vprašanja prejšni letniki

Question 1

1. Konkordat med Kraljevino Jugoslavijo in Svetim sedežem (Vatikanom)

Answer 1

• Konkordat pomeni meddržavno pogodbo med državo in Svetim sedežem, ki ureja pravni položaj Katoliške cerkve v državi.
• Pogajanja so potekala od leta 1922 naprej, predvsem zaradi zapletenih odnosov med pravoslavno večino (Srbi) in katoliško manjšino (Slovenci, Hrvati).
• Uradno je bil konkordat podpisan 25. 6. 1935 v Rimu.
• Ključne določbe konkordata:
• Priznana je bila pravna osebnost Katoliške cerkve v državi.
• Zagotovljena je bila svoboda bogoslužja, cerkvenega šolstva in vzgoje.
• Uvedba cerkvenega prava v družinske in zakonske zadeve za katolike.
• Zagotovljen vpliv Cerkve v šolah in javnem življenju.
• Konkordat je povzročil izredno politično in družbeno krizo:
• Nasprotovali so mu predvsem Srbi, Srbska pravoslavna cerkev in nacionalistični krogi, saj so menili, da ogroža prevlado pravoslavja.
• V Sloveniji in Hrvaški je bil sprejet pozitivno, v Srbiji pa je izbruhnil odpor s protesti in množičnimi demonstracijami.
• Avgusta 1937 ga je sicer parlament ratificiral (nekdo uradno potrdil), a je zaradi ostrega odpora patriarha Varnave (ki je kmalu umrl v sumljivih okoliščinah) kralj Aleksander dokončno zamrznil ratifikacijo.
• Konkordat tako nikoli ni bil uveljavljen.

Question 2

Šestojanuarska diktatura (6. januar 1929)

Answer 2

• Uvedena 6. januarja 1929 s kraljevim dekretom kralja Aleksandra I. Karađorđevića
• Vzroki za diktaturo:
• Nenehne politične krize, spori med Srbi in Hrvati, nacionalne in strankarske delitve.
• Atentat v parlamentu junija 1928 na hrvaške politike (Radića in druge poslance).
• Nestabilnost in nemožnost normalnega parlamenta.
• Ukrepanje kralja Aleksandra:
• Razpustil parlament.
• Prepovedal delovanje vseh političnih strank.
• Ukinitel Vidovdansko ustavo (1921).
• Prevzel osebno oblast, kraljeva beseda je postala zakon.
• Posledice in značilnosti diktature:
• Stroga cenzura medijev, politična represija.
• Centralizacija oblasti, uvedba novih upravnih enot – banovin.
• Država je bila preimenovana iz »Kraljevina SHS« v »Kraljevina Jugoslavija«.
• Diktatura je trajala do leta 1931, ko je kralj uvedel novo, manj demokratično (septembrsko oz. oktroirano) ustavo, ki je diktaturo nekoliko omilila, a ostala centralistična.

Question 3

Ženevska deklaracija (1932)

Answer 3

• Dokument je nastal leta 1932 v Ženevi, kot opozicijska reakcija na diktatorski režim kralja Aleksandra
• Pobudniki in podpisniki:
• Hrvaška seljačka stranka (HSS) – Vladko Maček.
• Slovenska ljudska stranka (SLS) – Anton Korošec.
• Samostojni demokrati – Svetozar Pribičević.
• Glavne zahteve deklaracije:
• Odprava diktature.
• Uvedba demokratične in federalne ureditve.
• Spoštovanje nacionalne avtonomije (posebej Hrvatov).
• Vrnitev parlamentarizma in svobodne volitve.
• Vlada v Beogradu deklaracijo ni sprejela, vendar je ta pomembno vplivala na razvoj politične opozicije, pozneje pa pripeljala do sporazuma Cvetković-Maček (1939).

Question 4

Obznana (Obznana vlade 1920)

Answer 4

• Obznana (»razglas« oz. »ukaz«) je bil vladni odlok izdan 29. decembra 1920, s katerim je bila prepovedana Komunistična partija Jugoslavije (KPJ).
• Razlogi za izdajo:
• Strah vladajočih elit pred širjenjem boljševizma in revolucije, posebej po »rdečem« oktobru 1917 v Rusiji.
• Val stavk, demonstracij in političnega nasilja leta 1920.
• Vsebina ukrepa:
• Prepoved javnega delovanja KPJ in vseh komunističnih organizacij.
• Prepoved komunističnega tiska, literature in shodov.
• Leta 1921 je sledil poseben zakon, ki je dokončno prepovedal KPJ in jo prisilil v ilegalnost.

Question 5

Jugoslovanska muslimanska organizacija (JMO)

Answer 5

• Ustanovljena leta 1919 v Sarajevu.
• Glavni voditelj: Mehmed Spaho.
• Cilji stranke:
• Zaščita interesov muslimanov v Bosni in Hercegovini.
• Avtonomija pri verskih vprašanjih, šeriatskem pravu, šolstvu in javni upravi.
• Zavarovanje lastniških in političnih pravic muslimanov v novi državi.
• Delovanje:
• Pogosto je sodelovala z vlado (predvsem radikali) kot »jeziček na tehtnici«.
• V zameno za politično podporo so zahtevali in pogosto dobivali razne ugodnosti (lokalna oblast, gospodarski interesi, šolstvo).
• Aktivno so sodelovali v parlamentarnih vladah.
• Konec delovanja:
• Ukinjena skupaj z ostalimi strankami med šestojanuarsko diktaturo leta 1929, vendar je kasneje delovala še naprej v omejeni obliki.

Question 6

Politika v Makedoniji kraljevina shs

Answer 6

• Območje imenovano Vardarska banovina.
• Pod močnim centralističnim in srbskim vplivom.
• Makedonci niso bili priznani kot samostojen narod, veljali so za »južne Srbe«.
• Uveljavljena je bila stroga asimilacijska politika:
• Zapiranje šol z makedonskim učnim jezikom, uvedba srbskega jezika.
• Omejeno versko delovanje; Srbska pravoslavna cerkev prevzame dominantno vlogo.
• Zatiranje vseh manifestacij makedonske identitete in jezika.
• Organizirana je bila kolonizacija z naseljevanjem srbskih kolonistov (kolonistična politika).

Question 7

politika kosovo v shs kraljevini

Answer 7

• Del Zetske banovine, pozneje Vardarske.
• Izrazito represivna politika do albanskega prebivalstva, cilj srbizacija.
• Masovne kolonizacije srbskih priseljencev; več deset tisoč Srbov naseljenih na Kosovo.
• Prepoved albanskega jezika v šolah, medijih in administraciji.
• Stroge policijske in vojaške metode za preprečevanje nacionalnih gibanj in odporništva.
• Posledica: stalni konflikti in etnične napetosti.

Question 8

Delavci v strankah (Kraljevina SHS)

Answer 8

• Delavstvo je bilo v Kraljevini SHS številčno naraščajoč družbeni sloj (industrijski proletariat).
• Predvsem so bili aktivni v:
• Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ), ki je zagovarjala revolucionarne spremembe, višje plače, socialne pravice, delavske svete in splošno izboljšanje položaja delavstva.
• Socialistični stranki, ki je delovala bolj zmerno kot KPJ.
• V času prepovedi KPJ (1920 z obznano) so delavci iskali zavezništva tudi z drugimi demokratičnimi strankami (npr. Samostojnimi demokrati Svetozarja Pribičevića).
• Vladne stranke (Radikalna, Demokratska) so delavce skušale pridobiti z obljubami socialnih izboljšav, kar pa je bilo večinoma neuspešno.
• Posledično je delavsko gibanje ostalo večinoma ločeno od političnih elit; močne stavke, demonstracije (Trbovlje, Jesenice, Ljubljana, Zagreb).

Question 9

Manjšine v Kraljevini SHS

Answer 9

• V Kraljevini SHS je živelo več pomembnih narodnostnih manjšin:
• Albanci: koncentrirani na Kosovu, v Makedoniji; deležni izrazito ostre represije, prepovedi albanskega jezika in kulture
• Madžari: v Prekmurju in Vojvodini; imeli določene kulturne in izobraževalne pravice, vendar pod močnim pritiskom asimilacije.
• Nemci: Vojvodina, Slovenija (Kočevje, Maribor, Prekmurje); uživali delno kulturno avtonomijo (šole, društva), a pogosto sumničeni za separatizem in povezave z Avstrijo.
• Romuni in Vlahi: v Banatu; kulturne in verske pravice priznane delno.
• Judje: največ v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu; imeli so versko in kulturno svobodo, a pogosto žrtve družbenih predsodkov.
• Italijani: v Primorju (območja, ki so ostala v SHS po Rapallu); kulturna avtonomija priznana, a pod budnim nadzorom.

Question 10

Orjuna (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov)

Answer 10

• Orjuna ustanovljena leta 1921 v Splitu.
• Ideološka usmeritev: jugoslovanski nacionalizem, centralizem, unitarizem.
• Cilji:
• Podpora monarhiji in centralistični vladi.
• Borba proti separatizmu, predvsem hrvaškemu in slovenskem nacionalizmu.
• Ostro nasprotovanje komunizmu.
• Metode delovanja:
• Nasilne akcije proti političnim nasprotnikom (komunistom, nacionalistom).
• Organizacija shodov, propagandne akcije, včasih sodelovanje s policijo.
• podpora oblasti do leta 1929 (do šestojanuarske diktature), nato izgubi politični pomen in se postopoma razpusti.

Question 11

Politični prostor v Kraljevini SHS (delitve, zakaj stranke niso mogle doseči večine, po katerih ključih so volivci volili)

Answer 11

• Politični prostor zaznamovan s številnimi delitvami:
• Nacionalne delitve (Srbi proti Hrvatom in Slovencem, muslimani posebna skupina).
• Ideološke delitve (levica, desnica, konservativci, komunisti).
• Verske delitve (katoliki, pravoslavci, muslimani).
• Razlogi, zakaj nobena stranka ni mogla doseči absolutne večine:
• Zelo fragmentirana politična scena.
• Volilni sistem (proporcionalni, z občasnimi manipulacijami), ki ni omogočal večjih absolutnih večin.
• Globoke nacionalne in ideološke delitve, ki so prEprečevale širše koalicije.
• Ključi, po katerih so volivci volili:
• Nacionalna pripadnost (Srbi – Radikali, Hrvati – HSS, Slovenci – SLS).
• Verska pripadnost (muslimani – JMO, katoliki – SLS, pravoslavci – Radikali).
• Socialno-ekonomski interesi (delavstvo – komunisti, kmečko prebivalstvo – kmečke stranke).
• Regionalne identitete (pokrajinske stranke – Dalmacija, Vojvodina, Kosovo).

Question 12

Koroški plebiscit (1920)

Answer 12

• Datum: izveden 10. oktobra 1920.
• Lokacija: južna Koroška (območje Celovca, Velikovca, Roža, Podjuna).
• Vzrok: določitev meje med Avstrijo in Kraljevino SHS po razpadu Avstro-Ogrske.
• Priprave:
• Območje razdeljeno na cono A (večinsko slovenska) in cono B (večinsko nemška).
• Sprva nadzorovala območje jugoslovanska vojska (general Maister, nato polkovnik Malgaj), a pod pritiskom velikih sil morala oditi
• Rezultat plebiscita:
• Večina prebivalstva (59 %) glasovala za Avstrijo.
• Slovenci, kljub etnični večini v nekaterih območjih, niso dosegli večine.
• Vzroki za poraz SHS:
• Izredno močna avstrijska propaganda.
• Občutek večje gospodarske stabilnosti v Avstriji.
• Nejasna politika Kraljevine SHS in notranje težave.
• Strah pred gospodarsko negotovostjo in vojnim stanjem v SHS.
• Posledice:
• Izguba južne Koroške za Slovence.
• Okoli 10.000 Slovencev ostalo izven matične domovine, z omejenimi manjšinskimi pravicami.
• Dolgoročni problemi slovenske narodne manjšine v Avstriji.

Question 13

Ustaši

Answer 13

• Hrvaško ultranacionalistično gibanje, ustanovljeno leta 1929 v Italiji, voditelj Ante Pavelić.
• Ideološka načela:
• Hrvaški nacionalizem, separatizem in antisrbizem.
• Nasprotovanje Jugoslaviji in Srbom kot dominantnem narodu.
• Zavzemanje za samostojno Hrvaško državo z izrazitim fašističnim vplivom.
• Delovanje pred 2. svetovno vojno:
• Organizirani v tujini (Italija, Madžarska), izvajali teroristične napade.
• Najpomembnejša akcija je bil atentat na kralja Aleksandra v Marseillu 1934.
• Med 2. svetovno vojno prevzamejo oblast v Neodvisni državi Hrvaški (NDH, 1941–1945), kjer izvajajo množične zločine, zlasti proti Srbom, Judom in Romom.

Question 14

Atentat na kralja Aleksandra Karađorđevića (1934)

Answer 14

• Datum: 9. oktober 1934.
• Kraj atentata: Marseille (Francija).
• Izvajalec atentata: Vlado Černozemski, član VMRO, po nalogu ustašev Anteja Pavelića.
• Motiv atentata:
• Maščevanje za šestojanuarsko diktaturo in represijo nad Hrvati in Makedonci.
• Poskus destabilizacije Jugoslavije in razpada države.
• Posledice atentata:
• Smrt kralja Aleksandra, ki je imel absolutno oblast.
• Prevzem oblasti regentskega sveta (kneza Pavla).
• Politična nestabilnost, krepitev separatizma.
• Povečanje nadzora in represije v državi.
• Mednarodni odzivi:
• Obsojanje atentata v Evropi, krepitev nadzora nad ekstremističnimi gibanji.

Question 15

Punktacijsko gibanje (zagrebsko in slovensko), vloga Antona Korošca

Answer 15

• Zagrebsko punktacijsko gibanje (1932):
• Nastalo kot odziv na centralistično diktaturo.
• Zahteve:
• Ukinitev šestojanuarske diktature
• Vrnitev parlamentarizma, federacija s Hrvaško avtonomijo.
• Ključne osebe: Vladko Maček, Svetozar Pribićević.
• Slovensko punktacijsko gibanje (1932):
• Slovenska različica, podprta s strani Slovenske ljudske stranke (SLS).
• Vodil Anton Korošec.
• Glavne zahteve:
• Demokratične spremembe, federalizem, nacionalna avtonomija Slovencev.
• Ukinitev diktature.
• Usoda Korošca:
• Korošec zaradi podpore punktacijam prisilno upokojen.
• Za nekaj časa izključen iz aktivne politike, kasneje ponovno rehabilitiran in se vrne v politiko kot minister (1935).

Question 16

Bloody Sunday (Krvava nedelja – Mariborska krvava nedelja, 1919)

Answer 16

• Datum: 27. januar 1919 (v resnici ponedeljek, ne nedelja, ime je simbolično).
• Lokacija: Maribor, Glavni trg.
• Povod:
• Velika manifestacija nemškega prebivalstva, ki je protestiralo proti priključitvi mesta k SHS.
• Potek dogodkov:
• Demonstracija okoli 10.000 nemških Mariborčanov.
• Ob poskusu jugoslovanske vojske, da bi vzpostavila red, pride do streljanja in kaosa.
• Jugoslovanski vojaki pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra odprejo ogenj.
• Posledice:
• Ubitih 13 ljudi, ranjenih več deset.
• Dogodek močno zaostri nacionalne odnose.
• Nemško prebivalstvo postopoma zapušča Maribor ali se asimilira v naslednjih desetletjih.
• Dogodek utrdi slovensko oblast nad mestom.

Question 17

Šestojanuarska diktatura (podrobneje)

Answer 17

• Datum uvedbe: 6. januar 1929.
• Uvedel jo je kralj Aleksander I. Karađorđević.
• Vzroki in okoliščine:
• Politični kaos v parlamentu, nacionalistični konflikti (srbsko-hrvaški spori).
• Atentat na hrvaške poslance, vključno s Stjepanom Radićem (1928).
• Naraščanje nacionalnih napetosti, nezmožnost oblikovanja stabilne vlade.
• Glavne značilnosti diktature:
• Razpuščen parlament, ukinjena Vidovdanska ustava.
• Prepoved političnih strank in društev.
• Uvedena cenzura, nadzor medijev, politične aretacije.
• Centralistična upravna reforma: država razdeljena na 9 banovin.
• Ustanovljena državna politična policija za nadzor opozicije.
• Cilji diktature:
• Zatiranje nacionalnih razhajanj in vzpostavitev centralistične, unitarne Jugoslavije.
• Utrditev kraljeve absolutne oblasti.
• Posledice:
• Krepitev odpora proti režimu med nesrbskimi narodi.
• Krepitev separatizma (zlasti na Hrvaškem in v Makedoniji).
• Po atentatu na kralja Aleksandra (1934) režim postopno popusti; leta 1931 uvedena nova ustava (oktoroirana ustava), ki nekoliko ublaži diktaturo, a ne odpravi osnovnih centralističnih struktur.

Question 18

Petar Živković

Answer 18

• Rojen leta 1879, umrl leta 1947
• Pomemben srbski in jugoslovanski politik, vojaški častnik (general).
• Politična vloga:
• Eden glavnih sodelavcev kralja Aleksandra Karađorđevića
• Prvi predsednik vlade med šestojanuarsko diktaturo (1929–1932).
• Njegova vloga v diktaturi:
• Uvajanje centralizma, izvajanje represije proti opoziciji.
• Ustanovitev državne politične policije.
• Veljal za kraljevega zaupnika in najtesnejšega sodelavca.
• Po odstopu z mesta predsednika vlade še naprej vpliven v političnih krogih, vendar njegova moč po smrti kralja Aleksandra (1934) postopoma upada.

Question 19

Anton Korošec

Answer 19

• Rojen leta 1872, umrl leta 1940.
• Voditelj Slovenske ljudske stranke (SLS), eden ključnih slovenskih politikov med obema vojnama.
• Glavne politične funkcije:
• Minister v več jugoslovanskih vladah (notranji minister, minister za promet, minister za šolstvo).
• Kratek čas predsednik jugoslovanske vlade (1928).
• Politična usmeritev:
• Zagovarjal avtonomijo Slovenije znotraj federalne Jugoslavije.
• Konservativen, katoliško usmerjen politik.
• Vloga v ključnih dogodkih:
• Podpisnik Majniške deklaracije (1917), ki zahteva ustanovitev jugoslovanske države.
• Leta 1932 vodi slovensko punktacijsko gibanje, zaradi česar za krajši čas izgubi politično vlogo.
• Pomembna vloga pri sprejetju konkordata (1935–37).
• Po njegovi smrti (1940) Slovenska ljudska stranka izgubi veliko politično težo in se sooči z notranjimi razhajanji.

Question 20

Vidovdanska ustava (1921), sprememba valute, razdelitev oblasti

Answer 20

• Vidovdanska ustava (1921): Sprejeta 28. junija 1921.
• Uvede parlamentarno monarhijo (kralj z obsežnimi pristojnostmi).
• Centralistična ureditev: Jugoslavija postane unitarna država, brez avtonomije pokrajin.
• Struktura oblasti:
• Zakonodajna oblast: Narodna skupščina (dvodomna; skupščina in senat).
• Izvršna oblast: kralj in vlada, ki jo imenuje kralj.
• Sodna oblast: neodvisna sodišča, a pod močnim vplivom vladajoče elite.
• Sprememba valute (1920):
• Uvedena je nova valuta: jugoslovanski dinar, ki zamenja stare valute (krone, dinarje).
• Namen: stabilizacija gospodarstva po inflaciji in vojni nestabilnosti.
• Razdelitev oblasti po Vidovdanski ustavi:
• Izrazito v korist kralja in centralne vlade v Beogradu.
• Pokrajine in občine izgubijo večino avtonomije.
• Centralizirana birokracija prevzame nadzor nad upravnim, političnim in gospodarskim življenjem.

Question 21

Septembrska (oktroirana) ustava (1931)

Answer 21

• Razglašena 3. septembra 1931.
• Vzroki sprejema:
• Ublažitev šestojanuarske diktature in mednarodni pritisk za ponovno vzpostavitev parlamentarizma.
• Poskus izboljšanja mednarodne podobe Jugoslavije.
• Vsebina in značilnosti:
• Ohranjen centralističen značaj države.
• Parlament ponovno vzpostavljen, vendar s precej omejenimi pristojnostmi.
• Kralj ima še vedno široka pooblastila (imenovanje vlade, razpust parlamenta).
• Dovoljene so bile nekatere omejene strankarske aktivnosti.
• Kritike:
• Ustava ni zadovoljila nacionalnih zahtev (predvsem hrvaških in slovenskih).
• Parlament je bil pod močnim vplivom režima, opozicija omejena.
• Posledice:
• Politična nestabilnost se nadaljuje, kar vodi do atentata na kralja Aleksandra leta 1934 in poznejših reform (sporazum Cvetković–Maček, 1939).

Question 22

Narodni svet za Štajersko, Rudolf Maister, razorožitev Šutsbunda v Mariboru

Answer 22

• Narodni svet za Štajersko:
• Ustanovljen novembra 1918 v Mariboru.
• Predsednik: dr. Rudolf Gošnjak.
• Podpredsednika: Rudolf Maister (vojaški predstavnik) in Ivan Rejec.
• Naloga: prevzem oblasti na spornem narodnostno mešanem območju Spodnje Štajerske.
• Tesno povezan z Narodnim svetom Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani.
• Povezava Rudolfa Maistra z Narodnim svetom:
• Maister je bil imenovan za vojaškega poveljnika Maribora.
• S podporo Narodnega sveta in prostovoljcev je razglasil priključitev Maribora in okolice novi državi SHS.
• Razorožitev nemškega Schutzwehra:
• Dne 23. novembra 1918 je Maister ukazal razorožitev nemške samoobrambne straže (Schutzwehr) v Mariboru.
• Razorožili so okoli 4.000 oboroženih nemških prostovoljcev, ki niso priznavali oblasti Narodnega sveta.
• Ukrep je bil ključen za utrjevanje slovenske oblasti na Štajerskem in zaščito pred avstrijsko okupacijo.
• S tem dejanjem je Maister preprečil odcepitev Maribora in okolice v Avstrijo.

Question 23

Majniška deklaracija (1917)

Answer 23

• Prebrana: 30. maja 1917 v dunajskem državnem zboru.
• Pobudnik: Anton Korošec, vodja Slovenske ljudske stranke.
• Vsebina:
• Zahteva, da se vse južnoslovanske narodne skupnosti znotraj Avstro-Ogrske združijo v avtonomno enoto pod habsburško krono.
• Podpisniki: slovenski, hrvaški in srbski poslanci, zbrani v Jugoslovanskem klubu.
• Namen:
• Zaščita narodnih pravic in kulturne enotnosti južnih Slovanov v habsburški monarhiji.
• Pomembnost:
• Prvi formalni politični dokument, ki artikulira zahtevo po združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov.
• Prelomen trenutek v razvoju jugoslovanske ideje v habsburškem prostoru.

Question 24

Banovina Hrvaška (1939

Answer 24

• Ustanovljena: 26. avgusta 1939.
• Na osnovi sporazuma Cvetković–Maček.
• Avtonomna upravna enota znotraj Kraljevine Jugoslavije, z lastno upravo, banom in parlamentom.
• Obseg: večina Dalmacije, Slavonije, Hrvaške, del Bosne.
• Cilj: umiriti hrvaško vprašanje in preprečiti razpad države.
• Vodstvo:
• Banovina je imela svojega bana (Ivan Šubašić) in lastno upravo.
• Odzivi:
• Srbi, Slovenci in muslimani so bili nezadovoljni, saj so ostali brez primerljive avtonomije.
• Dogovor je povečal notranje napetosti v državi.

Question 25

Jugoslovanske ideje pred 1. svetovno vojno, srbsko-hrvaška koalicija, povezovanje s pravaši, Svetozar Pribičević

Answer 25

* Jugoslovanske ideje pred 1. svetovno vojno: * Temeljile so na kulturnem, zgodovinskem in jezikovnem sorodstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov. * Podpirali so jih predvsem mladi izobraženci, pisatelji (npr. Prešeren, Miklošič, Radić, Krek) ter politične skupine. * Srbsko-hrvaška koalicija: * Ustanovljena 1905, zveza hrvaške Stranke prava in srbskih liberalnih politikov. * Cilj: nasprotovati madžarski hegemoniji v Hrvaški in zahtevati avtonomijo. * Sodelovali v hrvaškem saboru in madžarskem parlamentu, z medsebojno toleranco glede nacionalnih vprašanj. * Povezovanje s pravaši: * Stranka prava (Ante Starčević) – hrvaški nacionalisti, ki so kasneje oblikovali različne frakcije. * Del teh se je pridružil jugoslovanskemu projektu, drugi so ostali proti vsakršni skupni državi s Srbi. * Svetozar Pribičević: * Srb, rojen na Hrvaškem. * Eden vodilnih članov srbsko-hrvaške koalicije. * Po 1918 postal zagovornik unitarne Jugoslavije, a kasneje razočaran. * po letu 1927 se je približal Mačku in postal kritik centralizma.

Question 26

Tivolska resolucija (1909), povezovanje Hrvatov in Slovencev

Answer 26

* Tivolska resolucija je bila sprejeta 29. oktobra 1909 v Ljubljani, na zborovanju Narodnega sveta SHS. * Namen: določiti nadaljnjo pot združevanja z drugimi južnoslovanskimi narodi po razpadu Avstro-Ogrske. * Resolucija je podprla neposredno združitev z novonastalo Kraljevino Srbijo. * Vsebovala je tudi poziv Hrvatom in drugim narodom, da se pridružijo v skupno državo. * Bila je politična osnova za nastanek Kraljevine SHS (1. decembra 1918). * S tem se je slovensko politično vodstvo jasno opredelilo za jugoslovansko enotnost, kar je pomenilo konec samostojnih slovenskih državnih ambicij. * Hrvaško-slovensko povezovanje je dobilo politično obliko skozi Narodni svet SHS, ki je vodil prehod iz monarhije v novo jugoslovansko enoto.

Question 27

Nemško-slovenski odnosi, povezovanje s pravaši in s hrvaško-srbsko koalicijo

Answer 27

* Nemško-slovenski odnosi (pred 1918): * Nemci so imeli prevlado v javni upravi, šolstvu in gospodarstvu na narodnostno mešanih območjih (Štajerska, Koroška). * Slovenci so nasprotovali germanizaciji in se zavzemali za narodno in jezikovno enakopravnost. * Napetosti so se kazale zlasti v Mariboru, Celju, Trstu. * Povezovanje s hrvaškimi pravaši: * Nekatere frakcije Stranke prava so podpirale južnoslovansko sodelovanje, druge so bile izrazito hrvaško-nacionalistične. * Slovenci (zlasti SLS) so sodelovali z zmernimi pravaši pri obrambi narodne identitete znotraj monarhije. * Hrvaško-srbska koalicija (1905–1918): * Zavezništvo med hrvaškimi in srbskimi politiki na Hrvaškem (npr. Svetozar Pribičević). * Skupno so se borili proti madžarizaciji in za večjo avtonomijo Hrvaške. * Slovenci so podpirali njihova prizadevanja kot del širšega gibanja za več pravic južnih Slovanov v monarhiji.

Question 28

Vojni absolutizem v Avstro-Ogrski (1914), vojna vihra na Slovenskem, jugoslovanska ideja, jugoslovanski odbor

Answer 28

* Vojni absolutizem v Avstro-Ogrski: * Po izbruhu 1. svetovne vojne (28. julij 1914) je bila v Avstro-Ogrski odpravljena ustavna ureditev. * Vzpostavljen je bil vojni absolutizem: * Parlament ni več zasedal. * Vse pomembne odločitve so sprejemale vojaške in upravne oblasti. * Uvedena cenzura, vojaška sodišča, internacije. * Obtoževanje narodov (zlasti Slovanov) za nezaanesljivost in simpatije do Rusije ali Srbije. * Vojna vihra na Slovenskem: * Fronta se je prenesla na slovensko ozemlje leta 1915, ko je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. * Soška fronta (1915–1917) potekala ob reki Soči: 12 italijanskih ofenziv, ogromno žrtev in uničenje. * Slovenci na bojiščih kot del avstro-ogrske vojske, zlasti v pešpolkih (17. kranjski, 27. celjski, 87. mariborski itd.). * Območja izseljevanja: Goriška, Posočje, Vipavska dolina – več desettisoč civilistov pregnanih. * Jugoslovanska ideja med vojno: * Utrjevala se je v emigraciji in domačem političnem prostoru. * V Sloveniji: preko Majniške deklaracije (1917), SLS in jugoslovanskega kluba. * Med izseljenci: ustanovljen Jugoslovanski odbor. * Jugoslovanski odbor: * Ustanovljen v začetku 1915 v Ženevi, pozneje s sedežem v Londonu. * Glavni slovenski člani: Dr. Ivan Hribar, Gregor Žerjav, Dr. Josip Sernec. * Glavni cilj: ustanovitev enotne jugoslovanske države (Slovenci, Hrvati, Srbi). * Vodilna osebnost: Ante Trumbić. * Odbor sodeloval s srbsko vlado, kar je pripeljalo do Krfske deklaracije (1917) – skupna jugoslovanska država.

Question 29

Jugoslovanska ideja

Answer 29

* Pred 1. svetovno vojno: * Jugoslovansko idejo so podpirali zlasti mladi intelektualci, liberalci, katoliški narodnjaki. * V parlamentih so Slovenci, Hrvati in Srbi pogosto sodelovali proti germanizaciji in madžarizaciji. * Ključni politični akt: Majniška deklaracija (1917) – zahteva po združitvi južnih Slovanov. * Med 1. svetovno vojno: * V tujini deluje Jugoslovanski odbor (Trumbić, Hribar, Sernec). * Na Krfu 1917 dogovor z vlado Kraljevine Srbije o skupni državi. * Podpora tudi med izseljenci in zavezniškimi silami. * Po vojni – uresničitev: * decembra 1918 nastane Kraljevina SHS (pozneje Jugoslavija). * A praksa je pokazala razlike: Srbi za centralizem, Hrvati in Slovenci za federalizem → konflikt znotraj jugoslovanske ideje.

Question 30

Jugoslovanski odbor, Majniška deklaracija 1917 – ključni slovenski predstavniki

Answer 30

* Jugoslovanski odbor (ustanovljen 1915) * Namen: politično zastopati interese južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske med 1. svetovno vojno in si prizadevati za skupno jugoslovansko državo. * Sedež: najprej v Ženevi, kasneje v Londonu. * Sodeloval z vlado Kraljevine Srbije → Krfska deklaracija (1917). * Glavni slovenski člani odbora: * Gregor Žerjav – odvetnik, politik, nasprotnik Avstro-Ogrske. * Dr. Ivan Hribar – nekdanji ljubljanski župan, izgnan zaradi protinemškega stališča. * Dr. Josip Sernec – pravnik in kasneje predsednik Narodne vlade za Slovenijo. * Engelbert Gangl – sodeloval pri obveščevalnih dejavnostih. * Slovenci v odboru so poudarjali enakopravnost vseh narodov znotraj prihodnje skupne države in so zavračali hegemonijo katerega koli naroda. * Sklic Majniške deklaracije – 30. maj 1917 * Kdo je sklical sejo: Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba v dunajskem državnem zboru. * Prebral je Majniško deklaracijo – program združitve vseh južnoslovanskih narodov Avstro-Ogrske v avtonomno politično enoto pod habsburško krono. * Škof, ki je podprl deklaracijsko gibanje: * Škof Anton Bonaventura Jeglič (ljubljanski škof). * Močno podprl Majniško deklaracijo. * Vztrajal pri pravici Slovencev do samoodločbe. * Poudarjal, da je narodna enotnost v skladu s krščanskim načelom pravičnosti.

Question 31

Narodna vlada za Slovenijo (1918)

Answer 31

* Ustanovljena 31. oktobra 1918 v Ljubljani, kot veja Narodnega sveta SHS. * Predsednik: Josip Sernec. * Naloge: * Usklajevanje civilne oblasti v slovenskih deželah po razpadu Avstro-Ogrske. * Vzpostavljanje nadzora nad vojsko, upravo, šolstvom, gospodarstvom. * Povezovanje s srbsko vlado v Beogradu glede skupne države. * Ukrepala glede prehranske krize, begunske problematike, vojaških zadev. * Razpustila se po 1. decembru 1918, ko je oblast prevzela vlada v Beogradu.

Question 32

Stranke v Kraljevini SHS

Answer 32

* Najpomembnejše politične stranke: * Radikalna stranka (Nikola Pašić) – srbska, centralistična. * Demokratska stranka (Ljuba Davidović) – liberalno-srbska, centralistična. * Slovenska ljudska stranka (Anton Korošec) – katoliška, konservativna, za avtonomijo Slovencev. * Hrvaška seljačka stranka (Stjepan Radić, kasneje Maček) – za avtonomijo Hrvaške. * Jugoslovanska muslimanska organizacija (Mehmed Spaho) – zastopala muslimane v BiH. * KPJ (Komunistična partija Jugoslavije) – prepovedana od 1921, delovala v ilegali. * Manjše pokrajinske in interesne stranke (npr. Zveza poljedelcev). * Politične značilnosti: * Stranke so bile večinoma nacionalno obarvane, kar je onemogočalo oblikovanje stabilnih večin. * Centralistične srbske stranke so pogosto vladale s pomočjo koalicij in dogovorov (npr. z JMO, SLS).

Question 33

Država SHS (1918)

Answer 33

* Uradno: Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, razglašena 29. oktobra 1918 v Zagrebu. * Nastala na območju nekdanjih južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske. * Organ oblasti: Narodni svet SHS, sedež v Zagrebu. * Prizadevanja za obstanek: * Vojaška nevarnost s strani Italije in Madžarske. * Notranje neenotnosti in pomanjkanje organizirane vojske. * Zaradi pritiska in političnega interesa je 1. decembra 1918 prišlo do združitve s Kraljevino Srbijo. * Z združitvijo je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Question 34

JNS (Jugoslovanska narodna stranka)

Answer 34

* Ustanovljena 1931, kot državna, režimska stranka kralja Aleksandra po šestojanuarski diktaturi. * Nastala ob uvajanju oktroirane ustave, ki je dovolila strankarsko delovanje. * Značilnosti: * Podpora centralizmu, monarhiji in enotnosti države. * Nastopala kot orodje oblasti, brez prave politične konkurence. * Šibka volilna podpora, delovala s pomočjo administrativne podpore in nadzora. * Vodilni politiki: Petar Živković, Živko Topalović. * Po atentatu na kralja Aleksandra in spremembah režima izgubila pomen.

Question 35

Deželna vlada za Slovenijo (1918–1919)

Answer 35

* Nastanek: Po razglasitvi Države SHS (29. oktober 1918) je bila v Ljubljani ustanovljena Deželna vlada za Slovenijo kot izvršni organ Narodnega sveta za Slovenijo. * Vodstvo: * Predsednik: Josip Sernec (imenovan 31. oktobra 1918). * Člani: predstavniki različnih strank in pokrajin. * Naloge: * Prevzem uprave po razpadu Avstro-Ogrske. * Organizacija oskrbe, javnega reda, vojske in šolstva. * Vzpostavitev oblasti nad slovenskim ozemljem. * Vloga v povezavi z Beogradom: * Vzdrževala stik z voditelji Narodnega sveta SHS v Zagrebu in s srbsko vlado. * Pripravila teren za priključitev Kraljevini Srbiji (združitev 1. decembra 1918). * Razpustitev: Po formalnem združenju v Kraljevino SHS se postopoma integrira v centralno upravo.

Question 36

Vidovdanska ustava (1921)

Answer 36

* Sprejeta: 28. junija 1921 (na Vidov dan), s 225 glasovi za, 35 proti in bojkotom 158 poslancev. * Značilnosti: * Centralistična ureditev: brez avtonomije za posamezne narode ali pokrajine. * Ustavna monarhija z močnim kraljem. * Oblikovanje oblasti: * Zakonodajna oblast: Narodna skupščina (parlament). * Izvršna oblast: kralj in vlada (kralj imenuje predsednika vlade in ministre). * Sodna oblast: formalno neodvisna, v praksi pod vplivom politike. * Spori ob sprejetju: * Hrvati in Slovenci zahtevali federalizem, nasprotovali centralizmu. * Ustava sprejeta s sporno večino 51 %, kljub predhodnemu dogovoru na Krfu o 2/3 večini. * Posledice: * Krepitev nasprotovanja režimu, zlasti v Hrvaški (Radić) in pri drugih manjšinah.

Question 37

Jugoslovanski vstop v trojni pakt (1941)

Answer 37

* Datum: 25. marec 1941, podpis v Beogradu. * Troji pakt: vojaško-politična zveza nacistične Nemčije, fašistične Italije in cesarske Japonske. * Razlogi za vstop Jugoslavije: * Zunanji pritisk Nemčije (Hitler) in obljube o ozemeljski celovitosti. * Notranja politična kriza, gospodarska odvisnost od osi. * Reakcija domače javnosti: * Masovni protesti v Beogradu in drugih mestih (geslo: »Bolje rat nego pakt!«). * Vojaški udar 27. marca 1941 pod vodstvom generala Dušana Simovića, kralj Peter II. prevzame oblast. * Odziv Nemčije: * Hitler se odloči za napad: 6. april 1941 začne bombardiranje Beograda in vojna z Jugoslavijo.

Question 38

Sprememba valute v Kraljevini SHS

Answer 38

* Po koncu 1. svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je bilo treba poenotiti denarni sistem. * 1920: uvedena nova skupna valuta – jugoslovanski dinar. * Zamenjava starih valut: * Avstro-ogrske krone, srbski dinarji, madžarski pengö, italijanske lire na zasedenih ozemljih. * Težave pri zamenjavi: * Različni menjalni tečaji povzročili nezadovoljstvo. * Denarna reforma je prizadela prihranke mnogih ljudi, zlasti tistih na slovenskih ozemljih. * Posledično je med prebivalstvom vladalo nezaupanje do centralne oblasti in občutek finančne diskriminacije.

Question 39

Koroški plebiscit (1920

Answer 39

* Organiziran na podlagi določil Saintgermainske mirovne pogodbe (1919). * Cilj: odločitev prebivalstva cone A (južna Koroška), ali želijo pripadati Avstriji ali Kraljevini SHS. * Referendum: 10. oktober 1920. * Rezultat: * 59 % za Avstrijo, 41 % za SHS. * Presenetljivo: tudi številni Slovenci glasovali za Avstrijo. * Vzroki za poraz SHS: * Boljša avstrijska propaganda. * Slovenci niso čutili zvestobe do SHS * Ekonomski strahovi in nezaupanje v novo državo. * Posledice: * Slovenska meja ostane južno od Celovca. * Okoli 20.000 Slovencev ostane kot manjšina v Avstriji. * SHS (in kasneje Jugoslavija) si nikoli več ne prizadeva za revizijo meje.

Question 40

Atentat na kralja Aleksandra I. Karađorđevića (1934)

Answer 40

* Datum: 9. oktober 1934. * Kraj: Marseille, Francija. * Potek dogodka: * Kralj Aleksander je bil na državniškem obisku v Franciji. * Med vožnjo skozi Marseille je atentator Vlado Černozemski, član VMRO (makedonska nacionalistična organizacija), v sodelovanju z ustaši, ustrelil kralja in francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja. * Motiv atentata: * Nasprotovanje jugoslovanskemu centralizmu in diktaturi. * Maščevanje za represije nad Hrvati in Makedonci. * Podpora ideji razpada Jugoslavije in samostojne Hrvaške. * Odziv: * Šok doma in v tujini. * Povečana represija nad opozicijskimi gibanji. * Oblast prevzame regentski svet (ker je bil sin Peter II. še mladoleten), z glavno vlogo kneza Pavla. * Zunanjepolitične posledice: * Povečano sodelovanje s Francijo in poskus ohranitve stabilnosti na Balkanu.

Question 41

Punktacijsko gibanje (slovensko in zagrebško); Korošec

Answer 41

* Zagrebaško punktacijsko gibanje (1932): * Pobuda Hrvaške seljaške stranke (HSS) in Samostojnih demokratov. * Izdali dokument z zahtevami za demokratizacijo in federalizacijo Jugoslavije. * Nasprotovanje šestojanuarski diktaturi. * Glavni predstavnik: Vladko Maček. * Slovensko punktacijsko gibanje: * Sodelovala Slovenska ljudska stranka (SLS) pod vodstvom Antona Korošca. * Izrazili podobne zahteve kot Hrvati: vrnitev parlamentarizma, večja avtonomija pokrajin. * Po izidu slovenskih punktacij je Korošec izgubil podporo kralja, bil odmaknjen iz vlade. * Kasneje se je politično rehabilitiral (minister za notranje zadeve v letih 1935–1940).

Question 42

Šestojanuarska diktatura

Answer 42

* Razglašena 6. januarja 1929 s kraljevim dekretom. * Nastavki: atentat v skupščini (1928), v katerem umre Stjepan Radić. * Kralj Aleksander I. razpusti parlament in prevzame vso oblast. * Posledice: * Ukinjene vse politične stranke. * Prepoved svobodnega tiska. * Centralizacija: razdelitev države na 9 banovin, ki so izbrisale zgodovinske pokrajine. * Oblast preide v roke izbranih lojalnih uradnikov in vojske. * Zunanja politika: skušala ohraniti nevtralnost, a se je kmalu zapletla v spor z Italijo in Avstrijo. * Diktatura formalno traja do 1931, ko kralj uvede oktroirano (vsiljeno) ustavo, ki pa dejansko še vedno ohranja centralistično oblast.

Question 43

Petar Živković

Answer 43

* General, rojen 1879, umrl 1947. * Pripadnik tajne organizacije "Bela roka", zvest kralju Aleksandru. * Predsednik vlade (1929–1932) med šestojanuarsko diktaturo. * Vodja Jugoslovanske narodne stranke (JNS), režimske organizacije brez množične podpore. * Naloge kot premier: * Uvajanje stroge centralizacije. * Politične čistke, zatiranje opozicije. * Podpora kraljevi osebni oblasti. * Po letu 1932 izgubi vpliv, kasneje emigrira, po vojni obsojen na smrt (v odsotnosti) zaradi sodelovanja z okupatorjem.

Question 44

Anton Korošec

Answer 44

* Rojen 1872 v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici, umrl 1940 v Beogradu. * Duhovnik, publicist in politik, voditelj Slovenske ljudske stranke (SLS). * Pomembne funkcije: * Poslanec v državnem zboru Avstro-Ogrske, borec za narodne pravice Slovencev. * Leta 1917 prebral Majniško deklaracijo v dunajskem parlamentu. * Po 1918 vodil slovenske politike v Kraljevini SHS, zagovarjal avtonomijo. * Kratek čas predsednik jugoslovanske vlade (1928). * Večkrat minister (notranje zadeve, promet, vera). * Politične ideje: * Zavzemal se za konfesionalno državo, katoliške vrednote, slovensko kulturno avtonomijo. * Sprva podpornik jugoslovanske enotnosti, pozneje bolj naklonjen federalizmu. * Vloga v 30. letih: * Vodja slovenskega punktacijskega gibanja (1932). * Pomagal pri pogajanjih o konkordatu (1935–1937). * Zadnja leta znova sodeloval v vladi (1935–1940), umrl pred izbruhom 2. svetovne vojne.

Question 45

Obznana (1920

Answer 45

* Datum: izdana 29. decembra 1920 s strani ministra za notranje zadeve Milorada Draškovića * Povod: rast vpliva Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) po prvi svetovni vojni. * KPJ je v volitvah 1920 prejela skoraj 12 % glasov, imela pomembno podporo med delavstvom in intelektualci. * Ukrepi Obznane: * Prepoved delovanja, propagande, zborovanj in tiska KPJ. * Zapiranje prostorov in aretacije voditeljev. * Učinki: * KPJ preide v ilegalno delovanje. * Nadaljuje delovanje prek sindikatov, delavskih društev in tajnih celic. * Leta 1921 sprejet še Zakon o zaščiti države, s katerim je bila KPJ formalno prepovedana.

Question 46

Ženevska deklaracija (1932)

Answer 46

* Sprejeta v Ženevi leta 1932, kot dogovor med tremi glavnimi opozicijskimi strankami: * Hrvaška seljaška stranka (HSS) – Vladko Maček. * Slovenska ljudska stranka (SLS) – Anton Korošec. * Samostojni demokrati – Svetozar Pribičević. * Cilj deklaracije: * Opozicija centralističnemu režimu. * Zahteva federalistično ureditev, demokracijo, nacionalne svoboščine, svobodne volitve. * Pomembnost: * Prvi skupni nastop različnih opozicij (slovenske, hrvaške, srbske). * Napoveduje konec šestojanuarskega režima in postopno demokratizacijo. * Učinek: * Kraljeva vlada jo prezre. * Vendar tlakuje pot kasnejšim pogajanjem za federalizacijo (npr. sporazum Cvetković–Maček 1939).

Question 47

Septembrska (vsiljena) ustava (1931

Answer 47

* Sprejeta 3. septembra 1931, imenovana tudi oktroirana (vsiljena), saj ni bila potrjena v parlamentu. * Sprejel jo je kralj Aleksander sam, da bi delno ublažil kritike diktature iz tujine. * Značilnosti: * Kralj še vedno imenoval vlado, razpuščal parlament in imel pravico veta. * Parlament je bil dvodomni, a šibek – zgornji dom skoraj izključno iz predstavnikov, ki jih je imenoval kralj. * Stranke so bile uradno dovoljene, vendar so bile pod nadzorom oblasti. * Politični učinek: * Ni dejansko omejila diktature. * Demokratične institucije so bile le formalno prisotne. * Opozicija je ostala brez možnosti realnega vpliva.

Question 48

Narodni svet za Štajersko

Answer 48

* Ustanovljen konec oktobra 1918 v Mariboru kot del Narodnega sveta SHS. * Predsednik: dr. Rudolf Gošnjak. * Podpredsednika: Rudolf Maister (vojaška vloga), Ivan Rejec. * Naloge sveta: * Vzpostavitev slovenske oblasti v Spodnji Štajerski po razpadu Avstro-Ogrske. * Organizacija civilne uprave in prevzem nemške oblasti v Mariboru. * Usklajevanje s centralnim Narodnim svetom SHS v Ljubljani in Zagrebu. * Povezava z Maisterjevim delovanjem: * Svet je imenoval Maistra za vojaškega poveljnika. * Pomagal pri organizaciji slovenskih prostovoljcev in pri razorožitvi nemške Schutzwache (23. november 1918).

Question 49

Rudolf Maister

Answer 49

* Rojen: 29. marec 1874 v Kamniku * Umrl: 26. julij 1934 v Uncu. * Bil je general, pesnik, slikar in narodni buditelj. * Vojaška vloga po 1. svetovni vojni: * Po razpadu Avstro-Ogrske je bil imenovan za vojnega poveljnika Maribora (30. oktobra 1918) s strani Narodnega sveta za Štajersko. * Formiral je slovensko narodno vojsko, sestavljeno iz prostovoljcev (približno 4.000 mož). * novembra 1918 je izvedel razorožitev nemške zaščitne straže (Schutzwehr) v Mariboru * Zasedel je pomembna področja Spodnje Štajerske in utrdil mejo z Avstrijo. * Učinkovito preprečil priključitev Maribora in okolice Avstriji. * Po plebiscitu: * Po koroškem plebiscitu (1920) se je umaknil iz političnega in vojaškega življenja. * Bil je imenovan za generala, a pozneje omejevan s strani beograjske oblasti, ki mu ni priznala vseh zaslug. * Ostal simbol boja za severno mejo in narodni junak v slovenski zgodovini.

Question 50

Priključitev Prekmurja (1919)

Answer 50

* Zgodovinsko ozadje: * Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Madžarske (kot del Zale in Železne županije). * Po razpadu Avstro-Ogrske in koncu vojne je območje postalo vojakopolitično odprto. * Vojaška zasedba: * Avgusta 1919 je jugoslovanska vojska, po odobritvi s strani Antante, zasedla Prekmurje. * Zasedbo je vodil general Mašin z vojaškim kontingentom. * Priključitev je bila mirna, saj lokalni madžarski upravni aparat ni nudil odpora. * Posledice: * Prekmurje je bilo uradno priključeno Kraljevini SHS. * Slovenci v Prekmurju so bili dokončno vključeni v matično domovino. * Vzpostavljena je bila civilna uprava in vpeljan slovenski šolski sistem.

Question 51

Narodni svet (splošno)

Answer 51

* Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil ustanovljen v Ljubljani 1918, z glavnim sedežem v Zagrebu. * Namen: prevzem oblasti po razpadu Avstro-Ogrske in upravljanje južnoslovanskega ozemlja. * Vključeval je predstavnike političnih strank vseh treh narodov (Slovenci, Hrvati, Srbi). * Vodilni organ nove države (Države SHS) pred združitvijo s Srbijo. * Imel vojaško, politično, prehransko, zakonodajno komisijo. * Ključna dejanja: * Organizacija Narodne vojske (npr. Maister). * Pogajanja s srbsko vlado za združitev v skupno državo (1. december 1918).

Question 52

KPJ – Komunistična partija Jugoslavije

Answer 52

* Nastanek: * Ustanovljena aprila 1919 v Beogradu, kot Zveza komunistov Jugoslavije (prvotno »Socijalistička radnička partija Jugoslavije (komunistov)«). * Temeljila na marksistični in leninistični ideologiji, zgledovana po boljševiški revoluciji v Rusiji. * Prvi kongres: * Udeleženci: revolucionarno usmerjeni delavci, sindikalisti, vojaki, levi intelektualci. * Program: * Strmoglavljenje kapitalističnega reda. * Uvedba delavske oblasti. * Podpora samoodločbi narodov (kar je vladne elite razumelo kot grožnjo razpadu države). * Prepoved: * Po obznani (1920) in zakonu o zaščiti države (1921) je KPJ postala nezakonita. * Prešla v ilegalo: delovala prek sindikatov, kulturnih društev, mladinskih skupin. * Voditelji (npr. Filip Filipović, Đuro Đaković) so bili pogosto aretirani, izgnani ali ubiti. * Pomen: * Ključna pri organizaciji delavskih stavk, protestov in širjenju revolucionarnih idej. * Sčasoma pridobiva moč med mladimi in v mestih, a ostaja marginalizirana do poznih 30. let.

Question 53

Svetozar Pribičević

Answer 53

* Rojen: 1875, umrl: 1936. * Hrvat pravoslavne veroizpovedi, eden ključnih političnih voditeljev v Kraljevini SHS. * Politična pot: * Voditelj srbskih liberalcev na Hrvaškem. * Skupaj z Radićem soustanovitelj Srbsko-hrvaške koalicije (1905), ki je nasprotovala madžarizaciji. * Sprva zagovornik unitarne Jugoslavije, po 1918 podprl centralistično politiko kralja Aleksandra. * Obrat v 20. letih: * Zaradi razočaranja nad srbskim centralizmom in diktaturo je leta 1927 prešel v opozicijo. * Zbližal se z Vladkom Mačkom in HSS. * Sodeloval v Ženevski deklaraciji (1932). * Delo: * Avtor številnih političnih pamfletov * Kritiziral avtoritarni režim, zagovarjal federalizem in enakopravnost narodov.

Question 54

Narodni svet za Štajersko

Answer 54

* Ustanovljen: konec oktobra 1918 v Mariboru, kot podružnica Narodnega sveta SHS. * Namen: urediti razmere po razpadu Avstro-Ogrske na narodnostno mešanem območju Spodnje Štajerske. * Vodstvo: * Predsednik: dr. Rudolf Gošnjak. * Podpredsednika: Rudolf Maister (vojaške zadeve), Ivan Rejec (politični zadevi). * Glavne naloge: * Organizirati civilno upravo. * Zagotoviti varnost prebivalstva. * Koordinirati z narodnim svetom v Ljubljani in Zagrebom. * Zelo pomembno: podpora Maistru pri razorožitvi nemškega Schutzwehra in prevzemu Maribora.

Question 55

Zahodna meja po 1. svetovni vojni

Answer 55

* Meja med Italijo in Kraljevino SHS določena v dveh fazah: * Rapalska pogodba (12. november 1920): Italija dobi Primorje, Gorico, Gradiško, del Istre, otoke v Dalmaciji. * Rimski sporazum (1924): Italija dobi še Reko. * Slovenci izgubijo ozemlja z več kot 300.000 Slovenci, ki postanejo narodna manjšina v Italiji. * Posledice: * Italijanizacija šolstva, prepoved slovenščine, razpust slovenskih društev. * Krepitev odporništva (npr. TIGR). * Meja ostane nespremenjena vse do 2. svetovne vojne.

Question 56

Rapalska pogodba (1920)

Answer 56

* Podpisana 12. novembra 1920 v Rapallu med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS. * Ozadje: * Po vojni je bilo treba urediti mejo med obema državama. * Italija je želela uresničiti obljube Londonskega sporazuma (1915). * Glavne določbe: * Italija dobi Julijsko krajino, Istro, večino Primorja, nekaj otokov. * Kraljevina SHS dobi severno Dalmacijo. * Posledice: * Več sto tisoč Slovencev in Hrvatov ostane zunaj matične države * Italija začne politiko nasilne asimilacije (italijanizacija, fašistični pritisk). * Nastane protikolonialno gibanje TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka).

Question 57

Soška fronta, čudež pri Kobaridu, prostovoljstvo, vojni absolutizem, slovenski polki

Answer 57

* Soška fronta (1915–1917): * 12 ofenziv med Avstro-Ogrsko in Italijo. * Območje: od Rombona do Jadranskega morja. * Trajanje: maj 1915 – november 1917. * Posledice: * Skoraj 300.000 mrtvih vojakov na obeh straneh. * Izseljevanje civilistov: iz Posočja, Goriške, Tolminske, Vipavske (več deset tisoč beguncev). * Uničeno celotno gospodarsko in bivanjsko okolje. * Čudež pri Kobaridu (12. bitka): * 24. oktober 1917: nemško-avstroogrski prodor pri Kobaridu. * Taktika: blitzkrieg, plin, artilerijski val. * Italijani v paniki bežijo do Piave – največji poraz italijanske vojske v vojni. * Morala Slovencev okrepljena. * Prostovoljno gibanje: * Slovenci, Hrvati in Srbi v emigraciji, predvsem v ZDA, Rusiji, Franciji, se priključijo zaveznikom. * Nastanek jugoslovanskih čet v Franciji in na Solunski fronti. * Vojni absolutizem: * Parlament preneha z delom, vlado vodi vojaška oblast. * Cenzura, vojaška sodišča, prepoved zborovanj, zaplembe. * Slovanom (Slovencem) pogosto ne zaupajo, nameščajo jih na vzhodno fronto. * Slovenci v AO vojski: * Služili v pešpolkih: * 17. kranjski---27. celjski-----87. mariborski---47. ptujski,----74. ljubljanski * Bojišča: * Soška fronta, vzhodna fronta (Galicija), karpatska fronta. * Tudi pripadniki mornarice, artilerije, sanitetnih enot.

Question 58

Neolirizem, atentat na Franca Ferdinanda, poroka Franca Ferdinanda, slovenski polki

Answer 58

* Neolirizem: * Gibanje, ki se je razvilo po letu 1848, povezano z idejami jugoslovanstva. * Temeljil na kulturnem povezovanju južnih Slovanov (slovenščina, hrvaščina, srbščina – en jezik). * Najpomembnejši predstavniki: * Fran Miklošič, Matija Majar, Stanko Vraz, Ljudevit Gaj. * Cilj: skupna kulturna fronta proti germanizaciji in madžarizaciji. * Vodja VLS (Vseslovanska ljudska stranka): * Anton Korošec – duhovnik, predsednik SLS, zagovornik slovenske avtonomije znotraj jugoslovanskega okvirja. * Vodil konservativno, katoliško politično gibanje med Slovenci. * Atentat na Franca Ferdinanda: * Datum: 28. junij 1914, Sarajevo. * Izvajalec: Gavrilo Princip, član Mlade Bosne, sodeloval s Črno roko (srbskimi oficirji). * Povod: odpor proti avstrijski oblasti v Bosni, ki je bila anektirana leta 1908. * Posledice: * Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji → začetek prve svetovne vojne. * Poroka Franca Ferdinanda: * Poročen z grofico Sofijo Chotek, ki ni bila pripadnica vladarske družine. * Poroka je bila morganatična: * Sofija ni imela pravice do cesarskega naslova. * Otroci niso bili v nasledstveni liniji. * Ta poroka je oslabljena politični položaj Ferdinanda na dvoru * Slovenski polki v 1. svetovni vojni: * Vključeni v avstro-ogrsko armado, razporejeni po bojiščih Evrope. * Bojevali so se na: * Soški fronti,,,,,v Galiciji,,,,,,na Tirolskem,,,,,,na Balkanu.

Question 59

Narodna vlada

Answer 59

* Narodna vlada SHS (1918) je bila prehodna, narodna vlada slovenskega ozemlja po razpadu Avstro-Ogrske – imela je politični značaj, samostojnost in široke pristojnosti. * Deželna vlada za Slovenijo (od 1919) je bila podrejena Beogradu, bolj tehnično-upravna oblast brez suverenih odločitev. * Gre torej za zaporedni vladni tvorbi, kjer druga nadomesti prvo – a z drugačnim statusom in obsegom moči. * Josip Vitez Pogačnik * nadrejeni organ Narodni svet SHS (s sedežem v Ljubljani/Zagrebu)