PRVI DEL ŠTEVILKA 3 Flashcards
(86 cards)
1
Q
Slovenska politična scena
A
- Na Slovenskem so bili najmočnejši SLS (Slovenska ljudska stranka), liberalci in socialdemokrati.
- SLS je naredila pomemben preobrat: iz proavstrijske stranke se je prilagodila novim razmeram, zavrgla republikansko usmeritev in sprejela monarhijo, s čimer je želela omogočiti Slovencem najboljše pogoje za razvoj in zaščito nacionalnih interesov.
- SLS je pogosto igrala jeziček na tehtnici – skupaj z Jugoslovansko muslimansko organizacijo (JMO) sta imeli odločilen vpliv v vladnih koalicijah.
- Obe stranki sta bili regionalno in versko omejeni ter nista ogrožali srbske politike, bili pa sta pomemben zaveznik pri marginalizaciji Hrvatov.
- Anton Korošec je bil pomemben član vlad, čeprav ni sodeloval pri sprejemanju Vidovdanske ustave.
- Slovenci so v kraljevini dosegli pomembne nacionalne uspehe, npr. ustanovitev Univerze v Ljubljani; slovensko gospodarstvo je v Jugoslaviji igrali pomembno vlogo.
- SLS in JMO sta bili pogosto kritizirani zaradi sodelovanja pri zatiranju Hrvatov.
2
Q
Srbska politika in koalicije
A
- Srbsko meščanstvo in politika sta bila pogosto prisiljena v koalicije z nesrbskimi strankami (SLS, JMO) zaradi zagotavljanja videza jugoslovanske vladavine.
- SLS in JMO sta bili za srbsko politiko varna zaveznika, saj sta predstavljali omejen regionalni in verski vpliv.
- Srbska politika je vseskozi obdržala prevlado v državi, tudi z manipulacijami, izkoriščanjem državnega aparata in pritiski.
3
Q
politično življenje do 1929
A
- Politično življenje do 1929 je bilo izjemno raznoliko, napeto, z neprestanim bojem za oblast, razprtijami in prelomnicami.
- Glavne značilnosti: množica strank, nujnost koalicij, nenehne politične blokade, ostre delitve med centralizmom in federalizmom, pogosti politični preobrati, marginalizacija Hrvatov, stabilna vloga SLS in JMO kot “jeziček na tehtnici”.
- Vse to je nakazovalo, da se obdobje parlamentarizma približuje koncu.
4
Q
- Zveza poljedelcev (ZP)
A
o Predstavlja jeziček na tehtnici v parlamentu; sprejela je unitarizem.
o Iskala rešitev agrarnega vprašanja v kraljevini, usmerjena kot kmečka stranka.
o Vodil jo je Jovan Ivanović.
o Protikomunistično usmerjena; volilci so bili predvsem Srbi z ruralnega podeželja Srbije in BiH (ne Bošnjaki ali Hrvati).
o Podobno kot druge kmečke stranke je imela podporo v agrarnem prebivalstvu.
5
Q
- Kmečke stranke v državi
A
o Poleg ZP je bila pomembna HSS (Hrvaška seljačka stranka),
* zastopala nacionalne interese Hrvatov in širila vpliv med kmeti
* vodstvo pa je bilo meščansko.
o HSS je poudarjala nerešeno hrvaško vprašanje kot glavni izvor problemov v državi.
o HSS je svojo moč krepila tudi zaradi pritiskov oblasti nad njihovimi privrženci.
o SLS (Slovenska ljudska stranka) je imela močno podeželsko bazo in je naslanjala na duhovščino, zadruge, banke in tudi na del strokovnega delavstva (npr. društvo Orel).
6
Q
- JMO (Jugoslovanska muslimanska organizacija)
A
o Zastopala interese bogatih muslimanov v BiH.
o Bošnjaki so se delili po nacionalni pripadnosti: Srbi za Srbe, Hrvati za Hrvate.
o Vodstvo stranke je pogosto vodilo nekonsistentno politiko do srbske oblasti – bili so pragmatični, pogosto menjali stališča glede avtonomije BiH.
7
Q
- Socialdemokratske stranke
A
o Leta 1921 so se v Beogradu združile slovenske in jugoslovanske socialdemokratske stranke v Socialdemokratsko stranko Jugoslavije (vodja Etbin Kristan).
o Stranka je ostala predvsem formalna, brez večjega vpliva na politično dogajanje.
8
Q
- Jugoslovanska republikanska stranka
A
o Vodil jo je Jaša Prodanović, zavzemali so se za republikansko ureditev (v nasprotju z monarhijo).
o Stranka ni imela večjega vpliva ali uspehov.
9
Q
Ostale politične skupine in organizacije
* Črna Gora
A
o Boj za oblast med »belimi« (za zvezo s Srbijo) in »zelenimi« (za avtonomijo).
o Skupina okoli Sekule Drjevića je sodelovala s hrvaško opozicijo in v Hrvaški demokratski koaliciji.
10
Q
- Nacionalistične in antikomunistične organizacije
A
- Orjuna (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov):
Ustanovljena v Splitu.
Delovala proti vsem nasprotnikom centralizma in unitarizma (tudi v Sloveniji).
Delovala je kot paravojaška in teroristična organizacija (npr. razstrelitev tiskarne Ciril in Metod v MB 1923).
Slovensko podružnico je vodil Marko Kranjc. - Narodna odbrana:
Ustanovljena v Srbiji, služila poveličevanju srbstva.
Četniška združenja:
1921 ustanovljeno Udruženje četnika za svobodo i čast otadžbine.
Četniki so bili povezani z Orjuno, delovali so kot paravojaške enote, napadali politične nasprotnike, posebej pred volitvami.
Razdelili so se na različne frakcije.
Pomagali so režimu pri vzdrževanju velikosrbske centralistične ideologije in napadih na delavski razred ter komuniste.
11
Q
politična kultura, razmere in posledice
* Heterogenost države
A
o Kraljevina Jugoslavija je bila izjemno heterogena – različne politične tradicije (v Srbiji nekaj izkušenj, v Črni Gori od 1910 absolutizem).
o Pomanjkanje tradicije parlamentarizma, svobode govora in strankarskega pluralizma.
o Tudi v drugih evropskih državah (Italija, Nemčija, Poljska, Francija) so bile v 20. stoletju podobne težave, pojavili so se diktatorski režimi.
o Mussolinijeva Italija – ukinitev parlamentarnih svoboščin in totalitarizem.
o Francija, tradicionalno parlamentarno, pa je doživljala politično nestabilnost.
12
Q
- Politično življenje v Beogradu
A
o Parlament je postal prizorišče ostrih spopadov, atentatov, fizičnih obračunov med narodi, ki so jih zastopale stranke.
o Kulturni boj je bil prisoten v celotnem tisku, ki je bil pod vplivom političnih skupin.
o Novinarji in politiki so pogosto blatili nasprotne narode, potvarjali zgodovino, ščitili špekulante, napadali posameznike.
o Podobne elemente totalitarizma najdemo tudi drugje po Evropi, a razmere v Jugoslaviji so bile posebej težke.
13
Q
- Parlamentarni poslovnik in zlorabe
A
o Poslovnik parlamenta (pravilnik) je omogočal številne zlorabe (obstrukcije, interpelacije, odvzem besed), kar je povzročilo dolgotrajne blokade dela parlamenta.
o Bloki in kratkotrajni sporazumi so pogosto razpadli, politične borbe so se kmalu razplamtele.
o Radikali so bili znani po brezkompromisnosti, hrvaški politiki pa so bili označevani kot tujci pod vplivom Avstrije.
14
Q
Politično nasilje in kriza sistema
* Napetosti v Narodni skupščini
A
o Odnosi med Srbi in Hrvati so bili zelo napeti, kar se je odražalo v ostrih sporih in incidentih v parlamentu.
o Višek nasilja je bil 20. 6. 1928, ko je Puniša Račić streljal na poslance HRSS, ubil Pavla Radića, Đura Basaričeka, usodno ranil Stjepana Radića (ki je dva meseca kasneje umrl), ranil še Ivana Granđo in Ivana Pernariča.
o Ta atentat je neposredno pripeljal do uvajanja šestojanuarske diktature 6. 1. 1929.
15
Q
Šestojanuarska diktatura
A
- Po atentatu v parlamentu je kralj uvedel diktaturo (6. januar 1929).
- Vmes je vlado vodil Anton Korošec, ker kralj ni mogel najti drugega kandidata.
- S tem je bilo obdobja parlamentarizma v Jugoslaviji konec.
16
Q
Politično in gospodarsko ozadje (1925)
* Politično dogajanje v Kraljevini SHS (Jugoslaviji)
A
o Vlada je bila stalno prizorišče silovitih političnih bojev, kar se je odražalo tudi v medijih in karikaturah.
o Država se je vse od ustanovitve spopadala z gospodarsko in politično krizo.
o Veljal je proporcionalni volilni sistem, kandidiralo je veliko strank.
o Nobena večja stranka (ne narodna radikalna, ne hrvaška seljaška republiška) ni imela dovolj podpore za samostojno vladanje.
o Vlade so bile večinoma koalicijske, potrebovale so najmanj 51 glasov v Narodni skupščini (NS).
o Kralj je imel odločilno vlogo – predsednika vlade je imenoval po lastni volji, ne glede na volilne rezultate.
o Le dve vladi sta dočakali celoten mandat, sicer so se vladne menjave vrstile.
o Narodna radikalna stranka je vedno imela močan vpliv – svojega predsednika ali večino v vladi.
o Majhne stranke (npr. SLS) so pogosto igrale vlogo »jezička na tehnici« in sodelovale v vladi v zameno za drobne politične ali lokalne usluge.
17
Q
Posebnosti strank in regionalna politika
* Džemijet (Đemijed)
Džamijet
A
o Stranka Albancev v Makedoniji in na Kosovu, ustanovljena 1919 (vodstvo iz Bitole).
o Borila se je za male ugodnosti: ukinitev fevdalizma, uvedba albanščine v šole (1923).
o 1920 je podprla državni proračun, 1923 pa je prišlo do spora glede albanskega jezika v šolah (Srbi nasprotovali).
o Po obratu proti radikalni stranki so bili predsedniki stranke umorjeni – politično nasilje.
o Stranka je delovala slabo zaradi razdrobljenega vodstva.
o Politična grupacija na Kosovu, v Makedoniji in južni Srbiji.
o Volilci so bili večinoma albansko in turško prebivalstvo.
o Pod vplivom verskih voditeljev (hođ), do 1925 podpirali režimske stranke za manjše ugodnosti.
18
Q
Povzetek značilnosti politične scene (1925)
A
- V političnem življenju so prevladovali konflikti, nestabilnost, stalne koalicije in menjave oblasti.
- Vpliv majhnih strank je bil pogosto ključen za oblikovanje vlad.
- Vlade so bile nenehno podvržene političnim in gospodarskim pritiskom.
- Mediji in karikature so bili pomemben odraz in kritik družbenega in političnega dogajanja – kazali so na težave, korupcijo in razočaranje med prebivalstvom.
19
Q
Politične karikature in javno mnenje
* Politična karikatura kot odsev časa
A
o Karikatura je bila izredno priljubljena in vplivna, številni satirični časopisi so objavljali politične risbe.
o Ilustrirani Slovenec je bil dodatek časnika Slovenec, znan po slikovnem materialu in karikaturah.
o Karikature so pogosto odražale politično korupcijo, nesposobnost in napetosti:
Karikatura Pašića: Pašićeva glava na volovskem telesu – simbolizirala počasnost in okornost oblasti.
Pribičević kot osa: napada vlado, polno korupcije.
o V karikaturah so odmevala najbolj pereča vprašanja v Sloveniji leta 1925 – predvsem visoki davki in brezposelnost:
Slovenija prikazana kot majhna jadrnica, v viharnem morju, ki jo davki odnašajo v Beograd.
Država kot netopir, ki dobesedno sesa svoje prebivalce.
20
Q
Ostale značilne karikature in satire
* Politične sanje in želje 1925
A
o Pomladne politične želje: Pašić kot utrujen, Radić na oslu, Prepeluh na psu, Pucelj s konjičkom – simboli politične nemoči ali absurda.
* Politični trubadurji 1925
o Prikaz razpadajoče države SHS, kjer nasprotniki igrajo na različne instrumente pred rušečo se »hišo« države.
* Karikatura – Bog čuvaj Srbijo
o Prikazuje, kako politična negotovost in težave ogrožajo obstoj države.
* Poskusi širjenja strank
o Hrvaška seljačka stranka je poskušala širiti vpliv tudi izven Hrvaške (na Slovenskem), karikaturist prikazuje te poskuse kot klovnovske.
* Bled leta 2000 v očeh leta 1925
o Satirični prikaz Blejskega otoka kot trdnjave, z vojaškimi ladjami na jezeru – izpostavljanje vojaške in politične paranoje.
21
Q
Korupcija in razdeljenost družbe
* Korupcija
A
o V politiki je bila korupcija pogosto izpostavljena – z razsipavanjem proračunskega denarja in podeljevanjem uslug.
o Karikature so na šaljiv in kritičen način razkrivale sistemske zlorabe oblasti.
22
Q
ATENTAT V NARODNI SKUPŠČINI 1928
Atentat v Narodni skupščini 1928 – povzetek v alinejah
* Ozadje političnih napetosti
A
o Parlamentarne razprave so odražale vse globlja nasprotja med Srbi (predvsem narodna radikalna stranka) in Hrvati (opozicijski politiki).
o Napetosti so v drugi polovici 1920-ih dosegle vrhunec zaradi nerešenega hrvaškega vprašanja in srbske politične premoči.
23
Q
- Atentat 20. junija 1928
A
o Med burno sejo Narodne skupščine je poslanec narodnih radikalov Puniša Račić začel streljati na hrvaške poslance.
o Ubil je Pavla Radića, ranil Stjepana Radića (ki je kasneje umrl zaradi ran), Juraja Krnjevića, Ivana Pernarja in Ivana Granđu.
o Atentat je šokiral državo in simboliziral dokončni razpad zaupanja med Srbi in Hrvati.
24
Q
- Politične posledice atentata 1928
A
o Atentat je pomenil konec obdobja parlamentarizma v Kraljevini SHS.
o Država je zapadla v politično in družbeno krizo – »vrelo je« med narodi, predvsem med Hrvati.
o Obstajal je močan sum, da Račić ni deloval sam, temveč po tihi odobritvi ali navodilih dela političnega vrha.
25
1928 * Neposredne posledice v parlamentu in državi
o Račić je po streljanju zapustil skupščino, uradno je bil zaprt, a je užival posebne ugodnosti (dobra hrana, obiskovalke, privilegiji).
o To je odražalo korupcijo in zlorabe oblasti ter prikrito odobravanje atentata znotraj režima.
26
* Uvedba diktature (absolutizma)
o 6. januarja 1929 kralj Aleksander Karađorđević ukine ustavo (Vidovdanska ustava) in uvede absolutistično vladavino ("šestojanuarska diktatura").
o Prepove delovanje vseh političnih strank, združenj in društev z verskimi ali narodnostnimi značilnostmi.
o Razpusti Narodno skupščino, odpravi samoupravo, uvede režimsko oblast.
o Imenovan je novi predsednik vlade – general Petar Živković, lojalni sodelavec kralja.
o Strankarsko življenje praktično zamre do 1941 (izjema režimske stranke do 1941 in KPJ po 1945).
o Slovenija in Jugoslavija ponovno v stanju politične represije, kot pred prvo svetovno vojno.
27
PETER ŽIVKOVIĆ 1879 – 1947, general in politik
* Sodeloval pri strmoglavljenju dinastije Obrenović leta 1903.
* 1917: imenovan za komandanta kraljeve garde.
* 1923: napreduje v čin divizijskega generala.
* Znano: bil je oseba posebnega zaupanja kralja Aleksandra Karađorđevića, hkrati pa poslušni izvršitelj kraljevih političnih smernic.
* 1929–1932: predsednik vlade in notranji minister v času kraljeve diktature (šestojanuarska diktatura).
* Kasneje (v Jevtićevi in prvi Stojadinovićevi vladi): minister za vojsko in mornarico.
* Sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske nacionalne stranke (režimska stranka) in bil od 1936 njen predsednik.
* April 1941: ob okupaciji Jugoslavije odšel v emigracijo, postal član londonske emigrantske vlade.
* 1946: jugoslovanske komunistične oblasti ga obsodijo na smrt, kazen ni bila izvršena (bil je v Parizu).
* Umrl v Parizu.
28
DIKTATURA
Razlogi za uvedbo diktature:
* Kralj Aleksander je izdal proklamacijo, kjer je utemeljil državni udar kot nujno potezo zaradi interesov naroda in države.
* Trdil je, da je parlamentarizem zaradi političnih strasti postal neučinkovit, zato ne more več sodelovati s parlamentom in strankami.
* Atentat v parlamentu (20. junij 1928) je izrabil kot izgovor za konec parlamentarizma in začetek diktature.
* Proklamacija poudarja dolžnost kralja, da zaščiti enotnost in stabilnost države.
29
Zakonodajne in upravne spremembe
6 januar 1929
* Isti dan kot proklamacija je bil sprejet zakon o kraljevi oblasti in vrhovni državni upravi:
o Kralj je postal nosilec celotne oblasti (zakonodajne, izvršne, sodne), poveljnik vojske, imenoval uradnike in ni imel nobene pravne odgovornosti.
o Nedotakljivost kralja – ni ga bilo mogoče sodno preganjati.
Priprave na diktaturo:
* Diktatura ni bila uvedena nenadoma – priprave so potekale že več mesecev, kar dokazujejo takoj sprejeti novi zakoni in kadrovske spremembe v državi.
* Kralj je iskal zaveznike v vojski (Peter Živković), v upravi, policiji, žandarmeriji ter poslovnih in meščanskih krogih.
* Pred uvedbo diktature se je pogajal z vplivnimi politiki (tudi iz Hrvaške in Slovenije) in tujino (Francija, ČS).
30
Vlada Petra Živkovića 1929-1931
* Novi predsednik vlade, Živković, je bil kraljev zaupnik.
* V vlado so bili vključeni tudi predstavniki Hrvatov in Slovencev (npr. Anton Korošec), kar je služilo za legitimacijo režima.
* Cilj vlade: urejanje gospodarskih in socialnih razmer ter disciplina v upravi.
31
Reorganizacija države 1929
* Septembra 1929: država dobi novo ime – Kraljevina Jugoslavija.
* Nova upravna delitev: 9 banovin (Dravska, Savska, Primorska, Vrbaška, Zetska, Drinska, Donavska, Moravska, Vardarska), Beograd postane posebna administrativna enota.
* Namen: presekati zgodovinske, nacionalne in pokrajinske meje ter okrepiti centralizem in unitarizem.
* Nacionalni simboli (zastave, grbi) in omembe narodov v imenu države so ukinjeni.
32
diktatura 1929
* Politično življenje je zamrlo: stranke so bile uradno prepovedane, a so nekatere še delovale (ne v ilegali).
* Večina javnosti in politike diktaturi ni nasprotovala, v upanju, da bo prinesla red in izboljšave.
* Diktatura omogoči obračunavanje s političnimi nasprotniki (komunisti, separatisti, opozicijski politiki – internacije, sodni pregoni, izgon).
* Uvedba diktature poglobi nacionalne napetosti in okrepi separatistična gibanja (posebej med Hrvati in Makedonci).
33
Gospodarske in družbene razmere: 1929
* V času diktature izbruhne svetovna gospodarska kriza, ki še dodatno zaostri razmere v državi.
* Diktatura ni rešila glavnih problemov (nacionalno vprašanje, gospodarska nestabilnost, socialni nemiri).
34
Ocena režima 1929
* Diktatura je bila izrazito protikomunistična in proti separatizmu, a je bila predvsem odgovor na neuspeh parlamentarizma in spopad med Srbi in Hrvati.
* V Evropi diktatura ni vzbudila posebnega začudenja, saj so podobni režimi vladali v več državah JV Evrope.
* Tisk je bil strogo cenzuriran in podrejen režimu.
* Banovine so bile orodje centralizma, a v praksi niso rešile nacionalnih vprašanj, nasprotno, poglobile so jih.
* Diktatura kralja Aleksandra je v praksi pomenila konec političnega pluralizma in poskus vzpostavitve enotne jugoslovanske nacije, ki pa ni uspel.
35
OKTROIRANA USTAVA
Sprejetje in značaj ustave:
* Kralj Aleksander je leta 1931 razglasil novo ustavo – t. i. oktroirano ali septembersko ustavo.
* Ustava ni bila sprejeta v ustavodajni skupščini ali z 2/3 večino, ampak jo je kralj razglasil sam – zato "oktroirana".
* Sprejetje ustave je bilo predvsem posledica pritiskov iz tujine, formalno pa naj bi pomenila "vrnitev" k ustavnosti po diktaturi.
36
OKTROIRANA USTAVA
vsebina in posledice
Politični sistem po ustavi 1931:
Država ostaja centralistično in unitarno urejena.
Parlamentarna monarhija je bila le formalna – v praksi parlamentarizma ni bilo.
Narodna skupščina postane dvodomna:
uveden je bil senat kot drugi dom,
polovico senatorjev je imenoval kralj, ostali so bili posredno voljeni,
senat je omogočal kraljevo blokado zakonov z vetom.
🔹 Kraljeva pooblastila:
116. členom ("mala ustava") je kralj lahko:
v izrednih razmerah vladal mimo zakonov,
pozneje je moral dobiti potrditev skupščine.
🔹 Upravno-teritorialna ureditev:
Ostaja zakon o banovinah.
Uvedena je bila še 10. enota: posebna administrativna enota za Beograd, Zemun in Pančevo.
37
Politični sistem po 1931:
* Uvedba ustave ni pomenila vrnitve k pravi parlamentarni demokraciji.
* Kralj je imel še naprej ključno vlogo in absolutno oblast.
* Kralj in režim sta še naprej branila centralizem in unitarizem.
* Ustava je bila v resnici potrditev jugoslovanske enotnosti in nacionalnega unitarizma po meri kralja.
38
Družbeno-politične reakcije 1931
* Kljub navidezni ustavnosti se je v državi nadaljevalo avtoritarno vladanje, parlamentarno delovanje je bilo ukinjeno.
* Demonstracije pred volitvami 1931 (študentje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani) so pokazale nezadovoljstvo ljudi z režimom.
* Zaradi nemirov je bil predsednik vlade Peter Živković odstavljen, nasledil ga je Vojeslav Marinković.
39
JUGOSLOVANSKA RADIALNA KMEČKA DEMOKRACIJA
* Ustanovitev režimske stranke:
o Po sprejetju oktroirane (septembrske) ustave 1931 je kralj Aleksander želel okrepiti politično osnovo režima.
o Ustanovljena je bila Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija
o Stranka je služila kot državna stranka, ki naj bi združila politike, naklonjene diktaturi.
o Stranka se je močno naslanjala na državno podporo (finančno in politično).
o V stranki so se pojavila notranja nasprotja: spori med starejšimi, pred-diktatorskimi politiki (disidenti) ter mladimi poslanci, ki so bili izvoljeni po letu 1931 in so se imeli za "prave Jugoslovane".
40
politične posledice 1931 stranka
* Po ustavi je režim začel oblikovati vsedržavno stranko ("jugoslovanska nacionalna stranka") – poskus, da bi ustvarili režimski politični sistem.
* Časniki in mediji so poveličevali pomen šestojanuarske diktature in vlogo kralja, a realno stanje je ostalo avtoritarno.
41
JUGOSLOVANSKA RADIALNA KMEČKA DEMOKRACIJA* Politično življenje in opozicija
* Po uvedbi režimskih pravil se je politično življenje delno obnovilo, a so postajali opo
* Hrvaške stranke že leta 1931 niso hotele sodelovati v vladi Petra Živkovića.
* Leta 1932 so izdali Zagrebške punktacije (program Seljačko-demokratske koalicije):
* izrazile so politične zahteve hrvaške opozicije,
* ostro zavrnile politiko režima in centralizem.
* Glavno sporočilo:
* Kralj je po oktroirani ustavi okrepil diktaturo z režimsko stranko,
* a so se gospodarske krize (agrarna kriza, bankroti) in politično nezadovoljstvo stopnjevali,
* Zagrebške punktacije so bile jasen znak rastočega odpora proti unitarizmu in centralizmu.zicijski glasovi glasnejši.
42
* Gospodarska kriza in razmere na podeželju:
o Leta 1930-ih je bila v Jugoslaviji velika gospodarska in socialna kriza – predvsem zaradi svetovne gospodarske krize.
o Brezposelnost je naraščala (45.000 brezposelnih).
o Zaradi pretežno kmečkega prebivalstva je bila agrarna kriza glavna težava države.
o Kmečki dolgovi so do leta 1936 dosegli 6 milijard dinarjev.
o Da bi zaščitili kmete pred izgubo zemlje, je država uvedla moratorij na razprodajo zemlje zaradi dolgov.
o Ta ukrep je rešil kmete, a je povzročil težave finančnim ustanovam, ki so nosile breme moratorija.
o Posledica: propad več finančnih ustanov (npr. bankrot Prve hrvaške hranilnice v Zagrebu).
43
PUNKTACIJE
Zagrebške punktacije (1932) so bile začetek valovanja političnega odpora proti centralističnemu, unitarističnemu režimu kraljevine Jugoslavije, predvsem z zahtevo po vrnitvi k "duhu 1918" – večji avtonomiji narodov, kot naj bi jo Jugoslavija zagotavljala ob ustanovitvi.
Temeljna zahteva: decentralizacija in samouprava posameznih narodov znotraj države, zlasti Hrvatov, s poudarkom na politični, gospodarski in kulturni svobodi.
Odziv v drugih pokrajinah:
* Resolucije in punktacije so se pojavile tudi drugod: vojvodinske, koroške, slovenske, spahorske punktacije, deklaracija demokratske stranke.
* Za slovenski prostor so ključne Slovenske punktacije oz. Slovenska deklaracija (konec 1932, objavljena 31. decembra v tržaškem Il Piccolu), ki jo je pripravil krog nekdanje SLS s podporo A. Korošca.
* Deklaracija je bila širjena tudi ilegalno po Sloveniji.
44
Vsebina Slovenske deklaracije punktacije 1932
* Izpostavlja razdeljenost Slovencev v štiri države (Jugoslavija, Italija, Avstrija, Madžarska).
* Temeljni cilj: združitev slovenskega naroda in v okviru Jugoslavije zagotoviti slovensko nacionalno individualnost (ime, zastava, politična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda).
* Zahteva za samostojen položaj Slovenije kot samoupravne enote v državi – na demokratičnih temeljih.
* Poudarja pomen razvoja vseh družbenih slojev, zlasti kmetov in delavcev.
45
Odzivi in posledice: punktacije 1932
* Slovenska deklaracija velja za enega najbolj radikalnih in jasnih slovenskih narodnopolitičnih programov v času med obema vojnama.
* Liberalci so ji očitali separatizem, avtorje in Korošca obtožili izdajstva.
* Oblasti so avtorje deklaracije kaznovale z zaporom ali internacijo (1933).
* Po letu 1935 nekdanja SLS ni več dosledno zagovarjala zahtev iz Slovenske deklaracije.
* Resolucije in punktacije so dokaz, da je bila diktatura neuspešna pri zagotavljanju enotnosti – krepil se je odpor proti centralizmu in jugoslovanski ideologiji, ki je bila vedno bolj osovražena in dojeta kot utopija.
* Kljub vsem tem pritiskom kralj ni popustil – nadaljeval je svojo politiko vse do atentata v Marseillu (9. 10. 1934), kjer je bil ubit s strani ustašev in VMRO (gibanja, ki so po uvedbi diktature delovala v tujini).
46
VLADIMIR (VLADKO) MAČEK 1879-1964
Izobrazba in zgodnja kariera:
* Gimnazijo končal v Zagrebu, nato tam študiral pravo in doktoriral leta 1903.
* Kot pravnik deloval v več hrvaških krajih, kasneje odprl odvetniško pisarno v Zagrebu.
Politična pot:
* Bil ustanovni član Hrvaške ljudske kmečke stranke (HLKS).
* Po atentatu na Stjepana Radića leta 1928 Hrvaške seljačke stranke (HSS) prevzel njegov brat Antun Radić, nato pa kmalu Vladko Maček in kasneje sopredsednik Kmečko-demokratske koalicije (KDK).
* Večkrat je bil izvoljen v Narodno skupščino in večkrat konfiniran zaradi političnega delovanja.
* Leta 1935 in 1938 je bil nosilec volilne liste opozicije.
Banovina Hrvaška in druga svetovna vojna:
* 26. avgusta 1939 je s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovićem sklenil sporazum o ustanovitvi Banovine Hrvaške in postal podpredsednik jugoslovanske vlade.
* Med drugo svetovno vojno je bil v konfinaciji (hišnem priporu).
* Zavrnil je sodelovanje z nacistično Nemčijo in možnost razglasitve neodvisne Hrvaške pod nemško zaščito.
Emigracija in spomini:
* Junija 1945 je odšel v emigracijo, najprej v Francijo, nato od leta 1947 v Združene države Amerike.
* Tam je napisal politične spomine In the struggle for Freedom (V boju za svobodo).
47
SESTANEK MALE ANTANTE: BENEŠ (ČRS), JEVTIĆ IN TITULESCU (ROMUNIJA)
* Odnosi Jugoslavije in Francije:
o Kraljevina SHS (Jugoslavija) je imela tesne povezave s Francijo že od časa kralja Petra I., ki je živel, študiral in se boril na francoski strani.
o Francija je priznala Jugoslavijo šele leto po njenem nastanku, predvsem zaradi diplomatskih obveznosti do Italije, ki je bila antantna zaveznica in je imela ozemeljske apetite na Balkanu.
o Francija je imela pomemben kulturni in gospodarski vpliv na Srbe; veliko srbskih vojakov in študentov se je izobraževalo v Franciji.
o Povezava s Francijo je bila strateško pomembna za Jugoslavijo, saj je zagotavljala ravnotežje v odnosu do Italije, ki je želela prevlado v Sredozemlju in podpirala separatistične gibe proti Jugoslaviji (ustaši, vojaška urjenja v Italiji).
48
* Mala antanta
* uradno ustanovljena leta 1921.
o Mala antanta je bila zavezništvo Kraljevine SHS (Jugoslavije), Češkoslovaške in Romunije, potrjeno tudi na omenjenem sestanku (Beneš – ČSR, Jevtić – Jugoslavija, Titulescu – Romunija).
o Osnovna naloga Male antante: preprečiti restavracijo Habsburške monarhije in vzpostaviti tampon proti vplivu boljševizma iz Sovjetske zveze.
o Francija je bila glavni zunanji podpornik Male antante, ker je želela stabilizirati razmere, ki so bile vzpostavljene s pariško mirovno konferenco, ter ohraniti status quo v srednji Evropi in na Balkanu.
* Mala antanta je bila zavezništvo, ki je z močnim francoskim vplivom varovalo interese novih srednjeevropskih držav pred obnovo starih monarhij in pred prodorom komunizma, ter zagotavljalo Jugoslaviji varnost pred italijanskimi in madžarskimi apetiti.
49
* Ozadje 1920 trianonska pogodba
o Madžarska je bila po trianonskem sporazumu (1920) v izjemno slabem položaju – izgubila je dve tretjini ozemlja (t. i. nacionalna katastrofa).
o Zaradi tega je bila revizija trianonske pogodbe glavni cilj madžarske zunanje politike; s tem je bila stalna grožnja stabilnosti v regiji.
o Mala antanta je tako služila kot politični in vojaški blok za zajezitev madžarskih in drugih revizionističnih teženj ter kot zaščita pred širjenjem komunizma z vzhoda.
50
MALA ANTANTA
* Zasnova in delovanje Male antante:
o Mala antanta je bila regionalna zveza, zasnovana na principu enakosti njenih članic (Jugoslavija/SHS, Češkoslovaška, Romunija).
o V okviru zveze so bili institucionalno povezani predstavniki generalštabov, vojsk in zunanjih ministrov.
o Državniki članic so se pogosto sestajali in obiskovali, leta 1933 pa so ustanovili stalni svet Male antante, ki je še bolj utrdil sodelovanje.
o Glavni cilj zveze: obramba pred revanšizmom (željo po povračilu ozemlja) držav, poraženih v prvi svetovni vojni (predvsem Madžarske, Avstrije, deloma Italije in Nemčije).
51
* Zgodovinsko ozadje in interesi mala antanta
o Nastala je kot posledica sporazumov med SHS in Češkoslovaško leta 1920; pozneje se je pridružila še Romunija.
o Formalni skupni dogovor Male antante je bil sklenjen 1929, povezava pa se je okrepila 1933.
o Zasedanja zveze so potekala tudi v Ljubljani in na Bledu.
o Države članice so imele tudi svoje posebne (separatne) interese: Romunijo in Jugoslavijo je družil skupen odpor do bolgarskega revizionizma.
o S Češkoslovaško je Jugoslavijo povezoval interes po ohranitvi meja, določenih s trianonsko pogodbo (Vojvodina, Transilvanija, Slovaška – vsa območja nekdanjega ogrskega dela Avstro-Ogrske).
o Mala antanta je bila tudi varovalni zid ("branik") pred nemškim vplivom v srednji in jugovzhodni Evropi.
52
* Vloga Francije in protikomunizem: mala antanta
o Čeprav je Mala antanta sprva nastala brez neposrednega sodelovanja Francije, se je kasneje tesno povezala s francosko zunanjo politiko.
o Mala antanta je predstavljala pomembno oporo francoskim interesom v regiji.
o Kraljevina SHS (Jugoslavija) je bila izrazito protikomunistično usmerjena; Beograd je bil zadnja evropska prestolnica, ki je priznala Sovjetsko zvezo.
o Francija in Velika Britanija sta SZ priznale že 1924, čeprav sta veljali za glavni protiboljševiški sili (poslali sta tudi intervencijske enote v Sovjetsko Rusijo).
Glavno:
Mala antanta je bila trdno sodelujoča regionalna zveza na principu enakopravnosti, namenjena obrambi pred revizionizmom poraženih držav in obrambi francoskih interesov v srednji Evropi, pri čemer so članice kljub povezovanju ohranjale tudi svoje posebne interese.
53
RUSKA EMIGRACIJA
Ruska emigracija po revoluciji:
* Po oktobrski revoluciji in zmagi boljševikov je Rusijo zapustilo veliko beguncev.
* V Kraljevino SHS je prišlo okoli 60.000 ruskih beguncev, predvsem po porazu protiboljševističnih sil na Krimu in v Odesi. 1920
* Begunci so bili dobro sprejeti, saj je kralj Aleksander imel naklonjenost do Rusije.
* Ruski emigranti so imeli samoupravo, ustanavljali društva, sodelovali v kulturi, znanosti in univerzah (veliko intelektualcev, umetnikov, zdravnikov, profesorjev).
* Emigracija je bila izrazito protikomunistično usmerjena in je širila to ideologijo.
* Po umoru dinastije Romanov se je govorilo, da ima Aleksander ambicije postati »car vseh Rusov«.
54
Geopolitične spremembe po 1933
* Leto 1933 prinese zmago nacionalsocializma v Nemčiji (Hitler).
* Zaradi strahu pred Nemčijo se Jugoslavija začne zbliževati z Italijo in pozneje z Nemčijo.
* Pred tem je bila Jugoslavija izrazito protikomunistična in zadnja v Evropi, ki je priznala SZ (po 1924, ko sta SZ priznali že FR in VB).
* Do 1933 je bila SZ v izolaciji, po tem letu pa vstopi v Društvo narodov in sklene več mednarodnih sporazumov.
* Madžarska in Bolgarija postaneta glavni zaveznici Nemčije na Balkanu, kar Jugoslavijo še bolj skrbi.
55
Gospodarska navezanost Jugoslavije na Nemčijo
* Jugoslavija je bila agrarna država, ki je potrebovala izvozno tržišče in industrijske izdelke.
* Po letu 1933 je gospodarska izmenjava z Nemčijo izjemno narasla (več kot 100% povečanje), kar je izrinilo tradicionalna partnerja Francijo in Češkoslovaško.
* Nemčija je omogočila ugodne trgovinske pogoje, plačila v naravi (barter), izvoz surovin iz Jugoslavije v zameno za industrijske izdelke.
* Gospodarsko sodelovanje je vključevalo tudi vojaško industrijo; Beograd je kupoval nemško orožje
56
Politično povezovanje Beograda z Berlinom:
* Kralj Aleksander ni bil pronacist, temveč izrazit antikomunist.
* Glavni razlog za povezovanje z Nemčijo je bil italijanski vpliv – Jugoslavija je iskala močnega zaveznika proti Italiji.
* Francija se je skušala upreti temu premiku – poskušala je ustvariti protinemški blok z državami Male antante (ČS, JUG, ROM, POL), vendar to ni uspelo.
* Francija ni želela izgubiti vpliva na Balkanu in je skušala okrepiti povezave z jugoslovanskimi in frankofilskimi krogi.
* Smrt kralja Aleksandra v Marseillu je preprečila nadaljnje politično povezovanje v protinemški blok.
* Aleksander je vedel za možnost atentata, vendar ni bilo pravočasnega ukrepanja.
57
BALKANSKI PAKT
* Nastanek Balkanskega pakta:
o Kralj Aleksander si je prizadeval za vzpostavitev balkanske zveze (pakt) kot protiutež italijanskim in bolgarskim interesom po Balkanu (zlasti zaradi zahtev BOL po Caribrodu, Bosiljgradu, Makedoniji).
o Pri tem ga je podpirala Romunija, pa tudi Francija, ki je zagovarjala versajski sistem in želela omejiti italijanski vpliv (Italija je skupaj z Madžarsko in Bolgarijo želela obkoliti Jugoslavijo).
o Balkanski pakt je bil sklenjen leta 1934 – članice so postale Jugoslavija, Romunija, Turčija in Grčija. Bolgarija ni pristopila, čeprav je bil pakt zanjo odprt. Albanija ni sodelovala, ker je postajala vse bolj odvisna od Italije.
o Pakt ni imel pomembnejšega vpliva – zaradi šibke aktivnosti in majhne vojaške moči se ga je označevalo kot »brezzobi tiger«.
o Revizionistične države (Madžarska, Italija, Avstrija) so pakt videle kot grožnjo, v resnici pa pakt ni bil resna ovira za njihove interese.
**podpisan po atentatu na kralja Aleksandra**
58
* Zunanja politika po atentatu na kralja Aleksandra (1934):
o Smrt kralja Aleksandra ni prinesla spremembe zunanje politike – regent knez Pavle je nadaljeval Aleksandrovo smer in za predsednika vlade imenoval Stojadinovića (izrazito pronemško usmerjenega politika).
o Po letu 1934 so se gospodarske vezi z Nemčijo še okrepile.
o Velika Britanija je po 1. svetovni vojni vodila izolacijsko politiko, kar je omogočilo Jugoslaviji vedno večje zbliževanje z Nemčijo.
o Vloga Male antante se je po letu 1935 močno zmanjšala, predvsem zaradi blokade Berlina, ki je imel na Balkanu vedno večji vpliv.
59
* Izboljšanje odnosov z Italijo 1935-47
o Knez Pavle je po letu 1936 izboljšal odnose z Italijo, predvsem zaradi zbliževanja med Rimom in Berlinom (t. i. os Rim–Berlin, obljube Nemčije o italijanski prevladi v Sredozemlju).
o Leta 1937 sta Jugoslavija in Italija podpisali politični sporazum (25. 3. 1937):
Državi sta se dogovorili o spoštovanju meja, nevtralnosti v primeru napada na eno izmed podpisnic, priznavanju ozemeljskih sprememb po 1. svetovni vojni (Jugoslavija prvič formalno priznala italijanske ozemeljske pridobitve, določene z Londonskim memorandumom).
Obe strani sta se odrekli vojaškemu reševanju sporov.
Italija se je zavezala, da ne bo več podpirala ustaškega gibanja proti Jugoslaviji.
Priznala je neodvisnost in teritorialno celovitost Jugoslavije (vsaj uradno).
* Pomen sporazuma za Jugoslavijo:
o Sporazum je bil pomemben za Stojadinovića, saj je pomenil uradno priznanje Jugoslavije in zmanjšanje grožnje s strani Italije.
o Zavezništvo je zmanjšalo italijansko podporo hrvaškemu separatizmu (ustašem), kar je bilo v interesu jugoslovanske vlade.
60
BALKAN 1940
BALKAN 1940
1 del
* Stojadinovićev cilj: z zunanjimi pogodbami (zlasti z Italijo) je skušal Jugoslaviji zagotoviti nevtralni status, a je bila država dejansko vse bolj odvisna od Nemčije in Italije.
* Gospodarska odvisnost: Jugoslavija je postala pomemben dobavitelj surovin in industrijskih izdelkov Nemčiji; s tem so izrinili francoski in britanski vpliv.
* Zunanja politika: Po letu 1935 Stojadinović sprva uživa podporo VB, a kasneje zaradi pronemške usmeritve zavrne zahodne zaveznike (podpora anšlusu Avstrije 1938, podpora münchenskemu sporazumu).
* Vojaška in notranja šibkost: Jugoslavija je bila nerazvita, slabo oborožena in močno odvisna od uvoza orožja.
* Geostrateški položaj: Jugoslavija je bila zaradi svoje lege izjemno izpostavljena – bila je zadnja »nevtralna« država na Balkanu, obkrožena s silami osi (Nemčija, Italija, Madžarska).
* Italijanska grožnja: Po zasedbi Albanije leta 1939 je Italija neposredno obkrožila Jugoslavijo, povečala pritisk na srbsko opozicijo in črnogorske separatiste.
* Pritisk na pristop k Trojnemu paktu: Berlin in Rim sta vedno bolj pritiskala, da bi Jugoslavija pristopila k paktu proti Kominterni in izstopila iz Društva narodov.
* Načrti za napad: Že aprila 1940 je obstajala resna nevarnost italijanskega napada na Jugoslavijo, ki pa se ni zgodil zaradi italijanskega napada na Francijo.
* Napačne predstave o nevtralnosti: Stojadinovićeve trditve o nevtralnosti so bile neresnične – Jugoslavija je bila popolnoma odvisna od volje Nemčije in Italije.
* Splošni evropski kontekst: Druga svetovna vojna je bila posledica nerešenih razmerij po 1. svetovni vojni, vzpona nacizma in fašizma ter politike popuščanja zahodnih sil (münchenski sporazum, anšlus, Sudeti).
61
BALKAN 1940
BALKAN 1940
2 del
* Ribbentrop-Molotov pakt (1939): Hitler podpiše pakt s Stalinom, da bi se izognil vojni na dveh frontah (najprej obračun z zahodom, nato s Sovjetsko zvezo).
* Blitzkrieg in propad Francije: Nemčija z bliskovito vojno premaga Poljsko, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg in Francijo; italijanski poseg v vojni pa je bil neuspešen.
* Grčija in Balkan: Italija napade Grčijo 1940 in doživi poraz, Nemci kasneje izrinejo Britance z Balkana.
* Diplomatski poskusi VB in Francije: Velika Britanija skuša povečati svoj vpliv v Jugoslaviji, a je neuspešna zaradi pomanjkanja resursov in uspešnega nemškega pritiska.
* »Peta kolona« in nestabilnost: Silno prisoten vpliv nemške manjšine in drugih proosnih elementov v Jugoslaviji (peta kolona).
* Jugoslavija postane vohunsko prizorišče: Po ocenah je bilo v državi 1941 več kot 300.000 vohunov vseh strani (os, zavezniki, lastni državljani).
62
Jugoslavija pred drugo svetovno vojno:
* Po podpisu sporazuma z Italijo (1937) je premier Stojadinović verjel, da je Jugoslaviji zagotovil nevtralnost, a v resnici je postala odvisna od sil osi (Nemčije in Italije) – gospodarsko, politično in strateško.
* Jugoslavija je postala pomembna predvsem kot dobaviteljica surovin Nemčiji in kot ozemlje s strateškim pomenom (povezava do Grčije in Sredozemlja).
63
Spremembe po letu 1938:
* Stojadinović podpre Anschluss (priključitev Avstrije k Nemčiji) in Munchenski sporazum, s čimer obrne hrbet zahodnim zaveznikom (VB in FR), ki neuspešno poskušata oživiti svoj vpliv v Beogradu.
* Zasedba Albanije s strani Italije 1939 pomeni popolno obkroženje Jugoslavije s fašističnimi silami.
* Nemčija in Italija vse bolj pritiskata na Jugoslavijo, da pristopi k paktu proti Kominterni in izstopi iz Balkanskega pakta ter Društva narodov.
* Jugoslavija zaradi šibkosti, notranjih političnih kriz in slabe oboroženosti postaja poligon za vpliv velikih sil.
64
Geostrateški položaj:
* Jugoslavija je ključna za prehod sil osi proti Grčiji in Sredozemlju, hkrati pa je ogrožena s severa (Nemčija), zahoda (Italija) in juga (prek Albanije).
65
Mednarodni pritiski in neuspehi: 1939
* Italija že 1939 razmišlja o napadu na Jugoslavijo, a napad prestavi zaradi napada na Francijo; napad na Jugoslavijo se zgodi šele aprila 1941 (cvetna nedelja).
* Kljub podpisom prijateljstva Jugoslavija nima realne avtonomije – njena usoda je v rokah Berlina in Rima.
* Zahodne sile (FR, VB) so do konca 1940 popolnoma izgubile svoj vpliv na Balkanu, tudi zaradi politike popuščanja do Hitlerja (Anschluss, München, Sudeti).
* Ribentrop-Molotov pakt (NEM-SZ) Nemčiji omogoči hiter spopad z Zahodom, SZ pa začasno ostane zunaj evropske vojne (razen v Finski, Baltskih državah, Poljski).
66
Vojaške in politične razmere v Evropi 1940:
* Nemčija bliskovito porazi Poljsko, nato še Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Francijo (blitzkrieg, mimo Maginotove linije).
* Italija napade Grčijo, doživi poraz, nato Nemci v podporo zavzamejo Balkan.
* Nemčija pripravi načrt Barbarossa (napad na SZ za 1941).
* Stalin izkoristi čas za lastno širitev in pripravo na vojno (zasedba Baltskih držav, Poljske, Besarabije, Bukovine).
* Cel Balkan (razen Grčije) in Madžarska so na strani osi.
67
Znotraj Jugoslavije: 1940
* Zaradi razmer so se okrepile petokolonaške dejavnosti (posebej nemška manjšina), vohunska dejavnost je bila izjemno razširjena.
* Knez Pavle je skušal voditi proangleško politiko, a zaradi pomanjkanja realne podpore zahoda ni imel večjih uspehov.
* Jugoslavija je bila vojaško in gospodarsko prešibka, da bi se lahko resno zoperstavila silam osi.
68
Ključne ugotovitve 1940
* Jugoslavija je bila 1940 obkrožena z nacifašističnimi silami, gospodarsko odvisna od Nemčije, politično nestabilna in vojaško šibka.
* Zahodne sile so izgubile vpliv in niso nudile učinkovite pomoči.
* Italija in Nemčija sta Jugoslavijo načrtovali razdeliti, kar se je tudi zgodilo s hitrim napadom aprila 1941.
* Balkan je postal prizorišče spopadov velikih sil, Jugoslavija pa ena največjih žrtev te geopolitične realnosti.
69
predavanje
Jugoslavija kot država vohunov
* Druga svetovna vojna je Jugoslavijo spremenila v pravo “državo vohunov”. Vsi veliki akterji (VB, FR, NEM, IT) so tu imeli razvejano mrežo agentov.
* Vohunske aktivnosti so potekale preko strank, cerkva, novinarjev in celo v Narodni obrani (vsedržavna organizacija z 200.000 člani).
* Zavezniki (predvsem VB) so računali na protifašistične kroge in financirali posameznike ter politične stranke (tudi SLS, Samostojna demokratska stranka, cerkvene organizacije).
70
Prizadevanja zaveznikov in ekonomska vojna
* Velika Britanija je skušala Nemcem gospodarsko škoditi: masovno je odkupovala jugoslovanske pridelke, da bi osi otežila oskrbo (menjava za izdelke namesto valut).
* Po porazu Francije (blitzkrieg) je Jugoslavija ostala še bolj izolirana, zavezniška prizadevanja so postala šibkejša.
* Velika Britanija je načrtovala in skušala izzvati državni udar v Beogradu in Sofiji – zaupali so v pronemške kroge.
71
Politične razmere 1940
* Jugoslavija je bila popolnoma obkrožena s silami osi (NEM, IT, BOL, MAD). Na Balkanu sta bili nevtralni le Grčija in Turčija (slednja pod vplivom VB).
* Balkan je bil pomembno bojišče in prizorišče pritiskov ter diplomatskih manevrov vseh strani.
* Balkanski pakt ni zaživel; s padcem Francije in italijanskim napadom na Grčijo je Jugoslavija izgubila ključne potencialne zaveznike.
* Jugoslavija ni pomagala Grčiji pri obrambi pred Italijo (Grki so dosegli vojaške uspehe brez jugoslovanske pomoči).
* Romunija se pridruži Trojnemu paktu, kar še okrepi obkroženost Jugoslavije.
72
Pritiski sil osi in VB
* Nemčija je želela Jugoslavijo vezati nase; ponujala je gospodarske koncesije in ni uporabljala prisile (ni želela zaostrovati razmer pred napadom na SZ).
* Velika Britanija je pritiskala na Jugoslavijo, naj vstopi v vojno na njeni strani in napade italijansko Albanijo ter vzpostavi povezavo z Grčijo – a realne pomoči ni ponujala.
73
Knez Pavle in odločitev za Trojni pakt
* Knez Pavle je bil probritansko usmerjen, a je spoznal, da VB nima možnosti nuditi vojaške pomoči.
* Nemci so nudili Jugoslaviji ugodnosti in zahtevali le gospodarsko in politično sodelovanje.
* V jugoslovanskih političnih in vojaških krogih je bila do takšne politike močna opozicija, zlasti zaradi vprašanja Banovine Hrvaške in centralizma.
* Pod pritiski iz vseh strani, brez realne alternative, se Jugoslavija 25. marca 1941 v Dunaju pridruži Trojnemu paktu (NEM, IT, JAP).
74
DRŽAVNI UDAR V NOČI MED 26 IN 27 MARCEM 1941
* Demonstracije in politično ozadje:
Po množičnih protestih in pod močnim vplivom britanske diplomacije ter protifašističnih krogov je v noči na 27. marec 1941 v Beogradu prišlo do državnega udara.
* Potek udara:
Vodja udara je bil general Dušan Simović, podprli so ga številni generali in vojska. Puč je bil miren, brez večjega nasilja.
* Posledice udara:
Vlada Cvetković-Maček je padla, kralj Peter II. je bil razglašen za polnoletnega in je prevzel vladarske pravice; knez Pavle je bil odstranjen z oblasti in poslan v izgnanstvo (v Kenijo).
* Mednarodni odziv:
Puč so z navdušenjem pozdravili predvsem v Veliki Britaniji, ZDA in med odporniškimi skupinami po Evropi.
* Nova vlada:
Maček je postal podpredsednik vlade, premier pa Dušan Simović. Nova oblast ni razveljavila podpisa trojnega pakta, Berlinu so celo pošiljali signale o dogajanju.
* Vojaška pripravljenost:
Začela se je mobilizacija, a Jugoslavija je bila slabo oborožena in gospodarsko nerazvita; pomoč VB je bila skromna.
* Položaj SZ:
Pred aprilskim napadom je SZ z Jugoslavijo podpisala sporazum o nenapadanju (6. 4. 1941), ki pa zaradi istočasnega napada Nemčije ni imel pomena.
* Hitlerjev odziv:
Hitler je državni udar razumel kot veliko žalitev in hitro pripravil napad na Jugoslavijo (napad 6. aprila 1941).
75
TROJNI PAKT
* Podpis Trojnega pakta:
25. marca 1941 je knez Pavle v dunajskem dvorcu Belvedere pod pritiskom razmer podpisal pristop Jugoslavije k Trojnemu paktu (NEM, IT, JAP).
* Posebne koncesije:
Jugoslavija je kot edina država dobila od sil osi posebne tajne note s številnimi ugodnostmi: zagotovilo o ozemeljski celovitosti, neukrepanje glede vojaške pomoči (Jugoslovanske enote naj ne bi bile napotene na fronte), možnost pridobitve dostopa do morja (Egejska Makedonija, Solun).
Te koncesije so bile v Evropi edinstvene in naj bi Jugoslaviji zagotovile "varnost" – a so bile v praksi le začasne, saj jih Hitler pozneje ni spoštoval.
* Odzivi in protesti:
Podpis pakta je povzročil takojšnje odstopanje nekaterih ministrov in močno nezadovoljstvo v javnosti. Največji nasprotniki so bili pro-britanski krogi in del meščanstva.
KPJ ni igrala večje vloge pri protestih ali kasnejšem puču.
* Demonstracije:
Že 25. marca 1941 so se začeli množični protesti ("Bolje rat nego pakt!") najprej v Beogradu, nato pa so se razširili tudi v druga mesta (Split, Cetinje, Skopje, Ljubljana itd.).
* Državni udar:
Protesti so vodili v državni udar, odstop kneza Pavla in padec vlade – Jugoslavija je zavrnila pakt in s tem izzvala hiter vojaški napad Nemčije.
76
Ključne ugotovitve:
* Jugoslavija je pred napadom sil osi bila pod močnimi pritiski vseh velikih sil, popolnoma izolirana in obdana s sovražnimi režimi.
* Odločitev za pristop k Trojnemu paktu je bila posledica političnega pritiska, izoliranosti in pomanjkanja realnih zaveznikov.
* Kljub temu je bila v državi močna notranja opozicija tako sodelovanju z Nemčijo kot s politiko centralizma in unitarizma.
77
* Potek napada in rezultat
o Napad brez vojne napovedi, bombardiranje Beograda na cvetno nedeljo (6. april 1941).
o Nemška 12. armada Feldmaršala Lista napade iz Bolgarije, hitro prebije fronto.
o V štirih dneh Nemci pridejo do Zagreba, kjer Slavko Kvaternik razglasi NDH.
o Italijani napadejo z zahoda, uničijo jugoslovansko floto.
o Država se zlomi v nekaj dneh; hitro napredovanje osovinskih sil šokira celo Hitlerja.
* Rezultat:
o Razpad Jugoslavije, ustanovitev NDH, popolna okupacija države.
o Napad je omogočil silam osi nadaljevanje priprav za napad na Sovjetsko zvezo.
78
* Vojaška situacija
o Jugoslavija je bila popolnoma osamljena, brez resnih zaveznikov, z zastarelim orožjem, brez razvite vojaške industrije.
o Mobiliziranih je bilo okoli 600.000 vojakov, a slabo opremljenih.
o Proti Jugoslaviji napadajo 52 divizij sil osi, podprtih z okoli 2.000 letali.
o Britanski korpus na severu Grčije (50.000 vojakov) Jugoslaviji ni mogel pomagati.
79
NAPAD NA JUGOSLAVIJO
položaj, reakcija in vloga
* Direktiva 25: Hitler izda ukaz za napad na Jugoslavijo po državnem udaru (puču) 27. marca 1941.
* Položaj Jugoslavije:
o Nova vlada (Simović, Maček, Kulovec, Krek) ni razveljavila pristopa k trojnemu paktu, navzven so želeli ohraniti dobre odnose z Nemčijo in Italijo.
o Simović je upal, da bo z zavlačevanjem in lojalnostjo preprečil napad.
o Puč ni bil protisilen osi, ampak je bil prikazan kot notranji dogodek.
* Reakcija Hitlerja:
o Hitler razume puč kot izdajo, vidi ga kot proangleški manever.
o Odloči se kaznovati Jugoslavijo in hkrati zagotoviti zaledje pred napadom na SZ.
o Obvesti zaveznice (Italijo, Madžarsko, Bolgarijo), ki sodelujejo pri napadu.
* Vloga separatistov in pete kolone:
o Italijani navežejo stik z Ante Pavelićem (ustaši).
o Nemci vzpostavijo stik z Vladkom Mačkom (Hrvaška).
o Peto kolono (notranje sovražnike) izkoristijo za destabilizacijo države.
80
Zelo nizka gospodarska in kulturna razvitost, temeljena na zaostali ekonomski osnovi.
* Leta 1921 se je kar 80,4 % prebivalstva preživljalo s poljedelstvom; leta 1931 še vedno 77,3 %.
* Kmetijstvo je bilo večinoma primitivno in izjemno razdrobljeno:
o 68 % kmetij je bilo manjših od 5 ha.
o 30 % med 5–20 ha.
o Nad 20 ha pa manj kot 3 % kmetij.
Agrarna reforma (od 1919):
* Zasnovana kot odgovor na socialne konflikte in politične potrebe, izvedena počasno, kompromisno in pogosto nedosledno.
* Velike razlike v zakonodaji po regijah; neenoten pravni sistem.
* V nekaterih regijah (npr. muslimanski deli) so še vedno obstajali fevdalni odnosi in zemljiška aristokracija (agi, begi).
* Reforma je bila pogosto v korist Srbov, v škodo narodnih manjšin in slabših slojev.
* Lastniki veleposesti so bile tudi cerkvene in bančne ustanove, ki so bile pri reformi pogosto izvzete.
* Reforma je sicer formalno ukinila veleposesti, a jih je v praksi pogosto ohranila (npr. cerkve, banke).
Ekonomika reforme:
* Reforma ni bila brezplačna – novi lastniki so morali plačati odškodnino prejšnjim.
* Prva faza (1919–24): večina zemlje dana v zakup.
* Druga faza (1924–34): do lastništva so prišli le tisti, ki so zmogli plačati.
* Od 1931 dalje je bila zemlja formalno priznana kot lastnina agrarnih interesentov.
* Agrarni maksimum se je z leti zvišal z 57 ha na celo 288 ha (za gozd do 100 ha kot lovišče).
Sklep:
* Država ostaja pretežno agrarna, zaostala, z močno razdrobljeno zemljo in neuspešno ter neenotno agrarno reformo, ki je pogosto služila političnim in nacionalnim interesom.
81
* Napad na cvetno nedeljo 1941 je pomenil konec medvojne Jugoslavije.
* Politična nestabilnost:
o Neprestano menjavanje vlad (od Protića do Simovića), nihče ni dokončal mandata.
o Politična nestabilnost in menjave so onemogočile trajnejši razvoj na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju.
* Hitro in presenetljivo lahek poraz Jugoslavije:
o Hitler in Berlinski vrh so pričakovali večji odpor.
o Kraljevina Jugoslavija in Kraljevina Grčija sta bili zadnji nezasedeni državi na Balkanu – cilj osi je bil preprečiti njuno povezavo.
o Jugoslovanska vojska je bila nepregledna, nemodernizirana, poveljevali so ji predvsem Srbi, mobilizacija šele po napadu, poveljniki so uporabljali zastarele vojaške doktrine.
* Vloga pete kolone:
o Širjenje protivojnih idej, pristaši ustašev v vojski, povzročanje kaosa in demoralizacije.
o Kaos, izdaje in organizirani razpad obrambe – vojna je bila sinonim za nesposobnost in izdajo.
* Potek napada:
o Nemci hitro prebijejo fronte (na JV in SZ), 9. aprila zavzamejo Makedonijo, 10. aprila Madžarska napade in povrne del ozemlja, 13. aprila Nemci vkorakajo v Beograd.
o Vlada Simovića se umika, brez stika z realnostjo (pozivi k odporu, nakup hrane, sklep o nenapovedani kapitulaciji).
o Kapitulacija jugoslovanske vojske podpisana 17. aprila 1941 v Beogradu.
o Vlada in kralj Peter II. pobegneta prek Nikšića v Grčijo.
* Rezultati vojne:
o Okoli 375.000 vojakov in oficirjev pade v ujetništvo.
o Vojna je trajala zelo kratko, država razpadla, nastale so okupacijske cone in nove tvorbe (NDH itd.).
o Nemci so s tem zagotovili varnost svojega zaledja pred operacijo Barbarossa (napad na SZ) in postali gospodarji Balkana in Donave.
o Vprašanje, ali bi brez državnega udara bilo kaj drugače, ostaja odprto; za Hitlerja je bilo ključnih 5 tednov, ki jih je izgubil.
* Politični zaključek:
o Politika »niti rat niti pakt« (Stojadinović) se je izkazala za neuspešno – pripeljala je do okupacije in razpada države.
82
INDUSTRIJA
* Industrija ostaja nerazvita:
o Delež kmetov se v desetih letih zmanjša za le 3 odstotne točke – industrija ni sposobna niti prevzeti presežnega prebivalstva s podeželja.
o Država je industrijsko šibka: ne zmore oskrbovati podeželja z industrijskimi/agrotehničnimi izdelki.
o Poljedelstvo ostaja razdrobljeno in pretežno usmerjeno v žitarice (več kot 80 % površin), industrijske rastline predstavljajo le 2–3 %.
o Intenzivna poljedelska proizvodnja in moderna industrija se ne razvijeta.
* Posledice za družbo:
o Masovno izseljevanje zaradi gospodarske stiske (ZDA, Južna Amerika, Evropa), vsakodnevne migracije za delo.
o Okrog 450.000 ljudi je delalo na večjih posestvih, v državi pa je vladala visoka brezposelnost – skoraj 3 milijone ljudi.
o Velika zadolženost kmetov: dolgovi do posameznikov, zadrug, bank. Gospodarska kriza dodatno poslabša razmere, moratorij 1932 ni rešil problema.
o V času moratorija so si kmetje še naprej izposojali denar, zlasti pri vaških bogataših.
* Nizka pismenost in izobrazba:
o Popis 1931: velika razlika v pismenosti med banovinami – v Dravski banovini skoraj 95 %, drugje pogosto pod 40 %, ponekod celo pod 30 % (Vardarska banovina).
o Povprečno je bila pismena malo več kot polovica prebivalstva.
o Delež otrok v šolah nikjer ni presegel 12 %, v večini banovin je bilo to pod 10 %.
o Slovenci so bili najrazvitejši v državi, ustanovitev univerze v Ljubljani je bila velik kulturni dosežek.
83
* Družbene značilnosti
* Kmetje in politika
o Prevladuje patriarhalni način življenja, praznoverje, nerazgledanost, šibka izobrazba, pomanjkanje elektrike in informacij.
o Velika razlika med razvitostjo (Slovenija, sever Hrvaške, Vojvodina – najbolj razviti predeli; Jug, Makedonija – najbolj zaostali).
o Najbolj razviti so bili nemški naseljenci (manjšina) ter vasi v bližini mest.
o Prosvetljensko vlogo so imeli učitelji, dijaki, študentje.
* Kmetje in politika:
o Kmetje so bili zanimivi za politike le pred volitvami, ko so jim obljubljali izboljšave.
o Zaradi neizpolnjenih obljub so se oddaljevali od tradicionalnih strank.
o Pogoste zadolžitve zaradi visokih davkov in slabega socialnega položaja – posledica izguba posesti.
o Zadruge (kreditne, potrošniške, obrtne...) so pomagale pri organizaciji prodaje, kreditih, zadovoljile nekatere socialne in kulturne potrebe.
Sklep:
Kraljevina SHS/Jugoslavija je bila izrazito nerazvita, pretežno agrarna država z velikim socialnim razkorakom med regijami, nizko izobraženostjo, visoko zadolženostjo in šibko industrijsko bazo. Izstopale so posamezne bolj razvite regije in posamezne napredne vasi, a v celoti je bila država gospodarsko, družbeno in kulturno močno zaostala.
84
KULTURA, DRUŠTVA, URBANI RAZVOJ
* Društva so bila osnovna celica kulturnega življenja – izjemno razvita predvsem v Dravski banovini (več kot 5 društev na 1000 prebivalcev), v Vardarski bistveno manj.
* Pomembna je bila vloga kinodvoran, zlasti v večjih urbanih središčih (Ljubljana, Beograd).
* Zadruge so bile pomembne za gospodarski in kulturni razvoj, a so jih začele nadzorovati banke, država in politične stranke.
* V slovenskem prostoru je zadružništvo podpirala SLS in Cerkev, pomenilo je temeljno gospodarsko varnost.
* Po popisu 1931 se je število ljudi, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, izjemno povečalo; število ljudi v industriji in trgovini je naraščalo, a ostalo nizko (industrija 1921: 10 %, 1931: 11 %; v Sloveniji 22 %, v Vojvodini 15 %).
85
INDUSTRIJA IN GOSPODARSTVO
* Industrija je bila na nizkem nivoju; ni mogla prevzeti presežka s podeželja in oskrbovati države.
* 1921 deluje le 1800 podjetij s 150.000 zaposlenimi (1,3 % prebivalstva!).
* Največji razvoj industrije med 1920–23, po tem stagnacija, največji padec med gospodarsko krizo.
* Industrija: prehrambna, poljedelska, lesna, elektro. Večina podjetij je majhnih (do 250 zaposlenih), le 55 podjetij ima več kot 1000 zaposlenih.
* Neenakomerna razvitost med regijami – Slovenija, SZ Hrvaške in Vojvodina najbolj razvite.
* Mestno prebivalstvo je maloštevilno (18 % v mestih do 10.000 prebivalcev). Mestna naselja so rasla (Beograd iz 110.000 na 238.000, Zagreb iz 108.000 na 200.000, Ljubljana iz 25.000 na 40.000 med 1921–1931).
* Cleveland v ZDA je bil največje »slovensko« mesto na svetu po številu Slovencev.
86
DRŽAVNA POLITIKA DO INDUSTRIJE
* Država industrijo ščiti z carinami, lastnimi nakupi in (nedoslednim) protekcionizmom.
* Tujci (predvsem Francozi in Angleži) investirajo v rudarstvo in nerazvite panoge zaradi nizke cene delovne sile in visokih donosov.
* Bančni kapital je bil razdrobljen, najmočnejši na Hrvaškem, v Sloveniji pod nadzorom Cerkve.
* Pogosta nerazvitost infrastrukture – železnice (9000 km), cest (32.000 km), rečni promet in skromna mornarica.
* Industrijski kapital: slaba elektrifikacija, termo in hidroelektrarne zadostujejo le gospodinjstvom. V Mariboru je elektrifikacija potekala šele v dvajsetih letih 20. stoletja.
* Velika zadolženost države – pred vojno 45 milijard dinarjev dolga, tujci vložili v industrijo le okoli 10 milijard dinarjev.
* Plače nizke – leta 1938 v povprečju 38 dolarjev na prebivalca, kar kaže na revščino in nerazvitost.
* Nizka urbanizacija in industrijska koncentracija v nekaj centrih (Beograd, Zemun, Pančevo, Maribor, Ljubljana).
* Lastniki kapitala so imeli interes ohranjanja nizke razvitosti države zaradi lažjega doseganja dobičkov.
SKLEP:
Kraljevina SHS/Jugoslavija je bila kulturno in gospodarsko razdrobljena, z močnim društvenim življenjem in počasnim razvojem industrije, ki je bila neenakomerno razvita in ostala močno odvisna od tujega kapitala. Urbanizacija in izobrazba sta napredovali počasi, plače in življenjski standard so bili nizki, mestno prebivalstvo maloštevilno. Država se je borila z visoko zadolženostjo in stalnim zaostankom za evropskim povprečjem.
