* mobilizacija
o Na začetku vojne mobiliziranih 30.000 mož, kasneje še več – vpoklicani so bili tudi starejši in mlajši letniki.
o Proti koncu vojne se je začelo vračati ok. 11.500 vojnih invalidov.
o Žene in matere so prejemale obvestila o padlih; vojnih vdov je bilo približno 31.000, več kot 50.000 otrok je izgubilo očete.
36
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA
* Gospodarske posledice
o Industrija je imela težave zaradi pomanjkanja surovin in delovne sile; posledično je naraščala brezposelnost, mnoge tovarne so zaprli.
o Država je nudila pomoč vdovam in invalidom, vendar so vse zadeve urejale vojaške oblasti.
37
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA
* Izgube AO in slovenski polki
o AO je imela silne izgube zaradi novih orožij in masovnega pobijanja (mitraljezi, tanki, plin).
o V prvih tednih vojne je v Galiciji padlo več kot 350.000 avstro-ogrskih vojakov, med njimi veliko Slovencev (v slovenskih polkih ocenjeno več kot 7.000 padlih).
o Izgube so redno objavljali v časnikih, kar je dodatno poslabšalo psihično stanje prebivalstva.
38
SLOVENSKI REZERVISTI NA ČRNOGORKSKI MEJI BLIZU KOTARJA
* Objave izgubljenih slovenskih vojakov:
o Avstrijske oblasti so redno objavljale sezname padlih do aprila 1917 (približno 668 objav), potem so s tem prenehale.
o Izgube niso bile velike le na začetku vojne, temveč so se nadaljevale zaradi bojevanja v rovih za malo ozemlja.
* Izgube na frontah:
o Po letu 1917 je na vzhodni fronti žrtev nekoliko upadlo zaradi zmanjšanja vojaških operacij.
o Število slovenskih žrtev se je po 1915 močno povečalo zaradi bojev na soški fronti, ki je potekala na slovenskem ozemlju.
o Soška fronta: 12 bitk, največ jih začne Italija; 12. bitko (“čudež pri Kobaridu”) začnejo centralne sile in potisnejo Italijane do reke Piave.
o Skupno naj bi na soški fronti padlo 1.500.000 vojakov; na AO strani približno 485.000 izgub, preostalo italijanski vojaki.
o Poveljnik Luigi Cadorna (Italija) je odgovoren za visoke italijanske izgube, a ga Italija vseeno slavi kot junaka.
* Pokopališča padlih vojakov:
o Vojake so pokopavali v bližini frontnih območij – nastala je množica grobov, zlasti okoli soške fronte.
o Pokopališča so pogosto velika, nekatera imajo več tisoč pokopanih (primer: spominsko pokopališče v okolici Bohinjskega jezera).
39
MAJNIŠKA DEKLARACIJA
Majniška deklaracija (30. maj 1917)
* Dan pred sejo državnega zbora se je 33 južnoslovanskih poslancev združilo v Jugoslovanski klub (predsednik Anton Korošec, podpredsednik Matko Laginja).
* Majniško deklaracijo je 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu prebral Anton Korošec.
* Deklaracija je zahtevala, da se vsa ozemlja, kjer živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod Habsburžani, na podlagi narodnega načela in hrvaškega državnega prava.
* Poslanci so se zavezali, da se bodo za to idejo borili z vsemi močmi.
* Deklaracija je postala izhodišče velikega narodno-političnega gibanja, še posebej med slovenskimi ženskami in starejšimi; prerasla je v t. i. deklaracijsko gibanje.
* Vpliv na Dunaju je bil sprva majhen, pozneje pa je deklaracija močno vplivala na množice.
* Nemške stranke so se temu odločno uprle, saj bi jugoslovanska država Nemcem odvzela dostop do morja in oslabila njihov vpliv.
* Uresničitev trializma (tretje južnoslovanske enote) ni bila sprejemljiva za Nemce in avstrijske oblasti.
40
Narodni svet v Ljubljani in ZAGREBU
**narodni svet ljubljana**
* Deloval je kot slovensko politično vodstvo ob razpadu Avstro-Ogrske.
* Imel je 8 odsekov: organizacijski, ustavnopravni, propagandni, za varstvo interesov, gospodarski, turizem, pokrajinski (za Trst, Istro, Goriško, Koroško, Maribor) in finančni.
* V Sloveniji je bilo ustanovljenih še približno 130 krajevnih narodnih svetov.
* Predsednik ljubljanskega Narodnega sveta: Anton Korošec
* Bil je kolektivni organ brez izvršilne oblasti – bolj politična in narodno-reprezentativna institucija.
Svet je deloval do 30. aprila 1919.
**NARODNI SVET ZAGREB VIJEČE**
* Ustanovljen 6. oktobra 1918 v Zagrebu kot vrhovni politični organ Slovencev, Hrvatov in Srbov znotraj Avstro-Ogrske.
* Predsednik tudi tega sveta je bil Anton Korošec.
* Konec oktobra 1918 je Narodni svet za Slovenijo oblikoval narodno vlado, vključno s socialnimi demokrati.
* Novo slovensko vlado je potrdil tudi zagrebški Narodni svet.
* Prva uradna nota tujim vladam (ZDA, VB, Francija, Italija, Srbija) je napovedala združitev države SHS s Srbijo in Črno goro.
41
MNOŽIČNO ZBOROVANJE 20.10.1918 NA KONGRESNEM TRGU V LJUBLJANI
* 20. 10. 1918:
* V Ljubljani na Kongresnem trgu poteka veliko zborovanje – ljudstvo praznuje konec Avstro-Ogrske in vzklika Jugoslaviji ter predsedniku Wilsonu (14 točk o samoodločbi narodov).
* Jeseni 1918:
* Ljubljana razglasi narodno osvoboditev.
* Hrvaški sabor (deželni zbor)(Zagreb) se odcepi od Avstro-Ogrske in prizna Narodno vijeće SHS kot najvišjo oblast.
* Razglašena je Država SHS – naj bi obsegala Slovenijo, Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo, Reko in BIH (formalne neodvisnosti).
* Vojaško dogajanje:
* 12. soška bitka: Avstro-Ogrska fronta razpade zaradi italijanske ofenzive in češkega upora – vojaški konec monarhije postane neizogiben.
* Ozemeljske težnje po razpadu AO:
* Nemški in italijanski krogi si skušajo priključiti regije:
* Trst zaprosi za zaščito Italije.
* Nemški mestni sveti na Štajerskem razglasijo priključitev Nemški Avstriji.
42
Krfska deklaracija (20. 7. 1917)
* Pogajanja na Krfu med predstavniki Jugoslovanskega odbora (predsednik Ante Trumbić) in srbsko vlado (Nikola Pašić) so trajala 5 tednov in se končala 20. 7. 1917 s podpisom Krfske deklaracije.
* Deklaracija predvideva združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno, ustavno, demokratično in parlamentarno monarhijo pod dinastijo Karađorđevićev.
* Priznava se enakopravnost narodnih imen (makedonsko ni omenjeno), zastav, grbov, pisav, veroizpovedi; zagotavlja se svoboda Jadrana, enakost pred zakonom, splošna in enaka volilna pravica.
* Ključno vprašanje notranje ureditve (centralizem ali federacija) ostaja nerazrešeno, o tem naj bi odločila prihodnja skupščina.
* Krfska deklaracija je bila pomemben korak k oblikovanju skupne države, čeprav v marsičem nedorečena.
43
ZASEDBA SLOVENSKEGA OZEMLJA S STRANI ITALIJANOV IN NEMCEV NOVEMBRA 1918
* 3. 11. 1918 Italijani zasedejo Trst, čez dva dni še Gorico. Situacija je kaotična, vojna se končuje, ljudje so izčrpani in siti vojne.
* Narodna vlada za Slovenijo razglasi mobilizacijo, a se ji zaradi splošne vojne utrujenosti in apatije odzove zelo malo ljudi.
* Številni vojaki in prebivalci se še sploh niso vrnili iz vojne ali ruskega ujetništva.
* Po celotni Spodnji Štajerski prevladuje občutek negotovosti, oblasti pa so v stanju tranzicije.
44
Dejanje Rudolfa Maistra
* Rudolf Maister zbere peščico zanesljivih vojakov in 1. 11. 1918 z vojaško odločnostjo zasede Maribor.
* Pomembno vlogo pri uspehu mobilizacije igra tudi finančna podpora, ki jo zagotovi Slovenska hranilnica pod vodstvom dr. Franja Rosine (podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko).
* Narodni svet za Štajersko (predsednik Vestovšek) in ostali ključni člani so prav tako zaslužni, da Maribor pripade Sloveniji.
* Maister izvede mobilizacijo (ljudi prepriča tudi s finančnimi nagradami, tako kot prej avstrijski Nemci) in postavi temelje za novo politično oblast na območju Spodnje Štajerske.
* Kljub pomanjkanju širše podpore in napornim razmeram je Maistru uspelo preprečiti, da bi Maribor in ostali deli Štajerske pripadli Nemški Avstriji. Če Maister ne bi pravočasno ukrepal, bi bila meja danes povsem drugačna (Phorje–Vitanje–Boč).
45
Zunanje in notranje nevarnosti, razmere v mestih spodnja štajerska
* Vsa mesta na Spodnjem Štajerskem so bila tudi po vojni še vedno v veliki meri nemška – kulturno, gospodarsko, jezikovno.
* Maister je zaradi svojih dejanj postal državni sovražnik številka 1 za Nemce, nemškutarje in tudi avstrijsko usmerjene socialiste (med njimi so bili tudi nekateri Slovenci).
* Zunanja nevarnost (italijanski vojaški pritisk, vprašanje Koroške in Celovca) se je prepletala z notranjimi težavami (revščina, politična negotovost, varčevanje, nemiri v Trbovljah).
* Boljševiški vpliv je bil skoraj zanemarljiv – resnične nevarnosti večje revolucije ali boljševizma na Slovenskem ni bilo. O tem so največ vedeli le vojni ujetniki, ki so se vračali iz Rusije.
* Kljub nekaj nemirom (npr. zaradi varčevanja) so represivni organi (policija) v tem času dobro delovali.
46
RUDOLF MAISTER
Zgodnje življenje in vojaška pot:
* Rojen 1874.
* Šolanje v Mengešu, Kranju, Ljubljani.
* 1894: vpis v kadetsko šolo na Dunaju, nato kadet v ljubljanskem domobranskem pešpolku.
* Služboval po različnih krajih Avstro-Ogrske: Ljubljana, Przemyśl, Celovec, Celje, Maribor.
* 1903: končal strelsko šolo v Brucku ob Litvi.
* 1907: končal korno šolo v Gradcu.
* Zaradi narodnega prepričanja imel veliko službenih težav.
* Med prvo svetovno vojno bil 3,5 meseca v konfinaciji v Gradcu, nato se po posredovanju vrne v Maribor.
47
MAISTER
Vojaška in politična utrditev slovenskih meja:
* Maister zasede še Špilje, Radgono in območje do Dravograda – današnja meja slovenske Štajerske.
* 1, 12 ,1918: uradno povišan v polkovnika in general (po odločitvi Narodnega sveta v Ljubljani).
* Poveljstvo drži do 23. 1. 1919, ko ga zamenja Krsta Smiljanić.
* Konec novembra in začetek decembra 1918: načrtoval zasedbo Celovca, a jo preprečijo pogajanja med jugoslovansko in dunajsko vlado ter stavka železničarjev.
* 1919: poveljnik labodskega oddelka pri koroški ofenzivi, napreduje proti Dravogradu in Št. Pavlu.
* Po ofenzivi prevzame poveljstvo nad vojaštvom in orožništvom na celotni koroški črti, postane častni predsednik NS za Koroško.
* 1923: upokojitev.
* Odlikovanja: predsednik ČS Masarik, častni občan 28 mejnih občin, Ljubljana, Maribor, Kamnik po njem poimenujejo ulice; častni meščan MB (1933).
* Umrl 1934 v Mariboru.
48
Maister v obdobju razpada monarhije:
* Jesen 1918: tesni stiki z dr. Korošcem in slovenskimi častniki.
* 1, 11, 1918: s 15 častniki in 87 vojaki ter pooblastilom Narodnega sveta za Štajersko zasede Maribor; postane komandant Spodnje Štajerske.
* V avstrijski armadi je bil šele kandidat za podpolkovnika, a mariborski NS ga imenuje za generala.
* V Ljubljano ni bilo pomoči; Nemci pripravljajo preobrat, stavkajo tudi železničarji.
* 9, 11, 1918: Maister izvede mobilizacijo.
* 23,11, 1918: uspešno razoroži Schutzwehr (belo-zeleno gardo) in prevzame popoln nadzor nad Mariborom.
49
Slovenska politika in odnos do Italije:
* Ljubljanska vlada po vojni do Italijanov nastopa popustljivo, župani naj pozdravljajo prodirajočo vojsko, a opozarjajo na jugoslovansko ozemlje.
* Italijani brez upoštevanja opozoril prodirajo do Logatca in Vrhnike (november 1918).
* Šele na Vrhniki jih zaustavi enota srbskih ujetnikov (pretvarjali so se, da so antantna vojska).
50
Narodni svet ZG in državne meje:
1. 🟩 Kaj pomeni navedeni zahtevek?
2. Jugoslovanska vlada (v Beogradu) je od Narodnega sveta v Zagrebu (glavnega političnega telesa Države SHS) zahtevala jasno določitev severne meje, da bi lahko vojska (srbska in antantna) hitro zasedla to območje in preprečila nemško-avstrijsko oblast.
3. Predlagana meja (Šmohor–Beljak–Celovec–Št. Vid–Velikovec…) zajema južno Koroško in severno Štajersko, kjer so živeli Slovenci.
4. Cilj: zavarovati slovensko etnično ozemlje za vključitev v novo državo.
🔴 Kaj se je zgodilo potem?
* Slovenska vojska pod Maistra je zasedla Maribor in okolico.
* Na Koroškem je prišlo do oboroženih spopadov (1919).
* O usodi Koroške je odločal plebiscit leta 1920, kjer se je večina prebivalcev izrekla za Avstrijo.
51
Notranje razprave in vprašanje ureditve nove države država shs
* Država SHS (Slovencev, Hrvatov, Srbov) nima svoje vojske in priznanih meja, notranje in zunanje nevarnosti so velike.
* Politične razprave: federacija, republika, monarhija, ali enakopravni narodi ali “jugoslovanski narod”.
* Slovenski liberalci so za republiko, katoliški tabor za monarhijo; socialni demokrati pa celo za socialistično republiko.
* Vse razprave niso vplivale na hitrost in potek združitve s Srbijo.
52
Združevanje SHS s Srbijo:
* 23.–24. 11. 1918: Narodno vijeće sprejme odločitev o pripravi združitve s Srbijo in Črno goro, dokončno ureditev naj določi ustavodajna skupščina
* Pogajanja v Ženevi (november 1918): Trumbić, Pašić in Korošec podpišejo ženevsko deklaracijo, ki pa je Beograd ni ratificiral, zato ostane brez veljave
53
Obdobje Države SHS:
* Država SHS obstaja le dober mesec (29. 10. 1918 – 1. 12. 1918).
* Država SHS obstaja le dober mesec (29. 10. 1918 – 1. 12. 1918).
* Ima svojo vlado, Narodni svet (najvišja zakonodajna oblast), pokriva skoraj vso slovensko ozemlje (razen Prekmurja).
* Meje niso jasno določene; Italijani zasedajo dele po Londonskem memorandumu (1915).
* Politiki upajo na samoodločbo narodov kot osnovo za meje – to se izkaže za nerealno.
* Narodna vlada organizira slovensko vojsko, navezuje stike s tujino (po Perovšku neuradno priznanje).
* Slovenski prostovoljci in Srbi preprečijo prvi italijanski prodor proti Vrhniki in zasedejo dele Koroške.
54
Neuspeh določanja mej: 1918 dec
* Notranja razdeljenost Narodne vlade – ni soglasja, kje naj poteka meja na Koroškem.
* Prva polovica decembra 1918: zavrnjen predlog deželne vlade v Celovcu za mejo po Dravi.
55
Mednarodne razmere iltaija albanija
* Italijani si ob Londonskem memorandumu zagotovijo še ozemlja v Albaniji (Valona, Sazan), a jih albanski odpor in tifus preprečita.
56
Vojaške razmere in vloga srbske vojske razpad ao
* Po razpadu Avstro-Ogrske in oktobrski revoluciji na tleh bodoče Kraljevine SHS ni bilo večjih organiziranih vojaških formacij, razen srbske vojske.
* Poveljstvo Narodnega sveta je imelo le okoli 25.000 mož, večinoma narodnih straž in srbskih ujetnikov, ki so vojno začeli v Sloveniji in na Hrvaškem.
* Srbska vojska je bila ključni dejavnik za obrambo pred Italijani (na zahodni meji) in za preprečevanje boljševizma ter socialnih nemirov.
* Italija je začela skladno z Londonskim memorandumom (1915) zasedati zahodna slovenska ozemlja (npr. Trst, Goriška, Istra).
* Srbska vojska je koncem leta 1918 vkorakala tudi v Črno goro, kjer so v Podgorici odstavili kneza Nikolo in priključili Črno goro k novi državi.
57
Kaotične notranje razmere država shs
* Država SHS je bila decembra 1918 v stanju popolne zmešnjave, povsod so bili prisotni konvoji vojakov, ki so se vračali s front.
* Na območju Slovenije in Hrvaške so potekali posamezni upori (npr. Boka Kotorska, Judenburg, Gornja Radgona), tudi pod vplivom boljševizma, ki so ga razširjali vojni ujetniki iz Rusije.
* Lokalni nemiri so bili hitro zatrti s strani represivnih organov.
* Ponekod so kmetje samovoljno delili zemljo, kar je vlado spodbudilo k pripravi agrarne reforme, a zemljišče ni bilo avtomatsko razdeljeno vsem kmetom.
58
Meje in diplomatska vprašanja
* Zahodna meja je bila posebej problematična zaradi italijanske okupacije in Londonskega memoranduma (1915).
* Rapalska pogodba (12. 11. 1920) je določila dokončno mejo na Zahodu: ozemlje zahodno od Peči, Triglava, Snežnika, Reke, Kvarnerja in Zadra je pripadlo Italiji.
* Država SHS je imela mejne spore tudi z Madžarsko (prekmurje, Medžimurje, Slavonija, Baranja, Banat) in Romunijo (Banat).
* Trianonska pogodba (4. 6. 1920): Madžarska je izgubila 2/3 ozemlja, Prekmurje, Medžimurje, del Banata in Baranja so pripadli Kraljevini SHS.
* S sporazumom z Bolgarijo (5. 12. 1919) je Kraljevina SHS pridobila nekaj manjših ozemelj (npr. Strumico).
59
Politična ureditev in srbska hegemonija
pariška mirovna konferenca 1919
* Na pariški mirovni konferenci (1919) je kot predstavnica nastopala Kraljevina Srbija, ne nova država SHS, saj ta še ni bila mednarodno priznana.
* Srbi so imeli večino v vodstvu države, čeprav niso bili večinski narod (40 % prebivalstva).
* Prva vlada Kraljevine SHS (20. 12. 1918) je imela 4 Hrvate, 2 Slovenca, ostali so bili Srbi.
* Aleksander Karađorđević in srbsko vodstvo sta zavrla federativne zahteve, čeprav je Narodno vijeće predlagalo federacijo.
* Srbi so obvladovali poveljniška mesta v vojski in administraciji.
* Januarja 1919 so ustanovili žandarmerijo (10.000 mož).
* Z ustanovitvijo enotne jugoslovanske vojske (140.000 mož) je vloga srbske vojske formalno končana, a poveljniški kader ostane srbski.
* Ivan Tavčar on Gregor Žerjav
60
Začasno narodno predstavništvo (parlament)
* Prvo začasno narodno predstavništvo je bilo sklicano 24. 2. 1919 in je delovalo do 22. 10. 1920 (137 sej), predsednik Draža Pavlović.
* Imelo je 272 članov (večino so določili politični dogovori, ne volitve); potrjenih 258 mandatov.
* Namen: sprejem nujne zakonodaje in priprava volitev za ustavodajno skupščino (konstituanta), ki bo sprejela ustavo.
* Sklic in delovanje je bilo pod močnim vplivom vlade in kralja; v primeru nestrinjanja je vlada prevzela zakonodajno vlogo.
* Vzpostavljene so bile tudi pokrajinske vlade, a s precej omejenimi pristojnostmi.
61
Začasno narodno predstavništvo (parlament)
Družbeni kontekst
* Številni Hrvati, Slovenci, Makedonci in Srbi so ostali izven meja nove države.
* Notranje nezadovoljstvo so izražale tudi narodne manjšine (Nemci, Madžari), nezadovoljni so bili tudi mnogi častniki nekdanje AO vojske.
* Agrarna reforma je bila posledica revolucionarnih nemirov in pritiska kmetov.
62
Ključni datumi
* 1, 12, 1918 – združitev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
* 12, 11, 1920 – Rapalska pogodba (meja z Italijo).
* 4, 6, 1920 – Trianonska pogodba (meja z Madžarsko).
* 5,12, 1919 – pogodba z Bolgarijo (ozemeljske spremembe).
* 24, 2, 1919 – začetek delovanja začasnega narodnega predstavništva.
63
NARODNA RADIKALNA STRANKA
Izvor in razvoj
* Stranka je nastala že v Kraljevini Srbiji kot napredna stranka, a pod vplivom Nikole Pašića postopno postala zagovornica velikosrbstva in centralizma.
* Podpirala je dinastijo Karađorđevićev, ki ji je tudi pomagala do srbske krone.
* Leta 1901 je prišlo do razkola: nekateri člani so izstopili in soustanovili Narodno radikalno stranko. (prej samo narodna stranka)
64
NARODNA RADIKALNA STRANKA
Vloga v Kraljevini SHS / Jugoslaviji:
* Po ustanovitvi Kraljevine SHS je postala najmočnejša in najbolj vplivna politična stranka v državi.
* Stranka je bila nosilka in zagovornica unitaristične, centralistično urejene države z izrazito velikosrbskim pogledom.
* Glavno volilno bazo so predstavljali Srbi; NRS si je prizadevala biti "vsejugoslovanska", a brez večjega uspeha pri drugih narodih.
65
NARODNA RADIKALNA STRANKA
Vlada in vpliv:
* V času parlamentarizma (1918–1929) je bila NRS skoraj ves čas del vladajočih koalicij – od 21 vlad so v 20 dali tudi predsednika vlade, izjema je bil le Anton Korošec.
* Pašić je umrl leta 1926, kar je povzročilo dodatno razdrobljenost stranke.
66
NARODNA RADIKALNA STRANKA
Po uvedbi diktature
* Po uvedbi šestojanuarske diktature kralja Aleksandra leta 1929 se je stranka razdelila na več frakcij.
* Najmočnejša frakcija je podprla kraljev režim in sodelovala v t. i. režimskih vladah.
* Del članov se je vključil v novo režimsko Jugoslovansko radikalno skupnost (JRS).
67
NARODNA RADIKALNA STRANKA
Kasnejši razvoj
* Leta 1935 je skupaj z nekdanjo Jugoslovansko muslimansko organizacijo in Slovensko ljudsko stranko sodelovala v vladni koaliciji (JRS).
* Ob razpadu Jugoslavije je bila le še bleda senca nekdanje močne srbske stranke, razdeljena na več manjših skupin.
* NRS ni uspelo razširiti volilne baze izven srbskega okolja.
68
NARODNA RADIKALNA STRANKA
Ostalo prehod vlada 1919
* Med parlamentarno demokracijo sta bili le dve vladi razrešeni v narodni skupščini, ostale je razrešil kralj.
* Po Protićevi vladi (1919) je sledila vlada Ljubomira Davidovića.
69
Ljubomir Davidović VLADA
Izobrazba in začetek politične poti:
* Diplomiral na Filozofski fakulteti v Beogradu.
* Leta 1901 izvoljen za narodnega poslanca na listi Narodne radikalne stranke (NRS).
* Eden od ustanoviteljev Samostojne radikalne stranke.
70
Ljubomir Davidović
Politična funkcija in vpliv
* Leta 1905 postal predsednik srbske Narodne skupščine.
* Leta 1917 sodeloval pri oblikovanju Krfske deklaracije (osnova za jugoslovansko združitev).
* Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Demokratske stranke (od 1919 naprej).
* Od 1904 dalje večkrat minister v vladah Kraljevine Srbije in kasneje Kraljevine SHS.
* Dvakrat predsednik vlade v letih 1919 in 1920, ponovno leta 1924.
* Leta 1924 prestopi v opozicijo, kasneje vodja Združene opozicije (od 1935 naprej).
* Bil odločen nasprotnik šestojanuarske diktature (od 1929).
* Sodeloval s Stjepanom Radićem in prizadeval si za sporazumevanje s Hrvati (Sporazum Cvetković-Maček ni odobraval).
71
Gospodarske in politične značilnosti nove države
Ljubomir Davidović
* Država je bila že od začetka močno povezana z nosilci kapitala, poslovnimi krogi in bankami, kar je ustvarilo pogoje za sistemsko korupcijo.
* Velik problem je predstavljalo vprašanje valute:
o Leta 1920 so zamenjali avstro-ogrsko krono v razmerju 4:1 (štiri krone za en dinar).
o To je povzročilo veliko nezadovoljstvo v nekdanjih avstro-ogrskih deželah.
o Srbska stran je razmerje upravičevala kot del poplačila vojnih reparacij s strani nekdanjih avstro-ogrskih ozemelj.
* Nestabilne notranjepolitične razmere; vprašanje državnih meja je ostalo odprto še po vojni.
* Nova država (SHS) ni takoj prejela mednarodnega priznanja, temveč je delegacija delovala na mirovni konferenci pod imenom Kraljevina Srbija.
* Mednarodno priznanje:
o Versajska pogodba z Nemčijo (28. junij 1919) – uradno priznanje nove države.
o Vatikan je državo priznal v začetku novembra 1919.
72
Državne značilnosti in prebivalstvo
Ljubomir Davidović
* Površina države: 248.066 km²
* Prvi popis prebivalstva: 1921 (drugi 1931, leta 1941 popisa ni bilo zaradi vojne).
* Prebivalstvo po prvem popisu: 11.948.911
o Od tega skoraj 2 milijona narodnih manjšin (kar ponazarja, kako umetno in sporno je bila določena meja ter koliko pripadnikov drugih narodov je ostalo v novi državi).
73
USTAVA
* Ustavni okvir
o Temeljni zakon države, iz katerega izhaja vsa druga zakonodaja.
o Ustava Kraljevine SHS je bila sprejeta 28. junija 1921 (po gregorijanskem koledarju, 15. junij po julijanskem).
o Potrdila jo je Ustavodajna skupščina.
o V času sprejetja ustave sta bila v uporabi še dva koledarja (gregorijanski in julijanski).
74
* Politične stranke kraljevina shs
o Stranka je politična organizacija s programom in privrženci, a mnogi člani niso poznali vsebine programa.
o V Kraljevini SHS je bilo veliko strank, mnoge so nastajale tik pred volitvami in hitro izginile, če niso uspele priti v parlament.
75
* Spremembe po 1. svetovni vojni
o Propad več imperijev: ruskega, avstro-ogrskega, nemškega, osmanskega.
o Na ruševinah so nastale nove države (npr. Kraljevina SHS, ČS, Poljska, baltske države, Avstrija, Madžarska, Finska).
o V evropski politiki prevlada antantnih sil, posebej ZDA, ki postaja nova vodilna svetovna sila.
76
* Versajski sporazum in nove meje
o Sporazum so sestavljali zmagovalci, centralne sile niso imele vpliva.
o Rusija je bila v težkem položaju do leta 1922 zaradi državljanske vojne in boljševizma.
o Nova politična karta Evrope se oblikuje v skladu z Wilsonovimi 14 točkami.
o Francija postane glavna skrbnica Versajskega miru, pobudnica Male antante (Kraljevina SHS, ČS, Romunija) – delovala do 1933 kot tampon proti socializmu in nemškemu vplivu.
Nemčija je bila označena za krivca in je izgubila ozemlja.
* Morala je plačati odškodnine in močno zmanjšati vojsko.
* Nastale so nove države: Poljska, Češkoslovaška, Kraljevina SHS.
* Avstro-Ogrska in Osmansko cesarstvo sta se razpadli.
* Ustanovljeno je bilo Društvo narodov za ohranjanje miru.
* 1919
77
* Volilni zakon in volitve 1920
o Vlada Milenka Vesnića je pripravila načrt volilnega zakona, ki ga je začasno narodno predstavništvo sprejelo 2. septembra 1920.
o Temeljil je na srbskem volilnem zakonu iz 1903 s popravki iz 1910.
o Volilno pravico so imeli samo moški državljani, starejši od 21 let, s stalnim bivališčem najmanj 6 mesecev.
o Voliti niso smele ženske, vojaki, podoficirji, oficirji, in predstavniki narodnih manjšin (Nemci, Madžari, Italijani, Judi, Romuni).
o Kandidati za poslance niso smeli biti državni uradniki; vsaka lista je morala imeti kandidata s fakultetno izobrazbo.
o Zaradi nepismenosti in nadzora so glasovali s kroglicami – volitve niso bile tajne.
o Volitve v ustavodajno skupščino so bile 28. novembra 1920.
o Stranke, ki se niso uvrstile v skupščino, so običajno prenehale z delovanjem.
o Liberalci in Slovenska ljudska stranka (SLS) so se zavzemali za žensko volilno pravico, ki pa je ni bilo.
78
* Vidovdanska ustava
o Sprejeta, ker država ni imela urejenih meja, kar je bil pogoj za formiranje volilnih okrajev.
o Sprejetje ustave omogoči stabilizacijo mednarodnih odnosov in notranjo umiritev države.
o Meje so bile še vedno odprto vprašanje.
79
Volitve v Ustavodajno skupščino 1920 in sprejetje Vidovdanske ustave
* Osnovni podatki:
o Volitve v Ustavodajno skupščino (US) so bile 28. novembra 1920.
o V državi je živelo okoli 12 milijonov prebivalcev, od tega 2.490.000 Slovencev.
o Volilna udeležba je bila izredno visoka, skoraj 95 % (glasovalo je 1.600.000 volivcev).
o Volili so 419 poslancev.
* Rezultati volitev:
o Največ sedežev sta osvojili dve največji stranki:
Narodna radikalna stranka (91 mandatov).
Demokratska stranka (92 mandatov, zmagovalka z enim glasom več).
o Komunistična partija Jugoslavije (KPJ): 58 mandatov (3. mesto, veliko presenečenje, rdeča luč vladajočim krogom).
o Hrvaška republikanska seljačka stranka (Radićeva, četrto mesto), v imenu pred volitvami dodala »radikalna«.
o Zveza poljedelcev (Ivanović, 39 mandatov).
o Slovenska ljudska stranka (SLS): 27 mandatov (najmočnejša slovenska stranka, razen na prvih volitvah).
o Socialdemokratske in delavske stranke: 58 glasov + 10 socialdemokrati.
o Sodelovalo je 22 strank, nekaj ni dobilo mandata.
o Uspeh levice in republikancev ter dejstvo, da so stranke pridobivale glasove predvsem na nacionalni in verski osnovi.
o Hrvaška republikanska seljačka stranka ni prisegla kralju, njeni poslanci niso bili potrjeni.
80
* Politična razdeljenost in sprejemanje ustave
* Prisega kralju je bila pogoj za mandat, kar so levičarske, republikanske, socialistične in muslimanske stranke zavračale.
* Glavni konflikt:
* Centralisti (radikali, demokrati) so zagovarjali unitarno državo in monarhijo.
* Na Krfu je bilo dogovorjeno, da bo ustava sprejeta z 2/3 večino, a poslovnik je določil, da zadošča 51 %.
* Federalisti (npr. Hrvati, Radić) so zahtevali avtonomijo in federalizem.
* Centralisti so si podporo zagotovili z zavezništvi in nagrajevanjem (npr. oblast v BiH Nagrajevanje za glasove denar, delna avtonomija, lokalna oblast v ).).
* Prvi sestanek US: 12. 12. 1920. Skupščina preimenovana v Zakonodajno narodno skupščino 2. 7. 1921.
* Ob glasovanju:
* Za: 225 poslancev, proti: 35,
* Bojkot: 158 poslancev (večinoma opozicija).
81
* Parlamentarna praksa in politična nestabilnost
o V praksi ustava ni zagotovila prave parlamentarizma.
o Kralj je ohranil ključni vpliv, vlado je sestavljal na dvoru, ne na podlagi volilnih rezultatov.
o Izrazita politična nestabilnost: 1921–1929 23 ministrskih kriz, nobena vlada ni končala mandata.
o Od 39 vlad jih je 30 sestavljala Narodna radikalna stranka, le ena (Anton Korošec) ni bila pod srbskim vplivom.
o Narodna skupščina je bila v tem obdobju enodomna, poslanci so bili profesionalni politiki.
o Vladajoče stranke so izkoriščale državni aparat za utrjevanje oblasti (tudi pritisk, fizično nasilje pred volitvami).
o Bela roka (general Živković) – pomemben vpliv na politiko in vojsko, kraljev tesni sodelavec.
o Zavezništvo kralja z vojsko, radikalci in demoktrati, iskanje podpore v tujini in finančnih krogih (zunanja politika, Mala antanta).
82
* Vidovdanska ustava (sprejeta 28. 6. 1921):
o Definira državo kot parlamentarno, dedno monarhijo.
o Državni jezik: srbsko-hrvaško-slovenski.
o Zakonodajna oblast: kralj in narodna skupščina.
o Kralj je imel široka pooblastila: razpuščal skupščino, potrjeval zakone, bil vrhovni poveljnik vojske, zastopnik države, izven dosega sodne odgovornosti.
o Predsednika vlade je imenoval kralj, ki je bil odgovoren najprej kralju, šele nato skupščini.
o Upravno razdeljena na 33 oblasti (npr. Ljubljanska, Mariborska), vodil jih je veliki župan (imenovan s strani kralja).
o Politične pravice: volilna pravica, pravica do združevanja, tiska (v praksi omejena s kasnejšim zakonom o zaščiti države, avgust 1921).
o Ustava je posnemala Weimarsko ustavo (Nemčija).
o Obljubljala izboljšanje socialnih in higienskih razmer, zaščito mater in otrok, odpravo fevdalnih odnosov (tega ni izvedla).
83
* Družbene in politične razmere obdobje 20-30
o Razlike med narodi v razvitosti, jeziku, kulturi, gospodarskem položaju so oteževale stabilno državo.
o Povprečen državljan ni poznal niti ustave niti razlogov zanjo.
o V tem obdobju se vlade niso oblikovale na osnovi volilnih rezultatov, ampak volje kralja in političnega dogovarjanja na dvoru.
o V času do 1929 se je zamenjalo veliko vlad, državni aparat in skupščina sta služila predvsem utrjevanju oblasti, volilna zakonodaja je bila prilagojena interesom vladajočih.
84
Politično življenje v Kraljevini SHS do 1929
Množica političnih strank in politične zveze
* V Kraljevini SHS je delovalo veliko političnih strank, nekatere z zgodovinsko tradicijo iz 19. stoletja, večina pa novejših, ustanovljenih pred volitvami.
* Številne stranke so po neuspehu na volitvah prenehale delovati.
* Zaradi proporcionalnega volilnega sistema je bila nujna sestava koalicij – nobena stranka ni imela absolutne večine.
* Pogoste so bile zveze in bloki (npr. hrvaški blok 1922, federalistični blok 1923, opozicijski blok 1924).
* Srbsko meščansko fronto so vodile Narodna radikalna stranka in Jugoslovanska demokratska stranka.
* Politična borba je bila izjemno ostra, tudi fizično nasilje in celo streljanje v parlamentu.
* Največji spopadi so bili med zagovorniki centralizma/unitarizma in zagovorniki federalizma.
85
Hrvaška republikanska seljačka stranka (HSS)
* Najmočnejša opozicija in narodno gibanje Hrvatov, vodil jo je Stjepan Radić.
* Primarni cilj: revizija Vidovdanske ustave in večja enakopravnost Hrvatov v državi.
* Čeprav »seljaška« stranka, je kmalu prišla pod vpliv hrvaškega meščanstva, ki je želelo večjo politično in gospodarsko enakopravnost.
* Na volitvah v US dosegli velik uspeh, še večji uspeh na volitvah 1923 (pribl. 40.000 glasov), še boljši rezultat na volitvah 1925 in 1927 (preko pol milijona glasov).
* Kljub političnim pritiskom so ohranili svoje pozicije.
* Radić je pogosto uporabljal bojkot v parlamentu, zunaj parlamenta pa je vztrajal pri zahtevi po avtonomiji Hrvaške.
* HSS je združevala raznolike skupine: separatistične sile, frankovce, bivše AO častnike in državne uradnike, kmečko bazo, kulturne organizacije.
* Leta 1924 je HSS pristopila h Kmečki internacionali in tako internacionalizirala hrvaško vprašanje.
* Marec 1925: sprememba politike – HSS sprejme Vidovdansko ustavo in prizna dinastijo Karađorđević, spremeni ime v Hrvaška seljačka stranka (HSS).
* Radić je postal minister (1925–1927), a kljub temu ostal ostro kritičen do srbske politike; razpad koalicije z radikali je napovedal konec parlamentarizma.
* Po izstopu iz vlade je HSS sodelovala s Svetozarjem Pribićevićem v t.i. kmečko-demokratski koaliciji (preobrat Pribićevića iz centralista v federalista po tem, ko ga je kralj politično zavrgel).
86
Slovenska politična scena
* Na Slovenskem so bili najmočnejši SLS (Slovenska ljudska stranka), liberalci in socialdemokrati.
* SLS je naredila pomemben preobrat: iz proavstrijske stranke se je prilagodila novim razmeram, zavrgla republikansko usmeritev in sprejela monarhijo, s čimer je želela omogočiti Slovencem najboljše pogoje za razvoj in zaščito nacionalnih interesov.
* SLS je pogosto igrala jeziček na tehtnici – skupaj z Jugoslovansko muslimansko organizacijo (JMO) sta imeli odločilen vpliv v vladnih koalicijah.
* Obe stranki sta bili regionalno in versko omejeni ter nista ogrožali srbske politike, bili pa sta pomemben zaveznik pri marginalizaciji Hrvatov.
* Anton Korošec je bil pomemben član vlad, čeprav ni sodeloval pri sprejemanju Vidovdanske ustave.
* Slovenci so v kraljevini dosegli pomembne nacionalne uspehe, npr. ustanovitev Univerze v Ljubljani; slovensko gospodarstvo je v Jugoslaviji igrali pomembno vlogo.
* SLS in JMO sta bili pogosto kritizirani zaradi sodelovanja pri zatiranju Hrvatov.
87
Srbska politika in koalicije
* Srbsko meščanstvo in politika sta bila pogosto prisiljena v koalicije z nesrbskimi strankami (SLS, JMO) zaradi zagotavljanja videza jugoslovanske vladavine.
* SLS in JMO sta bili za srbsko politiko varna zaveznika, saj sta predstavljali omejen regionalni in verski vpliv.
* Srbska politika je vseskozi obdržala prevlado v državi, tudi z manipulacijami, izkoriščanjem državnega aparata in pritiski.
