friš Flashcards

1914-41¸VSE (172 cards)

1
Q

IVAN ŠUSTERŠIČ

A
  • Rojen 29. maja 1863 v Ljubljani, umrl 20. septembra 1925 v Ljubljani.
  • Odvetnik in pomemben slovenski politik, dolgoletni voditelj Slovenske ljudske stranke.
  • Vodilni predstavnik katoliškega tabora; poslanec v Kranjskem deželnem zboru in na Dunaju.
  • Zavzemal se je za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburško monarhijo (jugoslovanska ideja).
  • Podprl aneksijo Bosne in Hercegovine (1908) kot korak k enotnosti južnih Slovanov pod Avstro-Ogrsko.
  • Nasprotoval velikosrbskim težnjam in povezovanju pod vodstvom Srbije.
  • Sooblikoval izjavo Kranjskega deželnega zbora (1909), ki je podpirala jugoslovansko idejo znotraj monarhije.
  • Smrt: 20. september 1925, Ljubljana.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

JANEZ EVANGELIST KREK

A
  • Rojen 27. novembra 1865 v Svetem Gregorju, umrl 8. oktobra 1917 v Šentjanžu.
  • Duhovnik, sociolog, politik in ideolog Slovenske ljudske stranke.
  • Zavzemal se je za sodelovanje in povezovanje Slovencev s Srbi in Hrvati znotraj Avstro-Ogrske.
  • Srbom je izkazoval simpatijo (“naši Napolitanci”), vendar je zagovarjal jugoslovansko enoto le pod Habsburžani (ne pod vodstvom Srbije).
  • Zagovarjal je trializem – zamisel o avtonomni južnoslovanski enoti znotraj monarhije.
  • Aneksijo Bosne in Hercegovine (1908) je videl kot način, da se prepreči Velika Srbija in okrepi povezovanje južnih Slovanov znotraj Avstro-Ogrske.
  • Bil je zvest Avstro-Ogrski, zagovarjal reševanje jugoslovanskega vprašanja znotraj monarhije.
  • Umrl pred koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

VELIKE PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI

A
    1. september 1908: Deželni predsednik Schwarz je poslal vojsko proti demonstrantom; ubita sta bila Ivan Adamič in Rudolf Lundr.
  • Njuni pogrebi so prerasli v množične protinemške proteste.
  • V mestih na Spodnjem Štajerskem so živeli tako Slovenci kot Nemci; odnosi so se pred I. svetovno vojno zaostrili.
  • Nemška mesta Ptuj, Maribor in Celje so tvorila “trdnjavski trikotnik” – obrambni zid nemškega prebivalstva pred Slovenci.
  • Mesta so bila večinoma nemška, podeželje okoli njih pa slovensko.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

SLOVENSKO – NEMŠKI ODNOSI

A
  • Obe strani (Nemci in Slovenci) sta si prizadevali pridobiti čim več podpornikov z zborovanji, proslavami in preko tiska, ki je bil prizorišče kulturnega boja.
  • Nemški nacionalizem je bil najmočnejši na Koroškem, zlasti v Celovcu, kjer so pogosto protestirali proti uporabi slovenščine v uradih.
  • Trdnjavski trikotnik (Ptuj, Maribor, Celje) – v teh mestih so bili nemško-slovenski odnosi najbolj napeti.
  • Družba svetega Cirila in Metoda je širila slovensko besedo in ustanavljala slovenske šole.
    1. september 1908: Družba je želela organizirati shod na Ptuju, Nemci so to preprečili, prišlo je do spopadov (»ptujski dogodki«).
  • Rezultat: Velike protinemške demonstracije v Ljubljani.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

VELIKE PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI

A
  • Demonstranti so razbijali nemške trgovine in napise v Ljubljani; oblast je poklicala vojsko.
    1. september 1908: Vojska je streljala na demonstrante in ubila Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra.
  • Njuna pogreba sta prerasla v množične protinemške proteste. To sta bili edini smrtni žrtvi demonstracij na slovenskih tleh.
  • Dogodki so okrepili prepričanje slovenskih politikov, da so odnosi z Nemci nemogoči in da so Nemci glavni sovražnik Slovencev.
  • Politične elite so ta konflikt videle kot del tisočletnega boja Slovanov proti Germanom, ki se bliža odločilni fazi (zmaga Slovencev).
  • Slovenski prostor je bil pod vplivom novoslovanskih gibanj, ki so se širila iz Češke na Slovensko.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

IVAN HRIBAR

A
  • Ivan Hribar je bil glavni zagovornik novoslovanstva med Slovenci.
  • Zavzemal se je za tesnejše slovansko povezovanje na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.
  • Zagovarjal je federalizacijo monarhije in zunanjo politično preusmeritev Avstro-Ogrske od Nemčije proti Rusiji (kar je bilo neuresničljivo).
  • Podpiral je uvedbo trializma in verjel, da bodo Slovani v monarhiji postali prevladujoči narod.
  • Novoslovansko gibanje je zajelo predvsem intelektualce, ki so se učili slovanskih jezikov in vzpostavljali stike z drugimi Slovani.
  • Uporabljali so nove propagandne načine (npr. tiskanje kart taroka, dopisovanje v cirilici).
  • Gibanje ni imelo širše podpore med množicami, omejilo se je predvsem na intelektualni krog.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

CESAR FRANC JOŽEF 18.8.1848 – 21.11.1916

A
  • Franc Jožef I. je nasledil cesarja Ferdinanda leta 1848 in vladal do 1916.
  • Pod njegovo vladavino se je Avstrija (kasneje Avstro-Ogrska) preoblikovala v kapitalistično državo z močnim razvojem umetnosti in znanosti.
  • Avstro-Ogrska postane dualistična monarhija (1867) in parlamentarna demokracija – parlament sprejema zakone, izvršilna oblast ostane pri cesarju in vladi.
  • Državo so pestili vse močnejši nacionalni konflikti, ki so ob koncu 1. svetovne vojne privedli do razpada monarhije.
  • V družini Franca Jožefa:
    o Sin Rudolf (samomor 1889),
    o žena Sisi (umorjena 1898),
    o brat Ferdinand Maksimilijan (ustreljen v Mehiki),
    o nečak Franc Ferdinand (atentat 1914, povod za WW1).
  • Po Francu Jožefu je prestol prevzel Karel I. (vladal 1916–1918), ki je monarhijo vodil v zadnjem obdobju in ob njenem razpadu.
  • Do 1917 večina ni pričakovala razpada monarhije; začetek WW1 pa pomeni začetek njenega konca.
  • AO je napačno ocenila zunanjepolitični položaj, po vojni pa so na Slovenskem sledile pomembne spremembe.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

FRANC FERDINAND

A
  • Imenovanje nadvojvode Franca Ferdinanda za prestolonaslednika je v SLS (Slovenski ljudski stranki) vzbudilo upanje v trializem – oblikovanje tretje, južnoslovanske enote v monarhiji.
  • Madžari so ga dojemali kot zaveznika Slovanov.
  • SLS je v njem videla možnost za povezovanje južnih Slovanov pod Habsburžani in boljšo prihodnost za Slovence.
  • Voditelj SLS, Ivan Šušteršič, mu je leta 1909 poslal spomenico, kjer je zagovarjal združitev vseh južnoslovanskih dežel v ločeno državno telo.
  • Predlagana “tretja enota” bi vključevala: Bosno in Hercegovino, Hrvaško s Slavonijo, slovenske dežele (Kranjsko, Koroško, Štajersko), srbske pokrajine Ogrske, Dalmacijo in Primorsko.
  • Ideja ni imela realnih možnosti za uresničitev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

JUGOSLOVANSTVO pred 1.sv.

A
  • Pred prvo svetovno vojno je bilo jugoslovanstvo osrednja tema slovenske politike.
  • Oba politična tabora (liberalni in katoliški) sta se zavzemala za trializem in oblikovanje tretje, južnoslovanske enote v monarhiji.
  • Podrobnosti o povezovanju s Hrvati in Srbi so bile nejasne, oba tabora pa sta imela različen odnos do Srbov kot možnih zaveznikov.
  • Ivan Šušteršič je najbolj vztrajal pri trializmu, saj se je bal, da bi bil slovenski del izpuščen iz bodoče enote.
  • Šušteršič je brez zadržkov prevzel program hrvaške Stranke prava (pravaški program) in bil pripravljen na brezpogojno združitev s Hrvati, tudi brez verskih pogojev, čeprav je bila SLS katoliška stranka.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

JOSIP FRANK

A
  • Josip Frank je bil voditelj »čistih pravašev« v Hrvaški stranki prava.
  • SLS je v letih 1911/12 obnovila povezavo s Hrvaško stranko prava in se 1912 z njo združila v »hrvaško-slovensko stranko prava«.
  • Obe stranki sta poudarili narodno enotnost Slovencev in Hrvatov ter skupno delovanje po pravaškem programu.
  • V času povezovanja je bila Hrvaška stranka prava v opoziciji, vlado je vodila Hrvaško-srbska koalicija, zato povezava ni imela dejanskega političnega vpliva.
  • Že v osnovi je bilo sodelovanje šibko, saj sta imeli stranki različne politične usmeritve.
  • Leta 1913 je prišlo do razkola v Hrvaški stranki prava: na »čiste pravaše« (vodil Josip Frank) in skupino okoli Mileta Starčevića.
  • Najpomembnejši dosežek sodelovanja SLS in pravašev je bilo skupno nastopanje v dunajskem parlamentu (hrvaško-slovenski državnopravni klub), ki se je obnovilo tudi leta 1917.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

TIVOLSKA RESOLUCIJA

A
  • Najuspešnejši v povezovanju s prijatelji na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji so bili socialni demokrati.
  • Novembra 1909 so v Ljubljani organizirali prvo jugoslovansko socialdemokratsko konferenco.
  • Na konferenci so sodelovali predstavniki vseh južnoslovanskih socialdemokratskih strank.
  • Sprejeli so Tivolsko resolucijo, v kateri so se zavzeli za združitev vseh južnih Slovanov ne glede na narodnost ali veroizpoved.
  • Šli so še dlje – prizadevali so si za enoten jugoslovanski narod.
  • Resolucija je bila preveč abstraktna in ni imela realnih možnosti za uveljavitev v politični praksi.
  • Zaradi tega ni doživela večjega odziva in se zanjo nihče posebej ni zanimal.
  • Jugoslovansko vprašanje je ostalo neplodno, saj slovenski politiki niso dobro poznali tujih političnih tokov in strank, s katerimi bi se povezovali.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

MILE STARČEVIĆ 1862-1917

A
  • Mile Starčević (1862–1917) je bil pomemben hrvaški politik in voditelj ene izmed frakcij Hrvaške stranke prava po razkolu.
  • Liberalni slovenski politiki so se povezovali s svobodomiselno hrvaško-srbsko koalicijo, simpatizirali so s Srbi in Bolgari, vendar večjih političnih uspehov pri povezovanju niso dosegli.
  • Hrvaško-srbska koalicija je bila na Hrvaškem vladajoča, a ni bila naklonjena sodelovanju s slovenskimi liberalci; zagovarjala je svojo, hrvaško različico trializma – brez Slovencev.
  • Po državnem udaru v Srbiji (1903) so bili slovenski liberalci navdušeni nad dinastijo Karađorđević in srbsko politiko, mediji so Srbe slavili kot “revolucionarje Balkana”.
  • Liberalni tabor je bil protiklerikalen, želel je ločiti politiko od katoliške cerkve in bil odprt za povezovanje s pravoslavnimi Srbi.
  • Tudi liberalni poskusi povezovanja s Hrvati niso bili uspešni, saj hrvaško-srbska koalicija ni zagovarjala tesnejšega sodelovanja s Slovenci.
  • Hrvaški politiki so jugoslovanstvo videli predvsem kot povezovanje s Srbi, ne s Slovenci, ki so se jim zdeli politično nepomembni.
  • Na Hrvaškem je prevladovala ideja trializma brez Slovencev, slovenske politike so bolj zanimale meje med Avstrijo in Ogrsko kot povezovanje z južnoslovanskimi narodi.
  • Hrvaške politične elite so dvomile v dolgoročni obstoj Slovencev kot naroda.
  • Avstro-Ogrska je bila dualistična monarhija (od 1867 do 1918), kar je oblikovalo vse te politične procese.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

MEJE NA BALKANU PO VOJNAH

A
  • 🟢 Prva balkanska vojna (1912–1913):
  • Zaveznice (Srbija, Bolgarija, Grčija, Črna gora) so premagale Osmansko cesarstvo.
  • Na Slovenskem je to sprožilo navdušenje in podporo Srbiji kot “osvoboditeljici”.
  • Avstrijska podpora Albaniji, ki je Srbiji preprečila dostop do morja, je razjezila Slovence – začutili so, da Avstro-Ogrska ovira narodne interese južnih Slovanov.
  • V Ljubljani so zbirali pomoč za balkanske zaveznice, celo prostovoljci so se hoteli boriti.
  • Slovenski politiki so menili, da je Avstro-Ogrska zamudila priložnost rešiti jugoslovansko vprašanje (npr. z več svobode za južne Slovane).
  • 🔴 Druga balkanska vojna (1913):
  • Medsebojni spor zmagovalk prve vojne zaradi delitve ozemlja (zlasti Makedonije).
  • Slovenci so bili razočarani: pokazalo se je, da gre vsem državam predvsem za ozemlje, ne za bratstvo.
  • Podpora Bolgariji je hitro izginila; simpatije so se osredotočile na Srbijo, ki je postajala vodilna sila med južnimi Slovani.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

PREPORODOVCI

A
  • Srbska stališča so med Slovenci pred WW1 zastopali le ozki radikalni in mlado-liberalni krogi, predvsem srednješolska mladina v Ljubljani, ki je izdajala list Preporod (1912/13).
  • Preporodovci (študenti, akademiki) so bili edina slovenska politična skupina pred vojno, ki je zagovarjala razpad monarhije, protiavstrijsko politiko in ustanovitev jugoslovanske države zunaj Avstro-Ogrske.
  • Njihova stališča so bila osamljena: zavračale so jih vse glavne politične stranke in skoraj vsi vidnejši slovenski izobraženci.
  • Povečano zanimanje za Srbijo v liberalnem taboru po letu 1903 je bilo povezano z državnozborskim udarom v Srbiji, kjer so Obrenoviće zamenjali Karađorđevići (Peter I.).
  • Atentat leta 1903 (odstranitev stare dinastije) je pomenil pomemben političen preobrat v Srbiji in vzbudil zanimanje slovenskih liberalcev.
  • Leta 1904 je bila v Srbiji konferenca liberalcev, na kateri so bili prisotni tudi slovenski študentje iz liberalnega tabora.
  • Ivan Tavčar, voditelj slovenskih liberalcev, se je udeležil kronanja Petra Karađorđevića in s tem nakazal odprtost stranke do povezovanja s Srbijo.
  • Peter I. Karađorđević je leta 1903 uvedel liberalno ustavo, kar je v očeh slovenskih liberalcev pomenilo začetek bolj svobodne in napredne Srbije.
  • Slovenski narod je sicer ostajal zvest monarhiji – podobno kot pozneje Jugoslaviji – večinsko niso podpirali radikalnih protiavstrijskih usmeritev.
  • Delovanje slovenskih socialdemokratov glede jugoslovanskega vprašanja je bilo nepomembno in amatersko.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

IVAN CANKAR 1876-1918

A
  • Ivan Cankar je spomladi 1913 v predavanju »Slovenci in Jugoslovani« v Ljubljani pod vtisom balkanskih vojn pozval k nastanku zvezne jugoslovanske republike.
  • Izjavo »Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku! Bodimo kakor Mazzini v Italiji!« je izrekel javno – zaradi protidržavne vsebine je dobil enotedensko zaporno kazen.
  • Cankarjeva stališča so bila radikalna in osamljena, večina slovenskih politikov in intelektualcev jih je zavračala, podobno kot radikalne ideje preporodovcev (ki niso imeli večjega vpliva).
  • Cankar ni bil prosrbsko usmerjen: Jugoslovanstvo je zanj bilo izključno politično vprašanje, ne pa narodnostno ali kulturno.
  • Odklanjal je idejo o skupnem jugoslovanskem narodu, opozarjal na kulturne razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi.
  • Trdil je, da so Slovenci, Hrvati in Srbi lahko le politični zavezniki (»bratranci«), po kulturi pa nimajo skupnih korenin.
  • Cankar je menil, da bi vsak poskus kulturnega spajanja prinesel pogubo za Slovence.
  • Opozarjal je, da povprečen Slovenec (npr. obrtnik v Mariboru) o Srbiji ve zelo malo – in še to večinoma iz časopisja.
  • Ideje o jugoslovanstvu so pri Cankarju in preporodovcih izvirale predvsem iz občutka ogroženosti slovenskega naroda (grožnja z germanizacijo, madžarizacijo, italijanizacijo).
  • V katoliškem taboru so bili zaradi strahu pred izgubo narodnih pravic pripravljeni sklepati zavezništva tudi s hrvaškimi pravaši, čeprav s temi v resnici niso imeli skupnih temeljev – šlo je predvsem za odziv na občutek ogroženosti, ne za preračunljivost.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

FRAN ILEŠIČ, TUDI ILEŠIĆ 1871-1914

A
  • Fran Ilešič (1871–1941) je bil slavist, univerzitetni profesor in vodilni intelektualec novoilirskega gibanja med slovenskimi liberalci pred 1. svetovno vojno.
  • Novoilirsko gibanje je zagovarjalo jezikovno in kulturno zbliževanje Slovencev z drugimi južnoslovanskimi narodi, predvsem s Hrvati.
  • Ilešič je menil, da je cilj Slovencev združitev s Hrvati, kar je pomenilo zanikanje samostojnega slovenskega naroda (“Slovenci naj bi bili alpski Hrvati”).
  • Zavzemal se je, da bi Slovenci postopoma prešli na pisanje znanstvenih besedil v hrvaščini, ne takoj, ampak z določenim prehodnim obdobjem.
  • Takšne ideje bi vodile v izginotje slovenskega jezika in narodne samobitnosti.
  • Podobne zamisli so imeli tudi nekateri katoliški intelektualci, npr. Aleš Ušeničnik, ki je prav tako zagovarjal povezovanje s Hrvati.
  • Jugoslovansko usmerjeni intelektualci so v jugoslovanski ideji videli zaščito pred ogroženostjo od Nemcev in Italijanov.
  • Večina Slovencev pred prvo svetovno vojno ni imela skoraj nobenih stikov ali poznavanja Srbov ali Hrvatov, povezovanje je bilo predvsem iskanje zaveznikov zaradi občutka ogroženosti majhnega naroda.
  • V Slovenski ljudski stranki (SLS) sta obstajali dve glavni struji: Šusteršičeva in Krekova, obe pa sta zagovarjali trializem in federalizem v monarhiji.
  • Šusteršič je bolj poudarjal povezovanje s Hrvati.
  • Ob aneksijski krizi 1908 je SLS zagovarjala trializem tudi v dunajskem parlamentu, kjer so imeli največ poslancev izmed slovenskih strank.
  • Na Dunaju so slovenski poslanci večinoma delovali ločeno po političnih taborih (1901–1917), skupaj jih je bilo 24 od skupno 516 sedežev v parlamentu (večina, 17, jih je bilo iz katoliškega tabora, 7 pa liberalcev).
  • Slovenci so iskali zaveznike na jugu, a sami niso znali vzpostaviti enotnega nastopa v politiki.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

anton korošec * Kraljevina SHS/Jugoslavija

A

o 1918–1919: podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS, večkrat minister (gozdarstvo, prehrana, promet, prosveta, notranje zadeve).
o 1928/29: predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije.
o Po uvedbi diktature 1929: minister v več resorjih, kasneje v opoziciji.
o 1932: objavil Slovensko deklaracijo proti kraljevi diktaturi, zaradi česar je bil interniran. (prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu,)
o 1935–1938: ponovno minister za notranje zadeve, 1940 minister za prosveto.
o 1939: predsednik Senata Kraljevine Jugoslavije.
* Vodja SLS do smrti 1940.
* Bil je izjemen politični taktik in pragmatik, dosledno zagovarjal avtonomijo Slovenije v federativno urejeni Jugoslaviji, nasprotoval liberalizmu, socializmu in komunizmu.
* Bil pomembna figura tudi v gospodarskem življenju (predsednik Zadružne zveze v Ljubljani in Jugoslaviji).
* Smrt 1940 – vzrok smrti ostaja predmet ugibanj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

IVAN ŠUSTERŠIČ 1908– trializem itd

A
  • Ivan Šušteršič je trializem (tretja južnoslovanska enota) in federalizem zagovarjal podobno kot Krek, vendar pogosto še bolj zavzeto.
  • Vseslovenska ljudska stranka (VseSLS) je dosledno zagovarjala trialistična in jugoslovanska stališča, še posebej po aneksijski krizi 1908, tudi v državnem zboru (parlamentu).
  • Šušteršič je želel priti v avstrijsko vlado in postati minister, zato je svojo politiko usmerjal tudi v iskanje političnega vpliva v središču monarhije.
  • Od leta 1909 je vodil jugoslovanski klub v državnem zboru, kjer so se povezali:
  • poslanci VseSLS,
    o hrvaški pravaši,
    o istrski poslanci,
    o skupaj 27 poslancev v slovensko-hrvaškem poslanskem klubu.
  • Klub je predstavljal skupno politično platformo za zagovarjanje jugoslovanskih in trialističnih zahtev znotraj habsburške monarhije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

ANTON KOROŠEC 12.5.1872 – 14.12.1940, politik, časnikar in teolog
* Politična kariera

A

o 1898–1902: študijski prefekt v mariborskem dijaškem semenišču.
o Urednik časnikov Slovenski gospodar in Südsteirische Post, kasneje Naš dom (1905) in Straža (1909, konservativni politični časopis).
o 1906: predsednik Slovenske krščansko-socialne zveze za Štajersko.
o 1907: voditelj Slovenske kmečke zveze za Štajersko (od 1909 del VseSLS).
o 1906: izvoljen v avstrijski državni zbor, kjer ostane do razpada AO.
o 1909: izvoljen tudi v štajerski deželni zbor.
o 1909: podpredsednik Slovensko-hrvaškega parlamentarnega kluba, kasneje podpredsednik Hrvaško-slovenske zajednice.
o 1914: predsednik Hrvaško-slovenske zajednice.
o 29. maj 1917: izvoljen za predsednika Jugoslovanskega kluba; 30. maj 1917: prebral Majniško deklaracijo v državnem zboru.
o 1917: načelnik VseSLS.
o Avgust 1918: predsednik Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro.
o Oktober 1918: predsednik Narodnega vijeća v Zagrebu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

FRANC FERDINAND 1863-1914

A
  • Sarajevski atentat 1914:
    o Franz Ferdinand, prestolonaslednik AO, je bil skupaj z ženo ubit v Sarajevu kot žrtev atentata med vojaškimi manevri.
    o Atentat je bil povod (ne vzrok) za začetek 1. svetovne vojne – svetovni konflikt bi sicer lahko izbruhnil že prej (npr. aneksijska ali maroška kriza).
    o Franz Ferdinand je pomenil upanje za slovenske politike, saj naj bi bil pripravljen uvesti trializem (tretjo, južnoslovansko enoto v monarhiji).
    o Njegovo življenje:
     Morganatska poroka s Sofijo – otroci niso mogli dedovati krone.
     Znana pobožnost (katolištvo).
     Bil je zagovornik federativne ureditve.
     Poleti 1914 ni upošteval varnostnih opozoril glede obiska BIH.
    o Sarajevski atentat je izvedla organizacija Mlada Bosna, podprta s strani nekaterih srbskih nacionalističnih krogov, a srbska vlada ni bila sposobna večje neposredne podpore po izčrpavajočih balkanskih vojnah.
    o Na Balkanu je delovalo več nacionalističnih in tajnih organizacij (Narodna obrana, Četniško združenje, »Združitev ali smrt«).
    o Avstro-Ogrska je po atentatu izdala Srbiji ultimat s strogo določenimi pogoji – Beograd je večino sprejel, razen tistih, ki so posegali v notranje zadeve.
    o Zavrnitev ultimata je sledila šele po posvetu z Rusijo in Francijo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

ultimat srbija

A
  1. Razpustitev Narodne odbrane
  2. Odpustitev antiavstrijskih učiteljev
  3. Umik antiavstrijskih oficirjev
  4. Avstrijsko sodelovanje v preiskavi
  5. Pregon sodelavcev atentata z avstrijsko pomočjo
  6. Aretacija atentatorjev, ki so se skrivali v Srbiji
  7. Kaznovanje pripadnikov obmejne straže
  8. Pojasnila glede izjav srbskih politikov
  9. Obveščanje AO o rezultatih preiskave
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

ultimat kontekst in posledice

A

o Avstro-Ogrska je napačno predvidevala, da bo vojna ostala omejena na Balkan – mobilizacija je bila prvotno usmerjena samo proti Srbiji.
o Ko je Rusija vstopila v vojno, je AO morala preusmeriti del vojske na vzhodno fronto.
o V letih 1908–1914 je prišlo do velike spremembe: po aneksiji Bosne in Hercegovine se je Balkan izjemno zaostril kot evropska interesna sfera, AO pa je v sporih z majhno Srbijo posredno vstopila tudi v konflikt z Rusijo.
o Srbska manjšina v BIH je po aneksiji ostala izven matične Srbije, kar je poglabljalo napetosti.
o Mlada Bosna je napad izkoristila v trenutku, ko je bil FF v BIH – kljub opozorilom obveščevalnih služb.
o Balkan je bil strateško območje med interesnimi sferami AO in Rusije.
o Franc Ferdinandov atentat je bil povod za vojno, a ne edini razlog – konflikti in napetosti so tlelo že dolgo.
o Slovanski narodi bi s priključitvijo Srbije še okrepili svoj delež v AO, kar je elito v monarhiji dodatno vznemirjalo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q
  • Jugoslovanska ideja v slovenskem prostoru:
A

o Po atentatu in med vojno je postala pomembnejša zaradi oblikovanja Kraljevine SHS.
o Ženevska konvencija 1918 je pokazala, da tudi Srbi niso imeli enotnih pogledov – niso vedeli, ali želijo Jugoslavijo ali Veliko Srbijo.
o Prihodnja skupna država je pomenila združitev narodov z različnimi jeziki, kulturami in gospodarskimi razmerami, ki prej nikoli niso živeli skupaj.
o Do zadnjega trenutka (1917) nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo; jugoslovanska ideja je obstajala, a ni bila edina možnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

FRANZ CONRAD VON HOTZENDORF

A
  • Vest o atentatu je sprva povzročila predvsem presenečenje, ne množičnega besa.
  • Cesar Franc Jožef je novico sprejel resignirano, kot voljo božjo.
  • Vojni hujskači (na čelu s poveljnikom Conradom von Hotzendorfom) žalost in razburjenje ljudi želeli izkoristiti za začetek vojne proti Srbiji, ki so jo imeli za glavnega sovražnika.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
KONOPIŠTE, BENEŠOV
* Konopište je bila razkošna lovska rezidenca Franca Ferdinanda, znana po veliki zbirki trofej. * Po atentatu AO ni takoj izdala ultimata Srbiji, ker je bilo veliko politikov proti vojni in zaradi negotovega mednarodnega položaja. * Avstrijski in nemški vojni krogi so kmalu prevladali in zahtevali obračun s Srbijo. * Na Dunaju so menili, da za atentatom stoji srbska vlada, čeprav dokazov ni bilo; šele pozneje so dokumenti pokazali, da je srbska vlada vedela za priprave. * Srbska vlada Dunaja ni mogla opozoriti zaradi vojaškega vpliva v Srbiji. * Avstrijska preiskava ni našla dokazov proti srbski vladi, a je Srbija zavrnila ultimat predvsem zaradi podpore Francije, VB in Rusije. * Sarajevski atentat je postal izgovor in povod za izbruh prve svetovne vojne, odnosi med Srbijo in AO pa so postali ključni svetovni konflikt.
22
atenta na franca ferdinand odziv in šok slovencev
* Atentat na Franca Ferdinanda v Sarajevu je med Slovenci povzročil šok in obžalovanje. * Slovenci so bili večinsko domoljubni in dejanje so imeli za neopravičljivo, krivdo pa pripisali Beogradu in srbski politiki. * Slovenski politiki so menili, da atentat škoduje jugoslovanskemu gibanju in položaju Slovencev v monarhiji. * Širile so se govorice, da je FF podpiral rešitev jugoslovanskega vprašanja, kar je še okrepilo protisrbsko razpoloženje. * Odziv javnosti in politike: o Slovenski časopis Slovenec je 1914 objavil geslo »Srbe na Vrbe!« o Ivan Šusteršič je ostro pozval k boju proti Srbom in domačim prosrbskim Slovencem. o Krek in Korošec sta bila zmernejša, izrekla sta le sožalje cesarski hiši. o Socialdemokrati so se distancirali od atentata in od monarhije. * Navdušenje nad monarhijo in domoljubno vzdušje sta se ohranila tudi po začetku mobilizacije.
23
ODHOD VOJAKOV CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA S CELJSKE POSTAJE NA FRONTO, VEČINA SE NI NIKOLI VEČ VRNILA
* Slovenski vojaki so v vojno odhajali s slovenskimi zastavami in trakovi, ob petju in s cvetjem – podobno kot drugod v monarhiji. * Verjeli so, da bo vojna kratka in da bodo do božiča že doma.
24
RAZMERE V ZALEDJU. KAKO SO ŽIVELI TISTI KI SO OSTALI DOMA? DELO NA POLJU BREZ MOŠKIH Družbene in socialne spremembe
* Odhod moških na fronto je močno spremenil vlogo žensk – ženske so morale prevzeti moška dela, postale so glave družin, skrbele za kmetijo in preživetje doma. * Prva svetovna vojna je bila prva “totalna vojna”, ki je prizadela vse sloje prebivalstva, tako vojake kot civiliste. * Patriarhalna slovenska družba se je spremenila – ženske so prvič množično opravljale dela, ki so bila prej rezervirana za moške. * Kmetije so vodile ženske, starci in otroci, saj so bili moški vpoklicani v vojsko, kar je povzročilo padec pridelka in velike družinske stiske.
25
RAZMERE V ZALEDJU. KAKO SO ŽIVELI TISTI KI SO OSTALI DOMA? DELO NA POLJU BREZ MOŠKIH Gospodarske posledice in vsakdanje življenje
* Vojna je razbijala družine, uničevala gospodarstvo in povzročila hudo pomanjkanje – to so občutili vsi sloji prebivalstva. * Inflacija je povzročila podvojitev cen, špekulanti so služili, ostali pa so životarili. * Najhuje so bili prizadeti kmetje, ker so izgubili delovno silo; pridelava je padla na ramena žensk, starcev in otrok. * Preskrba je bila katastrofalna: železnice so služile vojski, prehranske zaloge so pošle, blokada VB je preprečila uvoz hrane. * AO je bila slabo pripravljena na vojno, strateško in z vidika oskrbe, kar se je kazalo v vse večjem pomanjkanju hrane.
26
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA * Žrtve in socialne posledice:
o Največ Slovencev je umrlo na galicijski fronti. o Skoraj ni bilo družine brez izgube; kmečki status ni ščitil pred vpoklicem. o Le zaposleni v podjetjih, pomembnih za vojaško industrijo, so dobili privilegij – ostali so v gospodarstvu pod vojaško upravo, z obveznim delom.
26
Posebnosti slovenskega prostora soška fronta
* Mnogi Slovenci so bili zaradi soške fronte begunci, predvsem z Goriškega; tisti, ki so ostali, so bili povezani z vojaki prek cenzuriranih pisem. * Soška fronta je opustošila zahodni del slovenskega ozemlja – prvič v zgodovini so Slovenci doživeli vojno neposredno na svojih tleh. * Prvotno prepričanje, da bo vojna kratka, je že v drugi polovici 1914 izginilo, nastopile so velike stiske, pomanjkanje in negotovost.
27
RAZMERE V ZALEDJU. KAKO SO ŽIVELI TISTI KI SO OSTALI DOMA? DELO NA POLJU BREZ MOŠKIH ukrepi države in posledice
* Država je uvajala vedno več ukrepov za varčevanje in racionalizacijo hrane: živilske nakaznice za moko, kruh, sladkor, meso, kasneje še za krompir, oblačila in obutev (najprej za najrevnejše). * Prebivalce so pozivali k samopreskrbi, gojenju nadomestnih rastlin, varčevanju s hrano; ženske in mladino so posebej nagovarjali, naj se bolj vključijo v kmetovanje. * Kmetje so morali prodajati presežke po državnih, maksimalno določenih cenah; za osnovne življenjske potrebščine so uvajali aprovizacijska skladišča. * Črni trg in vojno dobičkarstvo sta cvetela, oblast je uvedla posebne davke na dobičke, višala zemljiški davek, inflacija je hitro zniževala realno kupno moč. * Oskrbna kriza se je začela že leta 1914, do 1915/16 je bila že huda: krušne in druge nakaznice, vojni kruh (mešana moka), vojni prodajalne za najrevnejše. * Racionirana prehrana je veljala za vse, nakaznice pa predvsem za nekmečko prebivalstvo; ostali so plačevali tržno ceno, kar je povzročilo velike socialne razlike.
28
PRIMERI: lakota in smrt družinske tragedije nasilni odkupi nesmiselnost državnih ukrepov
* Lakota in smrt: o Ljudje, zlasti otroci in starejši, so množično umirali zaradi lakote. o Smrt zaradi pomanjkanja hrane in osnovnih življenjskih potrebščin je postala običajna. * Družinske tragedije in vojna razdejanja: o Zgodba: mož na ruski fronti, žena sama na kmetiji, pomoč mladega fanta, zaljubljenost, nezvestoba, poskus umora, samoobramba in oprostilna sodba za moža. o Po vojni se moški po dolgih letih vrne iz Rusije, žena je že drugič poročena; po pravni poti razrešita premoženjska vprašanja, kar je bila pogosta praksa zaradi dolgotrajnih vojnih odsotnosti in pogrešanih oseb. * Nasilni odkupi in pomanjkanje: o Država je uvajala nasilne odkupi prehrambenih izdelkov in normirane cene. o Propaganda za varčevanje in omejevanje porabe hrane je bila vsesplošna, a neučinkovita. o Tudi v mestih so prebivalci trpeli veliko pomanjkanje: poleg hrane je primanjkovalo premoga, drv, mila in drugih osnovnih potrebščin. * Nesmiselnost državnih ukrepov: o Kljub ukrepom država ni uspela zagotoviti niti osnovnih artiklov – niti z živilski izkaznicami. o Leta 1917/1918 so kartice za živila izgubile pomen, črna borza pa je še dodatno narasla. o Pomanjkanje in lakota sta postala vsakdan, državni nadzor in uradne distribucije pa neučinkovite.
29
NIKOLA PAŠIĆ in atentat
* Srbski predsednik vlade Nikola Pašić je zanikal vpletenost Srbije v sarajevski atentat. * Leta 1924 so se pojavili dokumenti, ki so dokazovali, da je srbska vlada za priprave na atentat vedela, a mu je nasprotovala in ga ni mogla preprečiti zaradi politične napetosti v državi. * Srbi na atentat niso mogli pravočasno opozoriti Dunaja. * Dokazov o neposredni vpletenosti srbske vlade v organizacijo atentata ni bilo. * Slovenska ljudska stranka (VLS) je atentat ostro obsodila, kar se je kasneje odrazilo v napetih odnosih s Srbi. * Srbi so si zapomnili protisrbska gesla iz slovenskega tiska (»Srbe na vrbe!«, »Živela Avstrija!«) in Slovencem očitali, da so podpirali avstrijsko stran.
30
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA * Celjski 87. pešpolk * mobilizacija
o Na začetku vojne mobiliziranih 30.000 mož, kasneje še več – vpoklicani so bili tudi starejši in mlajši letniki. o Proti koncu vojne se je začelo vračati ok. 11.500 vojnih invalidov. o Žene in matere so prejemale obvestila o padlih; vojnih vdov je bilo približno 31.000, več kot 50.000 otrok je izgubilo očete.
31
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA * Gospodarske posledice
o Industrija je imela težave zaradi pomanjkanja surovin in delovne sile; posledično je naraščala brezposelnost, mnoge tovarne so zaprli. o Država je nudila pomoč vdovam in invalidom, vendar so vse zadeve urejale vojaške oblasti.
32
VOJAKI CELJSKEGA 87. PEŠPOLKA * Izgube AO in slovenski polki
o AO je imela silne izgube zaradi novih orožij in masovnega pobijanja (mitraljezi, tanki, plin). o V prvih tednih vojne je v Galiciji padlo več kot 350.000 avstro-ogrskih vojakov, med njimi veliko Slovencev (v slovenskih polkih ocenjeno več kot 7.000 padlih). o Izgube so redno objavljali v časnikih, kar je dodatno poslabšalo psihično stanje prebivalstva.
33
SLOVENSKI REZERVISTI NA ČRNOGORKSKI MEJI BLIZU KOTARJA
* Objave izgubljenih slovenskih vojakov: o Avstrijske oblasti so redno objavljale sezname padlih do aprila 1917 (približno 668 objav), potem so s tem prenehale. o Izgube niso bile velike le na začetku vojne, temveč so se nadaljevale zaradi bojevanja v rovih za malo ozemlja. * Izgube na frontah: o Po letu 1917 je na vzhodni fronti žrtev nekoliko upadlo zaradi zmanjšanja vojaških operacij. o Število slovenskih žrtev se je po 1915 močno povečalo zaradi bojev na soški fronti, ki je potekala na slovenskem ozemlju. o Soška fronta: 12 bitk, največ jih začne Italija; 12. bitko (“čudež pri Kobaridu”) začnejo centralne sile in potisnejo Italijane do reke Piave. o Skupno naj bi na soški fronti padlo 1.500.000 vojakov; na AO strani približno 485.000 izgub, preostalo italijanski vojaki. o Poveljnik Luigi Cadorna (Italija) je odgovoren za visoke italijanske izgube, a ga Italija vseeno slavi kot junaka. * Pokopališča padlih vojakov: o Vojake so pokopavali v bližini frontnih območij – nastala je množica grobov, zlasti okoli soške fronte. o Pokopališča so pogosto velika, nekatera imajo več tisoč pokopanih (primer: spominsko pokopališče v okolici Bohinjskega jezera).
34
MAJNIŠKA DEKLARACIJA Majniška deklaracija (30. maj 1917)
* Dan pred sejo državnega zbora se je 33 južnoslovanskih poslancev združilo v Jugoslovanski klub (predsednik Anton Korošec, podpredsednik Matko Laginja). * Majniško deklaracijo je 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu prebral Anton Korošec. * Deklaracija je zahtevala, da se vsa ozemlja, kjer živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod Habsburžani, na podlagi narodnega načela in hrvaškega državnega prava. * Poslanci so se zavezali, da se bodo za to idejo borili z vsemi močmi. * Deklaracija je postala izhodišče velikega narodno-političnega gibanja, še posebej med slovenskimi ženskami in starejšimi; prerasla je v t. i. deklaracijsko gibanje. * Vpliv na Dunaju je bil sprva majhen, pozneje pa je deklaracija močno vplivala na množice. * Nemške stranke so se temu odločno uprle, saj bi jugoslovanska država Nemcem odvzela dostop do morja in oslabila njihov vpliv. * Uresničitev trializma (tretje južnoslovanske enote) ni bila sprejemljiva za Nemce in avstrijske oblasti.
35
Narodni svet v Ljubljani
* Narodni svet (NS) v Ljubljani je imel 8 odsekov (organizacijski, ustavnopravni, za propagando, varstvo interesov, gospodarski, turizem, pokrajinski za Trst, Istro, Goriško, Koroško, Maribor, finančni). * Poleg centralnega NS v Ljubljani je bilo ustanovljenih še približno 130 krajevnih narodnih svetov. * Predsednik ljubljanskega NS je bil Anton Korošec. * NS v Ljubljani je deloval do 30. aprila 1919. Narodni svet v Zagrebu (Narodno vijeće) * V Zagrebu je bil 6. oktobra 1918 ustanovljen še Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, vrhovni organ južnih Slovanov v monarhiji. * Predsednik tudi tega sveta je bil Anton Korošec * * Ob koncu oktobra 1918 Narodni svet za Slovenijo oblikuje narodno vlado, vanjo so vključeni tudi socialni demokrati. * Narodni svet v Zagrebu (Narodno vijeće) potrdi novo slovensko vlado. * Prva uradna nota je bila poslana tujim vladam (ZDA, VB, Francija, Italija, Srbija) in napoveduje združitev države SHS s Srbijo in Črno goro. * Hkrati je v Mariboru nemški mestni svet razglasil mesto in okolico za del Nemške Avstrije; Trst je iskal zaščito pri Antanti in Italiji.
36
MNOŽIČNO ZBOROVANJE 20.10.1918 NA KONGRESNEM TRGU V LJUBLJANI
* A 20 10 1918 je v Ljubljani potekalo veliko zborovanje na Kongresnem trgu. * 29. 10. 1918: o Ljubljana razglasi konec Avstro-Ogrske in praznuje narodno osvoboditev. o Hrvaški sabor v Zagrebu razglasi odcepitev od AO in prizna Narodni svet za najvišjo oblast novoustanovljene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS). o Država SHS naj bi obsegala Dalmacijo, BIH, Hrvaško s Slavonijo, Reko in Slovenijo – formalno so razglašene kot neodvisne države. o Na zborovanju so množice vzklikale Jugoslaviji in predsedniku Wilsonu zaradi 14 točk o samoodločbi narodov. o A 12 soška bitka: AO fronta razpade zaradi italijanske ofenzive in upora čeških enot – konec AO je neizogiben. o Po razpadu AO nekateri nemški in italijanski krogi razglasijo svoje regije za del Avstrije oz. zaprosijo za zaščito Italije (primer: Trst, slovensko Štajersko).
37
Krfska deklaracija (20. 7. 1917)
* Pogajanja na Krfu med predstavniki Jugoslovanskega odbora (predsednik Ante Trumbić) in srbsko vlado (Nikola Pašić) so trajala 5 tednov in se končala 20. 7. 1917 s podpisom Krfske deklaracije. * Deklaracija predvideva združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno, ustavno, demokratično in parlamentarno monarhijo pod dinastijo Karađorđevićev. * Priznava se enakopravnost narodnih imen (makedonsko ni omenjeno), zastav, grbov, pisav, veroizpovedi; zagotavlja se svoboda Jadrana, enakost pred zakonom, splošna in enaka volilna pravica. * Ključno vprašanje notranje ureditve (centralizem ali federacija) ostaja nerazrešeno, o tem naj bi odločila prihodnja skupščina. * Krfska deklaracija je bila pomemben korak k oblikovanju skupne države, čeprav v marsičem nedorečena.
38
ZASEDBA SLOVENSKEGA OZEMLJA S STRANI ITALIJANOV IN NEMCEV NOVEMBRA 1918
* 3. 11. 1918 Italijani zasedejo Trst, čez dva dni še Gorico. Situacija je kaotična, vojna se končuje, ljudje so izčrpani in siti vojne. * Narodna vlada za Slovenijo razglasi mobilizacijo, a se ji zaradi splošne vojne utrujenosti in apatije odzove zelo malo ljudi. * Številni vojaki in prebivalci se še sploh niso vrnili iz vojne ali ruskega ujetništva. * Po celotni Spodnji Štajerski prevladuje občutek negotovosti, oblasti pa so v stanju tranzicije.
39
Dejanje Rudolfa Maistra
* Rudolf Maister zbere peščico zanesljivih vojakov in 1. 11. 1918 z vojaško odločnostjo zasede Maribor. * Pomembno vlogo pri uspehu mobilizacije igra tudi finančna podpora, ki jo zagotovi Slovenska hranilnica pod vodstvom dr. Franja Rosine (podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko). * Narodni svet za Štajersko (predsednik Vestovšek) in ostali ključni člani so prav tako zaslužni, da Maribor pripade Sloveniji. * Maister izvede mobilizacijo (ljudi prepriča tudi s finančnimi nagradami, tako kot prej avstrijski Nemci) in postavi temelje za novo politično oblast na območju Spodnje Štajerske. * Kljub pomanjkanju širše podpore in napornim razmeram je Maistru uspelo preprečiti, da bi Maribor in ostali deli Štajerske pripadli Nemški Avstriji. Če Maister ne bi pravočasno ukrepal, bi bila meja danes povsem drugačna (Phorje–Vitanje–Boč).
40
Zunanje in notranje nevarnosti, razmere v mestih spodnja štajerska
* Vsa mesta na Spodnjem Štajerskem so bila tudi po vojni še vedno v veliki meri nemška – kulturno, gospodarsko, jezikovno. * Maister je zaradi svojih dejanj postal državni sovražnik številka 1 za Nemce, nemškutarje in tudi avstrijsko usmerjene socialiste (med njimi so bili tudi nekateri Slovenci). * Zunanja nevarnost (italijanski vojaški pritisk, vprašanje Koroške in Celovca) se je prepletala z notranjimi težavami (revščina, politična negotovost, varčevanje, nemiri v Trbovljah). * Boljševiški vpliv je bil skoraj zanemarljiv – resnične nevarnosti večje revolucije ali boljševizma na Slovenskem ni bilo. O tem so največ vedeli le vojni ujetniki, ki so se vračali iz Rusije. * Kljub nekaj nemirom (npr. zaradi varčevanja) so represivni organi (policija) v tem času dobro delovali.
41
RUDOLF MAISTER Zgodnje življenje in vojaška pot:
* Rojen 1874. * Šolanje v Mengešu, Kranju, Ljubljani. * 1894: vpis v kadetsko šolo na Dunaju, nato kadet v ljubljanskem domobranskem pešpolku. * Služboval po različnih krajih Avstro-Ogrske: Ljubljana, Przemyśl, Celovec, Celje, Maribor. * 1903: končal strelsko šolo v Brucku ob Litvi. * 1907: končal korno šolo v Gradcu. * Zaradi narodnega prepričanja imel veliko službenih težav. * Med prvo svetovno vojno bil 3,5 meseca v konfinaciji v Gradcu, nato se po posredovanju vrne v Maribor.
42
MAISTER Vojaška in politična utrditev slovenskih meja:
* Maister zasede še Špilje, Radgono in območje do Dravograda – današnja meja slovenske Štajerske. * 1, 12 ,1918: uradno povišan v polkovnika in general (po odločitvi Narodnega sveta v Ljubljani). * Poveljstvo drži do 23. 1. 1919, ko ga zamenja Krsta Smiljanić. * Konec novembra in začetek decembra 1918: načrtoval zasedbo Celovca, a jo preprečijo pogajanja med jugoslovansko in dunajsko vlado ter stavka železničarjev. * 1919: poveljnik labodskega oddelka pri koroški ofenzivi, napreduje proti Dravogradu in Št. Pavlu. * Po ofenzivi prevzame poveljstvo nad vojaštvom in orožništvom na celotni koroški črti, postane častni predsednik NS za Koroško. * 1923: upokojitev. * Odlikovanja: predsednik ČS Masarik, častni občan 28 mejnih občin, Ljubljana, Maribor, Kamnik po njem poimenujejo ulice; častni meščan MB (1933). * Umrl 1934 v Mariboru.
43
Maister v obdobju razpada monarhije:
* Jesen 1918: tesni stiki z dr. Korošcem in slovenskimi častniki. * 1, 11, 1918: s 15 častniki in 87 vojaki ter pooblastilom Narodnega sveta za Štajersko zasede Maribor; postane komandant Spodnje Štajerske. * V avstrijski armadi je bil šele kandidat za podpolkovnika, a mariborski NS ga imenuje za generala. * V Ljubljano ni bilo pomoči; Nemci pripravljajo preobrat, stavkajo tudi železničarji. * 9, 11, 1918: Maister izvede mobilizacijo. * 23,11, 1918: uspešno razoroži Schutzwehr (belo-zeleno gardo) in prevzame popoln nadzor nad Mariborom.
44
Slovenska politika in odnos do Italije:
* Ljubljanska vlada po vojni do Italijanov nastopa popustljivo, župani naj pozdravljajo prodirajočo vojsko, a opozarjajo na jugoslovansko ozemlje. * Italijani brez upoštevanja opozoril prodirajo do Logatca in Vrhnike (november 1918). * Šele na Vrhniki jih zaustavi enota srbskih ujetnikov (pretvarjali so se, da so antantna vojska).
45
Narodni svet ZG in državne meje:
1. 🟩 Kaj pomeni navedeni zahtevek? 2. Jugoslovanska vlada (v Beogradu) je od Narodnega sveta v Zagrebu (glavnega političnega telesa Države SHS) zahtevala jasno določitev severne meje, da bi lahko vojska (srbska in antantna) hitro zasedla to območje in preprečila nemško-avstrijsko oblast. 3. Predlagana meja (Šmohor–Beljak–Celovec–Št. Vid–Velikovec…) zajema južno Koroško in severno Štajersko, kjer so živeli Slovenci. 4. Cilj: zavarovati slovensko etnično ozemlje za vključitev v novo državo. 🔴 Kaj se je zgodilo potem? * Slovenska vojska pod Maistra je zasedla Maribor in okolico. * Na Koroškem je prišlo do oboroženih spopadov (1919). * O usodi Koroške je odločal plebiscit leta 1920, kjer se je večina prebivalcev izrekla za Avstrijo.
46
Notranje razprave in vprašanje ureditve nove države država shs
* Država SHS (Slovencev, Hrvatov, Srbov) nima svoje vojske in priznanih meja, notranje in zunanje nevarnosti so velike. * Politične razprave: federacija, republika, monarhija, ali enakopravni narodi ali “jugoslovanski narod”. * Slovenski liberalci so za republiko, katoliški tabor za monarhijo; socialni demokrati pa celo za socialistično republiko. * Vse razprave niso vplivale na hitrost in potek združitve s Srbijo.
47
Združevanje SHS s Srbijo:
* 23.–24. 11. 1918: Narodno vijeće sprejme odločitev o pripravi združitve s Srbijo in Črno goro, dokončno ureditev naj določi ustavodajna skupščina * Pogajanja v Ženevi (november 1918): Trumbić, Pašić in Korošec podpišejo ženevsko deklaracijo, ki pa je Beograd ni ratificiral, zato ostane brez veljave
48
Obdobje Države SHS: * Država SHS obstaja le dober mesec (29. 10. 1918 – 1. 12. 1918).
* Država SHS obstaja le dober mesec (29. 10. 1918 – 1. 12. 1918). * Ima svojo vlado, Narodni svet (najvišja zakonodajna oblast), pokriva skoraj vso slovensko ozemlje (razen Prekmurja). * Meje niso jasno določene; Italijani zasedajo dele po Londonskem memorandumu (1915). * Politiki upajo na samoodločbo narodov kot osnovo za meje – to se izkaže za nerealno. * Narodna vlada organizira slovensko vojsko, navezuje stike s tujino (po Perovšku neuradno priznanje). * Slovenski prostovoljci in Srbi preprečijo prvi italijanski prodor proti Vrhniki in zasedejo dele Koroške.
49
Neuspeh določanja mej: 1918 dec
* Notranja razdeljenost Narodne vlade – ni soglasja, kje naj poteka meja na Koroškem. * Prva polovica decembra 1918: zavrnjen predlog deželne vlade v Celovcu za mejo po Dravi.
50
Mednarodne razmere iltaija albanija
* Italijani si ob Londonskem memorandumu zagotovijo še ozemlja v Albaniji (Valona, Sazan), a jih albanski odpor in tifus preprečita.
51
Vojaške razmere in vloga srbske vojske razpad ao
* Po razpadu Avstro-Ogrske in oktobrski revoluciji na tleh bodoče Kraljevine SHS ni bilo večjih organiziranih vojaških formacij, razen srbske vojske. * Poveljstvo Narodnega sveta je imelo le okoli 25.000 mož, večinoma narodnih straž in srbskih ujetnikov, ki so vojno začeli v Sloveniji in na Hrvaškem. * Srbska vojska je bila ključni dejavnik za obrambo pred Italijani (na zahodni meji) in za preprečevanje boljševizma ter socialnih nemirov. * Italija je začela skladno z Londonskim memorandumom (1915) zasedati zahodna slovenska ozemlja (npr. Trst, Goriška, Istra). * Srbska vojska je koncem leta 1918 vkorakala tudi v Črno goro, kjer so v Podgorici odstavili kneza Nikolo in priključili Črno goro k novi državi.
51
Kaotične notranje razmere država shs
* Država SHS je bila decembra 1918 v stanju popolne zmešnjave, povsod so bili prisotni konvoji vojakov, ki so se vračali s front. * Na območju Slovenije in Hrvaške so potekali posamezni upori (npr. Boka Kotorska, Judenburg, Gornja Radgona), tudi pod vplivom boljševizma, ki so ga razširjali vojni ujetniki iz Rusije. * Lokalni nemiri so bili hitro zatrti s strani represivnih organov. * Ponekod so kmetje samovoljno delili zemljo, kar je vlado spodbudilo k pripravi agrarne reforme, a zemljišče ni bilo avtomatsko razdeljeno vsem kmetom.
51
Meje in diplomatska vprašanja
* Zahodna meja je bila posebej problematična zaradi italijanske okupacije in Londonskega memoranduma (1915). * Rapalska pogodba (12. 11. 1920) je določila dokončno mejo na Zahodu: ozemlje zahodno od Peči, Triglava, Snežnika, Reke, Kvarnerja in Zadra je pripadlo Italiji. * Država SHS je imela mejne spore tudi z Madžarsko (prekmurje, Medžimurje, Slavonija, Baranja, Banat) in Romunijo (Banat). * Trianonska pogodba (4. 6. 1920): Madžarska je izgubila 2/3 ozemlja, Prekmurje, Medžimurje, del Banata in Baranja so pripadli Kraljevini SHS. * S sporazumom z Bolgarijo (5. 12. 1919) je Kraljevina SHS pridobila nekaj manjših ozemelj (npr. Strumico).
52
Politična ureditev in srbska hegemonija pariška mirovna konferenca 1919
* Na pariški mirovni konferenci (1919) je kot predstavnica nastopala Kraljevina Srbija, ne nova država SHS, saj ta še ni bila mednarodno priznana. * Srbi so imeli večino v vodstvu države, čeprav niso bili večinski narod (40 % prebivalstva). * Prva vlada Kraljevine SHS (20. 12. 1918) je imela 4 Hrvate, 2 Slovenca, ostali so bili Srbi. * Aleksander Karađorđević in srbsko vodstvo sta zavrla federativne zahteve, čeprav je Narodno vijeće predlagalo federacijo. * Srbi so obvladovali poveljniška mesta v vojski in administraciji. * Januarja 1919 so ustanovili žandarmerijo (10.000 mož). * Z ustanovitvijo enotne jugoslovanske vojske (140.000 mož) je vloga srbske vojske formalno končana, a poveljniški kader ostane srbski. * Ivan Tavčar on Gregor Žerjav
53
Začasno narodno predstavništvo (parlament)
* Prvo začasno narodno predstavništvo je bilo sklicano 24. 2. 1919 in je delovalo do 22. 10. 1920 (137 sej), predsednik Draža Pavlović. * Imelo je 272 članov (večino so določili politični dogovori, ne volitve); potrjenih 258 mandatov. * Namen: sprejem nujne zakonodaje in priprava volitev za ustavodajno skupščino (konstituanta), ki bo sprejela ustavo. * Sklic in delovanje je bilo pod močnim vplivom vlade in kralja; v primeru nestrinjanja je vlada prevzela zakonodajno vlogo. * Vzpostavljene so bile tudi pokrajinske vlade, a s precej omejenimi pristojnostmi.
54
Začasno narodno predstavništvo (parlament) Družbeni kontekst
* Številni Hrvati, Slovenci, Makedonci in Srbi so ostali izven meja nove države. * Notranje nezadovoljstvo so izražale tudi narodne manjšine (Nemci, Madžari), nezadovoljni so bili tudi mnogi častniki nekdanje AO vojske. * Agrarna reforma je bila posledica revolucionarnih nemirov in pritiska kmetov.
55
Ključni datumi
* 1, 12, 1918 – združitev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. * 12, 11, 1920 – Rapalska pogodba (meja z Italijo). * 4, 6, 1920 – Trianonska pogodba (meja z Madžarsko). * 5,12, 1919 – pogodba z Bolgarijo (ozemeljske spremembe). * 24, 2, 1919 – začetek delovanja začasnega narodnega predstavništva.
56
NARODNA RADIKALNA STRANKA Izvor in razvoj
* Stranka je nastala že v Kraljevini Srbiji kot napredna stranka, a pod vplivom Nikole Pašića postopno postala zagovornica velikosrbstva in centralizma. * Podpirala je dinastijo Karađorđevićev, ki ji je tudi pomagala do srbske krone. * Leta 1901 je prišlo do razkola: nekateri člani so izstopili in soustanovili Narodno radikalno stranko. (prej samo narodna stranka)
57
NARODNA RADIKALNA STRANKA Vloga v Kraljevini SHS / Jugoslaviji:
* Po ustanovitvi Kraljevine SHS je postala najmočnejša in najbolj vplivna politična stranka v državi. * Stranka je bila nosilka in zagovornica unitaristične, centralistično urejene države z izrazito velikosrbskim pogledom. * Glavno volilno bazo so predstavljali Srbi; NRS si je prizadevala biti "vsejugoslovanska", a brez večjega uspeha pri drugih narodih.
58
NARODNA RADIKALNA STRANKA Vlada in vpliv:
* V času parlamentarizma (1918–1929) je bila NRS skoraj ves čas del vladajočih koalicij – od 21 vlad so v 20 dali tudi predsednika vlade, izjema je bil le Anton Korošec. * Pašić je umrl leta 1926, kar je povzročilo dodatno razdrobljenost stranke.
59
NARODNA RADIKALNA STRANKA Po uvedbi diktature
* Po uvedbi šestojanuarske diktature kralja Aleksandra leta 1929 se je stranka razdelila na več frakcij. * Najmočnejša frakcija je podprla kraljev režim in sodelovala v t. i. režimskih vladah. * Del članov se je vključil v novo režimsko Jugoslovansko radikalno skupnost (JRS).
60
NARODNA RADIKALNA STRANKA Kasnejši razvoj
* Leta 1935 je skupaj z nekdanjo Jugoslovansko muslimansko organizacijo in Slovensko ljudsko stranko sodelovala v vladni koaliciji (JRS). * Ob razpadu Jugoslavije je bila le še bleda senca nekdanje močne srbske stranke, razdeljena na več manjših skupin. * NRS ni uspelo razširiti volilne baze izven srbskega okolja.
61
NARODNA RADIKALNA STRANKA Ostalo prehod vlada 1919
* Med parlamentarno demokracijo sta bili le dve vladi razrešeni v narodni skupščini, ostale je razrešil kralj. * Po Protićevi vladi (1919) je sledila vlada Ljubomira Davidovića.
62
Ljubomir Davidović VLADA Izobrazba in začetek politične poti:
* Diplomiral na Filozofski fakulteti v Beogradu. * Leta 1901 izvoljen za narodnega poslanca na listi Narodne radikalne stranke (NRS). * Eden od ustanoviteljev Samostojne radikalne stranke.
63
Ljubomir Davidović Politična funkcija in vpliv
* Leta 1905 postal predsednik srbske Narodne skupščine. * Leta 1917 sodeloval pri oblikovanju Krfske deklaracije (osnova za jugoslovansko združitev). * Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Demokratske stranke (od 1919 naprej). * Od 1904 dalje večkrat minister v vladah Kraljevine Srbije in kasneje Kraljevine SHS. * Dvakrat predsednik vlade v letih 1919 in 1920, ponovno leta 1924. * Leta 1924 prestopi v opozicijo, kasneje vodja Združene opozicije (od 1935 naprej). * Bil odločen nasprotnik šestojanuarske diktature (od 1929). * Sodeloval s Stjepanom Radićem in prizadeval si za sporazumevanje s Hrvati (Sporazum Cvetković-Maček ni odobraval).
64
Gospodarske in politične značilnosti nove države Ljubomir Davidović
* Država je bila že od začetka močno povezana z nosilci kapitala, poslovnimi krogi in bankami, kar je ustvarilo pogoje za sistemsko korupcijo. * Velik problem je predstavljalo vprašanje valute: o Leta 1920 so zamenjali avstro-ogrsko krono v razmerju 4:1 (štiri krone za en dinar). o To je povzročilo veliko nezadovoljstvo v nekdanjih avstro-ogrskih deželah. o Srbska stran je razmerje upravičevala kot del poplačila vojnih reparacij s strani nekdanjih avstro-ogrskih ozemelj. * Nestabilne notranjepolitične razmere; vprašanje državnih meja je ostalo odprto še po vojni. * Nova država (SHS) ni takoj prejela mednarodnega priznanja, temveč je delegacija delovala na mirovni konferenci pod imenom Kraljevina Srbija. * Mednarodno priznanje: o Versajska pogodba z Nemčijo (28. junij 1919) – uradno priznanje nove države. o Vatikan je državo priznal v začetku novembra 1919.
65
Državne značilnosti in prebivalstvo Ljubomir Davidović
* Površina države: 248.066 km² * Prvi popis prebivalstva: 1921 (drugi 1931, leta 1941 popisa ni bilo zaradi vojne). * Prebivalstvo po prvem popisu: 11.948.911 o Od tega skoraj 2 milijona narodnih manjšin (kar ponazarja, kako umetno in sporno je bila določena meja ter koliko pripadnikov drugih narodov je ostalo v novi državi).
66
USTAVA * Ustavni okvir
o Temeljni zakon države, iz katerega izhaja vsa druga zakonodaja. o Ustava Kraljevine SHS je bila sprejeta 28. junija 1921 (po gregorijanskem koledarju, 15. junij po julijanskem). o Potrdila jo je Ustavodajna skupščina. o V času sprejetja ustave sta bila v uporabi še dva koledarja (gregorijanski in julijanski).
67
* Politične stranke kraljevina shs
o Stranka je politična organizacija s programom in privrženci, a mnogi člani niso poznali vsebine programa. o V Kraljevini SHS je bilo veliko strank, mnoge so nastajale tik pred volitvami in hitro izginile, če niso uspele priti v parlament.
68
* Spremembe po 1. svetovni vojni
o Propad več imperijev: ruskega, avstro-ogrskega, nemškega, osmanskega. o Na ruševinah so nastale nove države (npr. Kraljevina SHS, ČS, Poljska, baltske države, Avstrija, Madžarska, Finska). o V evropski politiki prevlada antantnih sil, posebej ZDA, ki postaja nova vodilna svetovna sila.
69
* Versajski sporazum in nove meje
o Sporazum so sestavljali zmagovalci, centralne sile niso imele vpliva. o Rusija je bila v težkem položaju do leta 1922 zaradi državljanske vojne in boljševizma. o Nova politična karta Evrope se oblikuje v skladu z Wilsonovimi 14 točkami. o Francija postane glavna skrbnica Versajskega miru, pobudnica Male antante (Kraljevina SHS, ČS, Romunija) – delovala do 1933 kot tampon proti socializmu in nemškemu vplivu. Nemčija je bila označena za krivca in je izgubila ozemlja. * Morala je plačati odškodnine in močno zmanjšati vojsko. * Nastale so nove države: Poljska, Češkoslovaška, Kraljevina SHS. * Avstro-Ogrska in Osmansko cesarstvo sta se razpadli. * Ustanovljeno je bilo Društvo narodov za ohranjanje miru. * 1919
70
* Volilni zakon in volitve 1920
o Vlada Milenka Vesnića je pripravila načrt volilnega zakona, ki ga je začasno narodno predstavništvo sprejelo 2. septembra 1920. o Temeljil je na srbskem volilnem zakonu iz 1903 s popravki iz 1910. o Volilno pravico so imeli samo moški državljani, starejši od 21 let, s stalnim bivališčem najmanj 6 mesecev. o Voliti niso smele ženske, vojaki, podoficirji, oficirji, in predstavniki narodnih manjšin (Nemci, Madžari, Italijani, Judi, Romuni). o Kandidati za poslance niso smeli biti državni uradniki; vsaka lista je morala imeti kandidata s fakultetno izobrazbo. o Zaradi nepismenosti in nadzora so glasovali s kroglicami – volitve niso bile tajne. o Volitve v ustavodajno skupščino so bile 28. novembra 1920. o Stranke, ki se niso uvrstile v skupščino, so običajno prenehale z delovanjem. o Liberalci in Slovenska ljudska stranka (SLS) so se zavzemali za žensko volilno pravico, ki pa je ni bilo.
70
* Vidovdanska ustava
o Sprejeta, ker država ni imela urejenih meja, kar je bil pogoj za formiranje volilnih okrajev. o Sprejetje ustave omogoči stabilizacijo mednarodnih odnosov in notranjo umiritev države. o Meje so bile še vedno odprto vprašanje.
71
Volitve v Ustavodajno skupščino 1920 in sprejetje Vidovdanske ustave * Osnovni podatki:
o Volitve v Ustavodajno skupščino (US) so bile 28. novembra 1920. o V državi je živelo okoli 12 milijonov prebivalcev, od tega 2.490.000 Slovencev. o Volilna udeležba je bila izredno visoka, skoraj 95 % (glasovalo je 1.600.000 volivcev). o Volili so 419 poslancev. * Rezultati volitev: o Največ sedežev sta osvojili dve največji stranki:  Narodna radikalna stranka (91 mandatov).  Demokratska stranka (92 mandatov, zmagovalka z enim glasom več). o Komunistična partija Jugoslavije (KPJ): 58 mandatov (3. mesto, veliko presenečenje, rdeča luč vladajočim krogom). o Hrvaška republikanska seljačka stranka (Radićeva, četrto mesto), v imenu pred volitvami dodala »radikalna«. o Zveza poljedelcev (Ivanović, 39 mandatov). o Slovenska ljudska stranka (SLS): 27 mandatov (najmočnejša slovenska stranka, razen na prvih volitvah). o Socialdemokratske in delavske stranke: 58 glasov + 10 socialdemokrati. o Sodelovalo je 22 strank, nekaj ni dobilo mandata. o Uspeh levice in republikancev ter dejstvo, da so stranke pridobivale glasove predvsem na nacionalni in verski osnovi. o Hrvaška republikanska seljačka stranka ni prisegla kralju, njeni poslanci niso bili potrjeni.
72
* Politična razdeljenost in sprejemanje ustave
* Prisega kralju je bila pogoj za mandat, kar so levičarske, republikanske, socialistične in muslimanske stranke zavračale. * Glavni konflikt: * Centralisti (radikali, demokrati) so zagovarjali unitarno državo in monarhijo. * Na Krfu je bilo dogovorjeno, da bo ustava sprejeta z 2/3 večino, a poslovnik je določil, da zadošča 51 %. * Federalisti (npr. Hrvati, Radić) so zahtevali avtonomijo in federalizem. * Centralisti so si podporo zagotovili z zavezništvi in nagrajevanjem (npr. oblast v BiH Nagrajevanje za glasove denar, delna avtonomija, lokalna oblast v ).). * Prvi sestanek US: 12. 12. 1920. Skupščina preimenovana v Zakonodajno narodno skupščino 2. 7. 1921. * Ob glasovanju: * Za: 225 poslancev, proti: 35, * Bojkot: 158 poslancev (večinoma opozicija).
73
* Parlamentarna praksa in politična nestabilnost
o V praksi ustava ni zagotovila prave parlamentarizma. o Kralj je ohranil ključni vpliv, vlado je sestavljal na dvoru, ne na podlagi volilnih rezultatov. o Izrazita politična nestabilnost: 1921–1929 23 ministrskih kriz, nobena vlada ni končala mandata. o Od 39 vlad jih je 30 sestavljala Narodna radikalna stranka, le ena (Anton Korošec) ni bila pod srbskim vplivom. o Narodna skupščina je bila v tem obdobju enodomna, poslanci so bili profesionalni politiki. o Vladajoče stranke so izkoriščale državni aparat za utrjevanje oblasti (tudi pritisk, fizično nasilje pred volitvami). o Bela roka (general Živković) – pomemben vpliv na politiko in vojsko, kraljev tesni sodelavec. o Zavezništvo kralja z vojsko, radikalci in demoktrati, iskanje podpore v tujini in finančnih krogih (zunanja politika, Mala antanta).
73
* Vidovdanska ustava (sprejeta 28. 6. 1921):
o Definira državo kot parlamentarno, dedno monarhijo. o Državni jezik: srbsko-hrvaško-slovenski. o Zakonodajna oblast: kralj in narodna skupščina. o Kralj je imel široka pooblastila: razpuščal skupščino, potrjeval zakone, bil vrhovni poveljnik vojske, zastopnik države, izven dosega sodne odgovornosti. o Predsednika vlade je imenoval kralj, ki je bil odgovoren najprej kralju, šele nato skupščini. o Upravno razdeljena na 33 oblasti (npr. Ljubljanska, Mariborska), vodil jih je veliki župan (imenovan s strani kralja). o Politične pravice: volilna pravica, pravica do združevanja, tiska (v praksi omejena s kasnejšim zakonom o zaščiti države, avgust 1921). o Ustava je posnemala Weimarsko ustavo (Nemčija). o Obljubljala izboljšanje socialnih in higienskih razmer, zaščito mater in otrok, odpravo fevdalnih odnosov (tega ni izvedla).
74
* Družbene in politične razmere obdobje 20-30
o Razlike med narodi v razvitosti, jeziku, kulturi, gospodarskem položaju so oteževale stabilno državo. o Povprečen državljan ni poznal niti ustave niti razlogov zanjo. o V tem obdobju se vlade niso oblikovale na osnovi volilnih rezultatov, ampak volje kralja in političnega dogovarjanja na dvoru. o V času do 1929 se je zamenjalo veliko vlad, državni aparat in skupščina sta služila predvsem utrjevanju oblasti, volilna zakonodaja je bila prilagojena interesom vladajočih.
74
Politično življenje v Kraljevini SHS do 1929 Množica političnih strank in politične zveze
* V Kraljevini SHS je delovalo veliko političnih strank, nekatere z zgodovinsko tradicijo iz 19. stoletja, večina pa novejših, ustanovljenih pred volitvami. * Številne stranke so po neuspehu na volitvah prenehale delovati. * Zaradi proporcionalnega volilnega sistema je bila nujna sestava koalicij – nobena stranka ni imela absolutne večine. * Pogoste so bile zveze in bloki (npr. hrvaški blok 1922, federalistični blok 1923, opozicijski blok 1924). * Srbsko meščansko fronto so vodile Narodna radikalna stranka in Jugoslovanska demokratska stranka. * Politična borba je bila izjemno ostra, tudi fizično nasilje in celo streljanje v parlamentu. * Največji spopadi so bili med zagovorniki centralizma/unitarizma in zagovorniki federalizma.
75
Hrvaška republikanska seljačka stranka (HSS)
* Najmočnejša opozicija in narodno gibanje Hrvatov, vodil jo je Stjepan Radić. * Primarni cilj: revizija Vidovdanske ustave in večja enakopravnost Hrvatov v državi. * Čeprav »seljaška« stranka, je kmalu prišla pod vpliv hrvaškega meščanstva, ki je želelo večjo politično in gospodarsko enakopravnost. * Na volitvah v US dosegli velik uspeh, še večji uspeh na volitvah 1923 (pribl. 40.000 glasov), še boljši rezultat na volitvah 1925 in 1927 (preko pol milijona glasov). * Kljub političnim pritiskom so ohranili svoje pozicije. * Radić je pogosto uporabljal bojkot v parlamentu, zunaj parlamenta pa je vztrajal pri zahtevi po avtonomiji Hrvaške. * HSS je združevala raznolike skupine: separatistične sile, frankovce, bivše AO častnike in državne uradnike, kmečko bazo, kulturne organizacije. * Leta 1924 je HSS pristopila h Kmečki internacionali in tako internacionalizirala hrvaško vprašanje. * Marec 1925: sprememba politike – HSS sprejme Vidovdansko ustavo in prizna dinastijo Karađorđević, spremeni ime v Hrvaška seljačka stranka (HSS). * Radić je postal minister (1925–1927), a kljub temu ostal ostro kritičen do srbske politike; razpad koalicije z radikali je napovedal konec parlamentarizma. * Po izstopu iz vlade je HSS sodelovala s Svetozarjem Pribićevićem v t.i. kmečko-demokratski koaliciji (preobrat Pribićevića iz centralista v federalista po tem, ko ga je kralj politično zavrgel).
76
Slovenska politična scena
* Na Slovenskem so bili najmočnejši SLS (Slovenska ljudska stranka), liberalci in socialdemokrati. * SLS je naredila pomemben preobrat: iz proavstrijske stranke se je prilagodila novim razmeram, zavrgla republikansko usmeritev in sprejela monarhijo, s čimer je želela omogočiti Slovencem najboljše pogoje za razvoj in zaščito nacionalnih interesov. * SLS je pogosto igrala jeziček na tehtnici – skupaj z Jugoslovansko muslimansko organizacijo (JMO) sta imeli odločilen vpliv v vladnih koalicijah. * Obe stranki sta bili regionalno in versko omejeni ter nista ogrožali srbske politike, bili pa sta pomemben zaveznik pri marginalizaciji Hrvatov. * Anton Korošec je bil pomemben član vlad, čeprav ni sodeloval pri sprejemanju Vidovdanske ustave. * Slovenci so v kraljevini dosegli pomembne nacionalne uspehe, npr. ustanovitev Univerze v Ljubljani; slovensko gospodarstvo je v Jugoslaviji igrali pomembno vlogo. * SLS in JMO sta bili pogosto kritizirani zaradi sodelovanja pri zatiranju Hrvatov.
77
Srbska politika in koalicije
* Srbsko meščanstvo in politika sta bila pogosto prisiljena v koalicije z nesrbskimi strankami (SLS, JMO) zaradi zagotavljanja videza jugoslovanske vladavine. * SLS in JMO sta bili za srbsko politiko varna zaveznika, saj sta predstavljali omejen regionalni in verski vpliv. * Srbska politika je vseskozi obdržala prevlado v državi, tudi z manipulacijami, izkoriščanjem državnega aparata in pritiski.
78
politično življenje do 1929
* Politično življenje do 1929 je bilo izjemno raznoliko, napeto, z neprestanim bojem za oblast, razprtijami in prelomnicami. * Glavne značilnosti: množica strank, nujnost koalicij, nenehne politične blokade, ostre delitve med centralizmom in federalizmom, pogosti politični preobrati, marginalizacija Hrvatov, stabilna vloga SLS in JMO kot "jeziček na tehtnici". * Vse to je nakazovalo, da se obdobje parlamentarizma približuje koncu.
79
* Zveza poljedelcev (ZP)
o Predstavlja jeziček na tehtnici v parlamentu; sprejela je unitarizem. o Iskala rešitev agrarnega vprašanja v kraljevini, usmerjena kot kmečka stranka. o Vodil jo je Jovan Ivanović. o Protikomunistično usmerjena; volilci so bili predvsem Srbi z ruralnega podeželja Srbije in BiH (ne Bošnjaki ali Hrvati). o Podobno kot druge kmečke stranke je imela podporo v agrarnem prebivalstvu.
80
* Kmečke stranke v državi
o Poleg ZP je bila pomembna HSS (Hrvaška seljačka stranka), ki je zastopala nacionalne interese Hrvatov in širila vpliv med kmeti, vodstvo pa je bilo meščansko. o HSS je poudarjala nerešeno hrvaško vprašanje kot glavni izvor problemov v državi. o HSS je svojo moč krepila tudi zaradi pritiskov oblasti nad njihovimi privrženci. o SLS (Slovenska ljudska stranka) je imela močno podeželsko bazo in je naslanjala na duhovščino, zadruge, banke in tudi na del strokovnega delavstva (npr. društvo Orel).
81
* JMO (Jugoslovanska muslimanska organizacija)
o Zastopala interese bogatih muslimanov v BiH. o Bošnjaki so se delili po nacionalni pripadnosti: Srbi za Srbe, Hrvati za Hrvate. o Vodstvo stranke je pogosto vodilo nekonsistentno politiko do srbske oblasti – bili so pragmatični, pogosto menjali stališča glede avtonomije BiH.
82
* Džamijet
o Politična grupacija na Kosovu, v Makedoniji in južni Srbiji. o Volilci so bili večinoma albansko in turško prebivalstvo. o Pod vplivom verskih voditeljev (hođ), do 1925 podpirali režimske stranke za manjše ugodnosti.
83
* Socialdemokratske stranke
o Leta 1921 so se v Beogradu združile slovenske in jugoslovanske socialdemokratske stranke v Socialdemokratsko stranko Jugoslavije (vodja Etbin Kristan). o Stranka je ostala predvsem formalna, brez večjega vpliva na politično dogajanje.
84
* Jugoslovanska republikanska stranka
o Vodil jo je Jaša Prodanović, zavzemali so se za republikansko ureditev (v nasprotju z monarhijo). o Stranka ni imela večjega vpliva ali uspehov.
85
Ostale politične skupine in organizacije * Črna Gora
o Boj za oblast med »belimi« (za zvezo s Srbijo) in »zelenimi« (za avtonomijo). o Skupina okoli Sekule Drjevića je sodelovala s hrvaško opozicijo in v Hrvaški demokratski koaliciji.
86
* Nacionalistične in antikomunistične organizacije
o Orjuna (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov):  Ustanovljena v Splitu.  Delovala proti vsem nasprotnikom centralizma in unitarizma (tudi v Sloveniji).  Delovala je kot paravojaška in teroristična organizacija (npr. razstrelitev tiskarne Ciril in Metod v MB 1923).  Slovensko podružnico je vodil Marko Kranjc. o Narodna odbrana:  Ustanovljena v Srbiji, služila poveličevanju srbstva. o Četniška združenja:  1921 ustanovljeno Udruženje četnika za svobodo i čast otadžbine.  Četniki so bili povezani z Orjuno, delovali so kot paravojaške enote, napadali politične nasprotnike, posebej pred volitvami.  Razdelili so se na različne frakcije.  Pomagali so režimu pri vzdrževanju velikosrbske centralistične ideologije in napadih na delavski razred ter komuniste.
87
politična kultura, razmere in posledice * Heterogenost države
o Kraljevina Jugoslavija je bila izjemno heterogena – različne politične tradicije (v Srbiji nekaj izkušenj, v Črni Gori od 1910 absolutizem). o Pomanjkanje tradicije parlamentarizma, svobode govora in strankarskega pluralizma. o Tudi v drugih evropskih državah (Italija, Nemčija, Poljska, Francija) so bile v 20. stoletju podobne težave, pojavili so se diktatorski režimi. o Mussolinijeva Italija – ukinitev parlamentarnih svoboščin in totalitarizem. o Francija, tradicionalno parlamentarno, pa je doživljala politično nestabilnost.
88
* Politično življenje v Beogradu
o Parlament je postal prizorišče ostrih spopadov, atentatov, fizičnih obračunov med narodi, ki so jih zastopale stranke. o Kulturni boj je bil prisoten v celotnem tisku, ki je bil pod vplivom političnih skupin. o Novinarji in politiki so pogosto blatili nasprotne narode, potvarjali zgodovino, ščitili špekulante, napadali posameznike. o Podobne elemente totalitarizma najdemo tudi drugje po Evropi, a razmere v Jugoslaviji so bile posebej težke.
89
* Parlamentarni poslovnik in zlorabe
o Poslovnik parlamenta je omogočal številne zlorabe (obstrukcije, interpelacije, odvzem besed), kar je povzročilo dolgotrajne blokade dela parlamenta. o Bloki in kratkotrajni sporazumi so pogosto razpadli, politične borbe so se kmalu razplamtele. o Radikali so bili znani po brezkompromisnosti, hrvaški politiki pa so bili označevani kot tujci pod vplivom Avstrije.
90
Politično nasilje in kriza sistema * Napetosti v Narodni skupščini
o Odnosi med Srbi in Hrvati so bili zelo napeti, kar se je odražalo v ostrih sporih in incidentih v parlamentu. o Višek nasilja je bil 20. 6. 1928, ko je Puniša Račić streljal na poslance HRSS, ubil Pavla Radića, Đura Basaričeka, usodno ranil Stjepana Radića (ki je dva meseca kasneje umrl), ranil še Ivana Granđo in Ivana Pernariča. o Ta atentat je neposredno pripeljal do uvajanja šestojanuarske diktature 6. 1. 1929.
91
Šestojanuarska diktatura
* Po atentatu v parlamentu je kralj uvedel diktaturo (6. januar 1929). * Vmes je vlado vodil Anton Korošec, ker kralj ni mogel najti drugega kandidata. * S tem je bilo obdobja parlamentarizma v Jugoslaviji konec.
92
Politično in gospodarsko ozadje (1925) * Politično dogajanje v Kraljevini SHS (Jugoslaviji)
o Vlada je bila stalno prizorišče silovitih političnih bojev, kar se je odražalo tudi v medijih in karikaturah. o Država se je vse od ustanovitve spopadala z gospodarsko in politično krizo. o Veljal je proporcionalni volilni sistem, kandidiralo je veliko strank. o Nobena večja stranka (ne narodna radikalna, ne hrvaška seljaška republiška) ni imela dovolj podpore za samostojno vladanje. o Vlade so bile večinoma koalicijske, potrebovale so najmanj 51 glasov v Narodni skupščini (NS). o Kralj je imel odločilno vlogo – predsednika vlade je imenoval po lastni volji, ne glede na volilne rezultate. o Le dve vladi sta dočakali celoten mandat, sicer so se vladne menjave vrstile. o Narodna radikalna stranka je vedno imela močan vpliv – svojega predsednika ali večino v vladi. o Majhne stranke (npr. SLS) so pogosto igrale vlogo »jezička na tehnici« in sodelovale v vladi v zameno za drobne politične ali lokalne usluge.
93
Posebnosti strank in regionalna politika * Džemijet (Đemijed)
o Stranka Albancev v Makedoniji in na Kosovu, ustanovljena 1919 (vodstvo iz Bitole). o Borila se je za male ugodnosti: ukinitev fevdalizma, uvedba albanščine v šole (1923). o 1920 je podprla državni proračun, 1923 pa je prišlo do spora glede albanskega jezika v šolah (Srbi nasprotovali). o Po obratu proti radikalni stranki so bili predsedniki stranke umorjeni – politično nasilje. o Stranka je delovala slabo zaradi razdrobljenega vodstva.
94
Povzetek značilnosti politične scene (1925)
* V političnem življenju so prevladovali konflikti, nestabilnost, stalne koalicije in menjave oblasti. * Vpliv majhnih strank je bil pogosto ključen za oblikovanje vlad. * Vlade so bile nenehno podvržene političnim in gospodarskim pritiskom. * Mediji in karikature so bili pomemben odraz in kritik družbenega in političnega dogajanja – kazali so na težave, korupcijo in razočaranje med prebivalstvom.
95
Politične karikature in javno mnenje * Politična karikatura kot odsev časa
o Karikatura je bila izredno priljubljena in vplivna, številni satirični časopisi so objavljali politične risbe. o Ilustrirani Slovenec je bil dodatek časnika Slovenec, znan po slikovnem materialu in karikaturah. o Karikature so pogosto odražale politično korupcijo, nesposobnost in napetosti:  Karikatura Pašića: Pašićeva glava na volovskem telesu – simbolizirala počasnost in okornost oblasti.  Pribičević kot osa: napada vlado, polno korupcije. o V karikaturah so odmevala najbolj pereča vprašanja v Sloveniji leta 1925 – predvsem visoki davki in brezposelnost:  Slovenija prikazana kot majhna jadrnica, v viharnem morju, ki jo davki odnašajo v Beograd.  Država kot netopir, ki dobesedno sesa svoje prebivalce.
96
Ostale značilne karikature in satire * Politične sanje in želje 1925
o Pomladne politične želje: Pašić kot utrujen, Radić na oslu, Prepeluh na psu, Pucelj s konjičkom – simboli politične nemoči ali absurda. * Politični trubadurji 1925 o Prikaz razpadajoče države SHS, kjer nasprotniki igrajo na različne instrumente pred rušečo se »hišo« države. * Karikatura – Bog čuvaj Srbijo o Prikazuje, kako politična negotovost in težave ogrožajo obstoj države. * Poskusi širjenja strank o Hrvaška seljačka stranka je poskušala širiti vpliv tudi izven Hrvaške (na Slovenskem), karikaturist prikazuje te poskuse kot klovnovske. * Bled leta 2000 v očeh leta 1925 o Satirični prikaz Blejskega otoka kot trdnjave, z vojaškimi ladjami na jezeru – izpostavljanje vojaške in politične paranoje.
97
Korupcija in razdeljenost družbe * Korupcija
o V politiki je bila korupcija pogosto izpostavljena – z razsipavanjem proračunskega denarja in podeljevanjem uslug. o Karikature so na šaljiv in kritičen način razkrivale sistemske zlorabe oblasti.
98
ATENTAT V NARODNI SKUPŠČINI 1928 Atentat v Narodni skupščini 1928 – povzetek v alinejah * Ozadje političnih napetosti
o Parlamentarne razprave so odražale vse globlja nasprotja med Srbi (predvsem narodna radikalna stranka) in Hrvati (opozicijski politiki). o Napetosti so v drugi polovici 1920-ih dosegle vrhunec zaradi nerešenega hrvaškega vprašanja in srbske politične premoči.
99
* Atentat 20. junija 1928
o Med burno sejo Narodne skupščine je poslanec narodnih radikalov Puniša Račić začel streljati na hrvaške poslance. o Ubil je Pavla Radića, ranil Stjepana Radića (ki je kasneje umrl zaradi ran), Juraja Krnjevića, Ivana Pernarja in Ivana Granđu. o Atentat je šokiral državo in simboliziral dokončni razpad zaupanja med Srbi in Hrvati.
100
* Politične posledice atentata 1928
o Atentat je pomenil konec obdobja parlamentarizma v Kraljevini SHS. o Država je zapadla v politično in družbeno krizo – »vrelo je« med narodi, predvsem med Hrvati. o Obstajal je močan sum, da Račić ni deloval sam, temveč po tihi odobritvi ali navodilih dela političnega vrha.
101
1928 * Neposredne posledice v parlamentu in državi
o Račić je po streljanju zapustil skupščino, uradno je bil zaprt, a je užival posebne ugodnosti (dobra hrana, obiskovalke, privilegiji). o To je odražalo korupcijo in zlorabe oblasti ter prikrito odobravanje atentata znotraj režima.
102
* Uvedba diktature (absolutizma)
o 6. januarja 1929 kralj Aleksander Karađorđević ukine ustavo (Vidovdanska ustava) in uvede absolutistično vladavino ("šestojanuarska diktatura"). o Prepove delovanje vseh političnih strank, združenj in društev z verskimi ali narodnostnimi značilnostmi. o Razpusti Narodno skupščino, odpravi samoupravo, uvede režimsko oblast. o Imenovan je novi predsednik vlade – general Petar Živković, lojalni sodelavec kralja. o Strankarsko življenje praktično zamre do 1941 (izjema režimske stranke do 1941 in KPJ po 1945). o Slovenija in Jugoslavija ponovno v stanju politične represije, kot pred prvo svetovno vojno.
103
PETER ŽIVKOVIĆ 1879 – 1947, general in politik
* Sodeloval pri strmoglavljenju dinastije Obrenović leta 1903. * 1917: imenovan za komandanta kraljeve garde. * 1923: napreduje v čin divizijskega generala. * Znano: bil je oseba posebnega zaupanja kralja Aleksandra Karađorđevića, hkrati pa poslušni izvršitelj kraljevih političnih smernic. * 1929–1932: predsednik vlade in notranji minister v času kraljeve diktature (šestojanuarska diktatura). * Kasneje (v Jevtićevi in prvi Stojadinovićevi vladi): minister za vojsko in mornarico. * Sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske nacionalne stranke (režimska stranka) in bil od 1936 njen predsednik. * April 1941: ob okupaciji Jugoslavije odšel v emigracijo, postal član londonske emigrantske vlade. * 1946: jugoslovanske komunistične oblasti ga obsodijo na smrt, kazen ni bila izvršena (bil je v Parizu). * Umrl v Parizu.
104
DIKTATURA Razlogi za uvedbo diktature:
* Kralj Aleksander je izdal proklamacijo, kjer je utemeljil državni udar kot nujno potezo zaradi interesov naroda in države. * Trdil je, da je parlamentarizem zaradi političnih strasti postal neučinkovit, zato ne more več sodelovati s parlamentom in strankami. * Atentat v parlamentu (20. junij 1928) je izrabil kot izgovor za konec parlamentarizma in začetek diktature. * Proklamacija poudarja dolžnost kralja, da zaščiti enotnost in stabilnost države.
105
Zakonodajne in upravne spremembe
* Isti dan kot proklamacija je bil sprejet zakon o kraljevi oblasti in vrhovni državni upravi: o Kralj je postal nosilec celotne oblasti (zakonodajne, izvršne, sodne), poveljnik vojske, imenoval uradnike in ni imel nobene pravne odgovornosti. o Nedotakljivost kralja – ni ga bilo mogoče sodno preganjati. Priprave na diktaturo: * Diktatura ni bila uvedena nenadoma – priprave so potekale že več mesecev, kar dokazujejo takoj sprejeti novi zakoni in kadrovske spremembe v državi. * Kralj je iskal zaveznike v vojski (Peter Živković), v upravi, policiji, žandarmeriji ter poslovnih in meščanskih krogih. * Pred uvedbo diktature se je pogajal z vplivnimi politiki (tudi iz Hrvaške in Slovenije) in tujino (Francija, ČS).
106
Vlada Petra Živkovića
* Novi predsednik vlade, Živković, je bil kraljev zaupnik. * V vlado so bili vključeni tudi predstavniki Hrvatov in Slovencev (npr. Anton Korošec), kar je služilo za legitimacijo režima. * Cilj vlade: urejanje gospodarskih in socialnih razmer ter disciplina v upravi.
107
Reorganizacija države 1929
* Septembra 1929: država dobi novo ime – Kraljevina Jugoslavija. * Nova upravna delitev: 9 banovin (Dravska, Savska, Primorska, Vrbaška, Zetska, Drinska, Donavska, Moravska, Vardarska), Beograd postane posebna administrativna enota. * Namen: presekati zgodovinske, nacionalne in pokrajinske meje ter okrepiti centralizem in unitarizem. * Nacionalni simboli (zastave, grbi) in omembe narodov v imenu države so ukinjeni.
108
diktatura 1929
* Politično življenje je zamrlo: stranke so bile uradno prepovedane, a so nekatere še delovale (ne v ilegali). * Večina javnosti in politike diktaturi ni nasprotovala, v upanju, da bo prinesla red in izboljšave. * Diktatura omogoči obračunavanje s političnimi nasprotniki (komunisti, separatisti, opozicijski politiki – internacije, sodni pregoni, izgon). * Uvedba diktature poglobi nacionalne napetosti in okrepi separatistična gibanja (posebej med Hrvati in Makedonci).
108
Gospodarske in družbene razmere:
* V času diktature izbruhne svetovna gospodarska kriza, ki še dodatno zaostri razmere v državi. * Diktatura ni rešila glavnih problemov (nacionalno vprašanje, gospodarska nestabilnost, socialni nemiri).
109
Ocena režima 1929
* Diktatura je bila izrazito protikomunistična in proti separatizmu, a je bila predvsem odgovor na neuspeh parlamentarizma in spopad med Srbi in Hrvati. * V Evropi diktatura ni vzbudila posebnega začudenja, saj so podobni režimi vladali v več državah JV Evrope. * Tisk je bil strogo cenzuriran in podrejen režimu. * Banovine so bile orodje centralizma, a v praksi niso rešile nacionalnih vprašanj, nasprotno, poglobile so jih. * Diktatura kralja Aleksandra je v praksi pomenila konec političnega pluralizma in poskus vzpostavitve enotne jugoslovanske nacije, ki pa ni uspel.
110
OKTROIRANA USTAVA Sprejetje in značaj ustave:
* Kralj Aleksander je leta 1931 razglasil novo ustavo – t. i. oktroirano ali septembersko ustavo. * Ustava ni bila sprejeta v ustavodajni skupščini ali z 2/3 večino, ampak jo je kralj razglasil sam – zato "oktroirana". * Sprejetje ustave je bilo predvsem posledica pritiskov iz tujine, formalno pa naj bi pomenila "vrnitev" k ustavnosti po diktaturi.
111
OKTROIRANA USTAVA vsebina in posledice
* Kraljevina Jugoslavija je ostala centralistično urejena država; nacionalni unitarizem in centralizem sta ostala glavna temelja političnega sistema. * Nova ustava je formalno ohranila parlamentarno, nasledstveno monarhijo, a v resnici parlamentarizma ni obnovila. * Do takrat enodomna narodna skupščina je postala dvodomna: o Uveden je bil senat – drugi dom. o Senatorji so bili deloma voljeni posredno, polovico pa jih je imenoval kralj. o Namen: Če se je zakon "izmuznil" v skupščini, ga je kralj lahko prek senata blokiral z vetom. * Ustava je kralju še dodatno povečala pooblastila, zlasti s t. i. "malo ustavo" (116. člen): o Kralj je v izrednih razmerah lahko odločal mimo zakonov, kasneje pa moral pridobiti soglasje skupščine. * Zakon o banovinah je ostal v veljavi; uvedena je bila še 10. enota – posebna administrativna enota za Beograd, Zemun in Pančevo.
111
Politični sistem po 1931:
* Uvedba ustave ni pomenila vrnitve k pravi parlamentarni demokraciji. * Kralj je imel še naprej ključno vlogo in absolutno oblast. * Kralj in režim sta še naprej branila centralizem in unitarizem. * Ustava je bila v resnici potrditev jugoslovanske enotnosti in nacionalnega unitarizma po meri kralja.
112
Družbeno-politične reakcije 1931
* Kljub navidezni ustavnosti se je v državi nadaljevalo avtoritarno vladanje, parlamentarno delovanje je bilo ukinjeno. * Demonstracije pred volitvami 1931 (študentje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani) so pokazale nezadovoljstvo ljudi z režimom. * Zaradi nemirov je bil predsednik vlade Peter Živković odstavljen, nasledil ga je Vojeslav Marinković.
113
JUGOSLOVANSKA RADIALNA KMEČKA DEMOKRACIJA * Ustanovitev režimske stranke:
o Po sprejetju oktroirane (septembrske) ustave 1931 je kralj Aleksander želel okrepiti politično osnovo režima. o Ustanovljena je bila Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija – združila je Jugoslovansko nacionalno stranko in Jugoslovansko radikalno stranko. o Stranka je služila kot državna stranka, ki naj bi združila politike, naklonjene diktaturi. o Ključne osebnosti: radikalni politiki in nekateri člani Demokratske stranke (npr. Nikola Uzunović, Boža Maksimović, Milan Srškić, Vojislav Marinković, Kosta Kumanduni). o Stranka se je močno naslanjala na državno podporo (finančno in politično). o V stranki so se pojavila notranja nasprotja: spori med starejšimi, pred-diktatorskimi politiki (disidenti) ter mladimi poslanci, ki so bili izvoljeni po letu 1931 in so se imeli za "prave Jugoslovane".
114
politične posledice 1931
* Po ustavi je režim začel oblikovati vsedržavno stranko ("jugoslovanska nacionalna stranka") – poskus, da bi ustvarili režimski politični sistem. * Časniki in mediji so poveličevali pomen šestojanuarske diktature in vlogo kralja, a realno stanje je ostalo avtoritarno.
114
JUGOSLOVANSKA RADIALNA KMEČKA DEMOKRACIJA* Politično življenje in opozicija
o Z obnovo političnega življenja v okviru režimskih pravil so postajali opozicijski glasovi vedno glasnejši. o Že leta 1931 so hrvaške stranke odklanjale sodelovanje v vladi Petra Živkovića. o Leta 1932 so hrvaške stranke izdali znane "Zagrebške punktacije" (punktacije seljačko demokratske koalicije) – dokument, ki je izrazil politične zahteve hrvaške opozicije in jasno zavrnil režimsko politiko kraljevine. Glavno sporočilo: Po uvedbi oktroirane ustave je kralj okrepil diktaturo z ustanovitvijo režimske stranke, a so se gospodarske težave (zlasti agrarna kriza in bankroti) in politično nezadovoljstvo (zlasti v hrvaški opoziciji) stopnjevali. Zagrebške punktacije so pomenile jasen znak naraščajočega odpora proti centralističnemu in unitarističnemu režimu.
115
* Gospodarska kriza in razmere na podeželju:
o Leta 1930-ih je bila v Jugoslaviji velika gospodarska in socialna kriza – predvsem zaradi svetovne gospodarske krize. o Brezposelnost je naraščala (45.000 brezposelnih). o Zaradi pretežno kmečkega prebivalstva je bila agrarna kriza glavna težava države. o Kmečki dolgovi so do leta 1936 dosegli 6 milijard dinarjev. o Da bi zaščitili kmete pred izgubo zemlje, je država uvedla moratorij na razprodajo zemlje zaradi dolgov. o Ta ukrep je rešil kmete, a je povzročil težave finančnim ustanovam, ki so nosile breme moratorija. o Posledica: propad več finančnih ustanov (npr. bankrot Prve hrvaške hranilnice v Zagrebu).
116
PUNKTACIJE
Zagrebške punktacije (1932) so bile začetek valovanja političnega odpora proti centralističnemu, unitarističnemu režimu kraljevine Jugoslavije, predvsem z zahtevo po vrnitvi k "duhu 1918" – večji avtonomiji narodov, kot naj bi jo Jugoslavija zagotavljala ob ustanovitvi. Temeljna zahteva: decentralizacija in samouprava posameznih narodov znotraj države, zlasti Hrvatov, s poudarkom na politični, gospodarski in kulturni svobodi. Odziv v drugih pokrajinah: * Resolucije in punktacije so se pojavile tudi drugod: vojvodinske, koroške, slovenske, spahorske punktacije, deklaracija demokratske stranke. * Za slovenski prostor so ključne Slovenske punktacije oz. Slovenska deklaracija (konec 1932, objavljena 31. decembra v tržaškem Il Piccolu), ki jo je pripravil krog nekdanje SLS s podporo A. Korošca. * Deklaracija je bila širjena tudi ilegalno po Sloveniji.
117
Vsebina Slovenske deklaracije punktacije 1932
* Izpostavlja razdeljenost Slovencev v štiri države (Jugoslavija, Italija, Avstrija, Madžarska). * Temeljni cilj: združitev slovenskega naroda in v okviru Jugoslavije zagotoviti slovensko nacionalno individualnost (ime, zastava, politična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda). * Zahteva za samostojen položaj Slovenije kot samoupravne enote v državi – na demokratičnih temeljih. * Poudarja pomen razvoja vseh družbenih slojev, zlasti kmetov in delavcev.
117
Odzivi in posledice: punktacije 1932
* Slovenska deklaracija velja za enega najbolj radikalnih in jasnih slovenskih narodnopolitičnih programov v času med obema vojnama. * Liberalci so ji očitali separatizem, avtorje in Korošca obtožili izdajstva. * Oblasti so avtorje deklaracije kaznovale z zaporom ali internacijo (1933). * Po letu 1935 nekdanja SLS ni več dosledno zagovarjala zahtev iz Slovenske deklaracije. * Resolucije in punktacije so dokaz, da je bila diktatura neuspešna pri zagotavljanju enotnosti – krepil se je odpor proti centralizmu in jugoslovanski ideologiji, ki je bila vedno bolj osovražena in dojeta kot utopija. * Kljub vsem tem pritiskom kralj ni popustil – nadaljeval je svojo politiko vse do atentata v Marseillu (9. 10. 1934), kjer je bil ubit s strani ustašev in VMRO (gibanja, ki so po uvedbi diktature delovala v tujini).
118
VLADIMIR (VLADKO) MAČEK 1879-1964
Izobrazba in zgodnja kariera: * Gimnazijo končal v Zagrebu, nato tam študiral pravo in doktoriral leta 1903. * Kot pravnik deloval v več hrvaških krajih, kasneje odprl odvetniško pisarno v Zagrebu. Politična pot: * Bil ustanovni član Hrvaške ljudske kmečke stranke (HLKS). * Po atentatu na Stjepana Radića leta 1928 je postal vodja Hrvaške kmečke stranke (HSS) in kasneje sopredsednik Kmečko-demokratske koalicije (KDK). * Večkrat je bil izvoljen v Narodno skupščino in večkrat konfiniran zaradi političnega delovanja. * Leta 1935 in 1938 je bil nosilec volilne liste opozicije. Banovina Hrvaška in druga svetovna vojna: * 26. avgusta 1939 je s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovićem sklenil sporazum o ustanovitvi Banovine Hrvaške in postal podpredsednik jugoslovanske vlade. * Med drugo svetovno vojno je bil v konfinaciji (hišnem priporu). * Zavrnil je sodelovanje z nacistično Nemčijo in možnost razglasitve neodvisne Hrvaške pod nemško zaščito. Emigracija in spomini: * Junija 1945 je odšel v emigracijo, najprej v Francijo, nato od leta 1947 v Združene države Amerike. * Tam je napisal politične spomine In the struggle for Freedom (V boju za svobodo).
119
SESTANEK MALE ANTANTE: BENEŠ (ČRS), JEVTIĆ IN TITULESCU (ROMUNIJA) * Odnosi Jugoslavije in Francije:
o Kraljevina SHS (Jugoslavija) je imela tesne povezave s Francijo že od časa kralja Petra I., ki je živel, študiral in se boril na francoski strani. o Francija je priznala Jugoslavijo šele leto po njenem nastanku, predvsem zaradi diplomatskih obveznosti do Italije, ki je bila antantna zaveznica in je imela ozemeljske apetite na Balkanu. o Francija je imela pomemben kulturni in gospodarski vpliv na Srbe; veliko srbskih vojakov in študentov se je izobraževalo v Franciji. o Povezava s Francijo je bila strateško pomembna za Jugoslavijo, saj je zagotavljala ravnotežje v odnosu do Italije, ki je želela prevlado v Sredozemlju in podpirala separatistične gibe proti Jugoslaviji (ustaši, vojaška urjenja v Italiji).
120
* Mala antanta
o Mala antanta je bila zavezništvo Kraljevine SHS (Jugoslavije), Češkoslovaške in Romunije, potrjeno tudi na omenjenem sestanku (Beneš – ČSR, Jevtić – Jugoslavija, Titulescu – Romunija). o Osnovna naloga Male antante: preprečiti restavracijo Habsburške monarhije in vzpostaviti tampon proti vplivu boljševizma iz Sovjetske zveze. o Francija je bila glavni zunanji podpornik Male antante, ker je želela stabilizirati razmere, ki so bile vzpostavljene s pariško mirovno konferenco, ter ohraniti status quo v srednji Evropi in na Balkanu. * Mala antanta je bila zavezništvo, ki je z močnim francoskim vplivom varovalo interese novih srednjeevropskih držav pred obnovo starih monarhij in pred prodorom komunizma, ter zagotavljalo Jugoslaviji varnost pred italijanskimi in madžarskimi apetiti.
121
* Ozadje 1920 trianonska pogodba
o Madžarska je bila po trianonskem sporazumu (1920) v izjemno slabem položaju – izgubila je dve tretjini ozemlja (t. i. nacionalna katastrofa). o Zaradi tega je bila revizija trianonske pogodbe glavni cilj madžarske zunanje politike; s tem je bila stalna grožnja stabilnosti v regiji. o Mala antanta je tako služila kot politični in vojaški blok za zajezitev madžarskih in drugih revizionističnih teženj ter kot zaščita pred širjenjem komunizma z vzhoda.
122
MALA ANTANTA * Zasnova in delovanje Male antante:
o Mala antanta je bila regionalna zveza, zasnovana na principu enakosti njenih članic (Jugoslavija/SHS, Češkoslovaška, Romunija). o V okviru zveze so bili institucionalno povezani predstavniki generalštabov, vojsk in zunanjih ministrov. o Državniki članic so se pogosto sestajali in obiskovali, leta 1933 pa so ustanovili stalni svet Male antante, ki je še bolj utrdil sodelovanje. o Glavni cilj zveze: obramba pred revanšizmom (željo po povračilu ozemlja) držav, poraženih v prvi svetovni vojni (predvsem Madžarske, Avstrije, deloma Italije in Nemčije).
123
* Zgodovinsko ozadje in interesi mala antanta
o Nastala je kot posledica sporazumov med SHS in Češkoslovaško leta 1920; pozneje se je pridružila še Romunija. o Formalni skupni dogovor Male antante je bil sklenjen 1929, povezava pa se je okrepila 1933. o Zasedanja zveze so potekala tudi v Ljubljani in na Bledu. o Države članice so imele tudi svoje posebne (separatne) interese: Romunijo in Jugoslavijo je družil skupen odpor do bolgarskega revizionizma. o S Češkoslovaško je Jugoslavijo povezoval interes po ohranitvi meja, določenih s trianonsko pogodbo (Vojvodina, Transilvanija, Slovaška – vsa območja nekdanjega ogrskega dela Avstro-Ogrske). o Mala antanta je bila tudi varovalni zid ("branik") pred nemškim vplivom v srednji in jugovzhodni Evropi.
124
* Vloga Francije in protikomunizem: mala antanta
o Čeprav je Mala antanta sprva nastala brez neposrednega sodelovanja Francije, se je kasneje tesno povezala s francosko zunanjo politiko. o Mala antanta je predstavljala pomembno oporo francoskim interesom v regiji. o Kraljevina SHS (Jugoslavija) je bila izrazito protikomunistično usmerjena; Beograd je bil zadnja evropska prestolnica, ki je priznala Sovjetsko zvezo. o Francija in Velika Britanija sta SZ priznale že 1924, čeprav sta veljali za glavni protiboljševiški sili (poslali sta tudi intervencijske enote v Sovjetsko Rusijo). Glavno: Mala antanta je bila trdno sodelujoča regionalna zveza na principu enakopravnosti, namenjena obrambi pred revizionizmom poraženih držav in obrambi francoskih interesov v srednji Evropi, pri čemer so članice kljub povezovanju ohranjale tudi svoje posebne interese.
125
RUSKA EMIGRACIJA Ruska emigracija po revoluciji:
* Po oktobrski revoluciji in zmagi boljševikov je Rusijo zapustilo veliko beguncev. * V Kraljevino SHS je prišlo okoli 60.000 ruskih beguncev, predvsem po porazu protiboljševističnih sil na Krimu in v Odesi. * Begunci so bili dobro sprejeti, saj je kralj Aleksander imel naklonjenost do Rusije. * Ruski emigranti so imeli samoupravo, ustanavljali društva, sodelovali v kulturi, znanosti in univerzah (veliko intelektualcev, umetnikov, zdravnikov, profesorjev). * Emigracija je bila izrazito protikomunistično usmerjena in je širila to ideologijo. * Po umoru dinastije Romanov se je govorilo, da ima Aleksander ambicije postati »car vseh Rusov«.
126
Geopolitične spremembe po 1933
* Leto 1933 prinese zmago nacionalsocializma v Nemčiji (Hitler). * Zaradi strahu pred Nemčijo se Jugoslavija začne zbliževati z Italijo in pozneje z Nemčijo. * Pred tem je bila Jugoslavija izrazito protikomunistična in zadnja v Evropi, ki je priznala SZ (po 1924, ko sta SZ priznali že FR in VB). * Do 1933 je bila SZ v izolaciji, po tem letu pa vstopi v Društvo narodov in sklene več mednarodnih sporazumov. * Madžarska in Bolgarija postaneta glavni zaveznici Nemčije na Balkanu, kar Jugoslavijo še bolj skrbi.
127
Gospodarska navezanost Jugoslavije na Nemčijo
* Jugoslavija je bila agrarna država, ki je potrebovala izvozno tržišče in industrijske izdelke. * Po letu 1933 je gospodarska izmenjava z Nemčijo izjemno narasla (več kot 100% povečanje), kar je izrinilo tradicionalna partnerja Francijo in Češkoslovaško. * Nemčija je omogočila ugodne trgovinske pogoje, plačila v naravi (barter), izvoz surovin iz Jugoslavije v zameno za industrijske izdelke. * Gospodarsko sodelovanje je vključevalo tudi vojaško industrijo; Beograd je kupoval nemško orožje
128
Politično povezovanje Beograda z Berlinom:
* Kralj Aleksander ni bil pronacist, temveč izrazit antikomunist. * Glavni razlog za povezovanje z Nemčijo je bil italijanski vpliv – Jugoslavija je iskala močnega zaveznika proti Italiji. * Francija se je skušala upreti temu premiku – poskušala je ustvariti protinemški blok z državami Male antante (ČS, JUG, ROM, POL), vendar to ni uspelo. * Francija ni želela izgubiti vpliva na Balkanu in je skušala okrepiti povezave z jugoslovanskimi in frankofilskimi krogi. * Smrt kralja Aleksandra v Marseillu je preprečila nadaljnje politično povezovanje v protinemški blok. * Aleksander je vedel za možnost atentata, vendar ni bilo pravočasnega ukrepanja.
128
BALKANSKI PAKT * Nastanek Balkanskega pakta:
o Kralj Aleksander si je prizadeval za vzpostavitev balkanske zveze (pakt) kot protiutež italijanskim in bolgarskim interesom po Balkanu (zlasti zaradi zahtev BOL po Caribrodu, Bosiljgradu, Makedoniji). o Pri tem ga je podpirala Romunija, pa tudi Francija, ki je zagovarjala versajski sistem in želela omejiti italijanski vpliv (Italija je skupaj z Madžarsko in Bolgarijo želela obkoliti Jugoslavijo). o Balkanski pakt je bil sklenjen leta 1934 – članice so postale Jugoslavija, Romunija, Turčija in Grčija. Bolgarija ni pristopila, čeprav je bil pakt zanjo odprt. Albanija ni sodelovala, ker je postajala vse bolj odvisna od Italije. o Pakt ni imel pomembnejšega vpliva – zaradi šibke aktivnosti in majhne vojaške moči se ga je označevalo kot »brezzobi tiger«. o Revizionistične države (Madžarska, Italija, Avstrija) so pakt videle kot grožnjo, v resnici pa pakt ni bil resna ovira za njihove interese.
129
* Zunanja politika po atentatu na kralja Aleksandra (1934):
o Smrt kralja Aleksandra ni prinesla spremembe zunanje politike – regent knez Pavle je nadaljeval Aleksandrovo smer in za predsednika vlade imenoval Stojadinovića (izrazito pronemško usmerjenega politika). o Po letu 1934 so se gospodarske vezi z Nemčijo še okrepile. o Velika Britanija je po 1. svetovni vojni vodila izolacijsko politiko, kar je omogočilo Jugoslaviji vedno večje zbliževanje z Nemčijo. o Vloga Male antante se je po letu 1935 močno zmanjšala, predvsem zaradi blokade Berlina, ki je imel na Balkanu vedno večji vpliv.
130
* Izboljšanje odnosov z Italijo 1935-47
o Knez Pavle je po letu 1936 izboljšal odnose z Italijo, predvsem zaradi zbliževanja med Rimom in Berlinom (t. i. os Rim–Berlin, obljube Nemčije o italijanski prevladi v Sredozemlju). o Leta 1937 sta Jugoslavija in Italija podpisali politični sporazum (25. 3. 1937):  Državi sta se dogovorili o spoštovanju meja, nevtralnosti v primeru napada na eno izmed podpisnic, priznavanju ozemeljskih sprememb po 1. svetovni vojni (Jugoslavija prvič formalno priznala italijanske ozemeljske pridobitve, določene z Londonskim memorandumom).  Obe strani sta se odrekli vojaškemu reševanju sporov.  Italija se je zavezala, da ne bo več podpirala ustaškega gibanja proti Jugoslaviji.  Priznala je neodvisnost in teritorialno celovitost Jugoslavije (vsaj uradno). * Pomen sporazuma za Jugoslavijo: o Sporazum je bil pomemben za Stojadinovića, saj je pomenil uradno priznanje Jugoslavije in zmanjšanje grožnje s strani Italije. o Zavezništvo je zmanjšalo italijansko podporo hrvaškemu separatizmu (ustašem), kar je bilo v interesu jugoslovanske vlade.
131
BALKAN 1940 BALKAN 1940 1 del
* Stojadinovićev cilj: z zunanjimi pogodbami (zlasti z Italijo) je skušal Jugoslaviji zagotoviti nevtralni status, a je bila država dejansko vse bolj odvisna od Nemčije in Italije. * Gospodarska odvisnost: Jugoslavija je postala pomemben dobavitelj surovin in industrijskih izdelkov Nemčiji; s tem so izrinili francoski in britanski vpliv. * Zunanja politika: Po letu 1935 Stojadinović sprva uživa podporo VB, a kasneje zaradi pronemške usmeritve zavrne zahodne zaveznike (podpora anšlusu Avstrije 1938, podpora münchenskemu sporazumu). * Vojaška in notranja šibkost: Jugoslavija je bila nerazvita, slabo oborožena in močno odvisna od uvoza orožja. * Geostrateški položaj: Jugoslavija je bila zaradi svoje lege izjemno izpostavljena – bila je zadnja »nevtralna« država na Balkanu, obkrožena s silami osi (Nemčija, Italija, Madžarska). * Italijanska grožnja: Po zasedbi Albanije leta 1939 je Italija neposredno obkrožila Jugoslavijo, povečala pritisk na srbsko opozicijo in črnogorske separatiste. * Pritisk na pristop k Trojnemu paktu: Berlin in Rim sta vedno bolj pritiskala, da bi Jugoslavija pristopila k paktu proti Kominterni in izstopila iz Društva narodov. * Načrti za napad: Že aprila 1940 je obstajala resna nevarnost italijanskega napada na Jugoslavijo, ki pa se ni zgodil zaradi italijanskega napada na Francijo. * Napačne predstave o nevtralnosti: Stojadinovićeve trditve o nevtralnosti so bile neresnične – Jugoslavija je bila popolnoma odvisna od volje Nemčije in Italije. * Splošni evropski kontekst: Druga svetovna vojna je bila posledica nerešenih razmerij po 1. svetovni vojni, vzpona nacizma in fašizma ter politike popuščanja zahodnih sil (münchenski sporazum, anšlus, Sudeti).
132
BALKAN 1940 BALKAN 1940 2 del
* Ribbentrop-Molotov pakt (1939): Hitler podpiše pakt s Stalinom, da bi se izognil vojni na dveh frontah (najprej obračun z zahodom, nato s Sovjetsko zvezo). * Blitzkrieg in propad Francije: Nemčija z bliskovito vojno premaga Poljsko, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg in Francijo; italijanski poseg v vojni pa je bil neuspešen. * Grčija in Balkan: Italija napade Grčijo 1940 in doživi poraz, Nemci kasneje izrinejo Britance z Balkana. * Diplomatski poskusi VB in Francije: Velika Britanija skuša povečati svoj vpliv v Jugoslaviji, a je neuspešna zaradi pomanjkanja resursov in uspešnega nemškega pritiska. * »Peta kolona« in nestabilnost: Silno prisoten vpliv nemške manjšine in drugih proosnih elementov v Jugoslaviji (peta kolona). * Jugoslavija postane vohunsko prizorišče: Po ocenah je bilo v državi 1941 več kot 300.000 vohunov vseh strani (os, zavezniki, lastni državljani).
133
Jugoslavija pred drugo svetovno vojno:
* Po podpisu sporazuma z Italijo (1937) je premier Stojadinović verjel, da je Jugoslaviji zagotovil nevtralnost, a v resnici je postala odvisna od sil osi (Nemčije in Italije) – gospodarsko, politično in strateško. * Jugoslavija je postala pomembna predvsem kot dobaviteljica surovin Nemčiji in kot ozemlje s strateškim pomenom (povezava do Grčije in Sredozemlja).
134
Spremembe po letu 1938:
* Stojadinović podpre Anschluss (priključitev Avstrije k Nemčiji) in Munchenski sporazum, s čimer obrne hrbet zahodnim zaveznikom (VB in FR), ki neuspešno poskušata oživiti svoj vpliv v Beogradu. * Zasedba Albanije s strani Italije 1939 pomeni popolno obkroženje Jugoslavije s fašističnimi silami. * Nemčija in Italija vse bolj pritiskata na Jugoslavijo, da pristopi k paktu proti Kominterni in izstopi iz Balkanskega pakta ter Društva narodov. * Jugoslavija zaradi šibkosti, notranjih političnih kriz in slabe oboroženosti postaja poligon za vpliv velikih sil.
134
Geostrateški položaj:
* Jugoslavija je ključna za prehod sil osi proti Grčiji in Sredozemlju, hkrati pa je ogrožena s severa (Nemčija), zahoda (Italija) in juga (prek Albanije).
135
Mednarodni pritiski in neuspehi: 1939
* Italija že 1939 razmišlja o napadu na Jugoslavijo, a napad prestavi zaradi napada na Francijo; napad na Jugoslavijo se zgodi šele aprila 1941 (cvetna nedelja). * Kljub podpisom prijateljstva Jugoslavija nima realne avtonomije – njena usoda je v rokah Berlina in Rima. * Zahodne sile (FR, VB) so do konca 1940 popolnoma izgubile svoj vpliv na Balkanu, tudi zaradi politike popuščanja do Hitlerja (Anschluss, München, Sudeti). * Ribentrop-Molotov pakt (NEM-SZ) Nemčiji omogoči hiter spopad z Zahodom, SZ pa začasno ostane zunaj evropske vojne (razen v Finski, Baltskih državah, Poljski).
136
Vojaške in politične razmere v Evropi 1940:
* Nemčija bliskovito porazi Poljsko, nato še Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Francijo (blitzkrieg, mimo Maginotove linije). * Italija napade Grčijo, doživi poraz, nato Nemci v podporo zavzamejo Balkan. * Nemčija pripravi načrt Barbarossa (napad na SZ za 1941). * Stalin izkoristi čas za lastno širitev in pripravo na vojno (zasedba Baltskih držav, Poljske, Besarabije, Bukovine). * Cel Balkan (razen Grčije) in Madžarska so na strani osi.
137
Znotraj Jugoslavije: 1940
* Zaradi razmer so se okrepile petokolonaške dejavnosti (posebej nemška manjšina), vohunska dejavnost je bila izjemno razširjena. * Knez Pavle je skušal voditi proangleško politiko, a zaradi pomanjkanja realne podpore zahoda ni imel večjih uspehov. * Jugoslavija je bila vojaško in gospodarsko prešibka, da bi se lahko resno zoperstavila silam osi.
137
Ključne ugotovitve 1940
* Jugoslavija je bila 1940 obkrožena z nacifašističnimi silami, gospodarsko odvisna od Nemčije, politično nestabilna in vojaško šibka. * Zahodne sile so izgubile vpliv in niso nudile učinkovite pomoči. * Italija in Nemčija sta Jugoslavijo načrtovali razdeliti, kar se je tudi zgodilo s hitrim napadom aprila 1941. * Balkan je postal prizorišče spopadov velikih sil, Jugoslavija pa ena največjih žrtev te geopolitične realnosti.
138
predavanje Jugoslavija kot država vohunov
* Druga svetovna vojna je Jugoslavijo spremenila v pravo “državo vohunov”. Vsi veliki akterji (VB, FR, NEM, IT) so tu imeli razvejano mrežo agentov. * Vohunske aktivnosti so potekale preko strank, cerkva, novinarjev in celo v Narodni obrani (vsedržavna organizacija z 200.000 člani). * Zavezniki (predvsem VB) so računali na protifašistične kroge in financirali posameznike ter politične stranke (tudi SLS, Samostojna demokratska stranka, cerkvene organizacije).
139
Prizadevanja zaveznikov in ekonomska vojna
* Velika Britanija je skušala Nemcem gospodarsko škoditi: masovno je odkupovala jugoslovanske pridelke, da bi osi otežila oskrbo (menjava za izdelke namesto valut). * Po porazu Francije (blitzkrieg) je Jugoslavija ostala še bolj izolirana, zavezniška prizadevanja so postala šibkejša. * Velika Britanija je načrtovala in skušala izzvati državni udar v Beogradu in Sofiji – zaupali so v pronemške kroge.
140
Politične razmere 1940
* Jugoslavija je bila popolnoma obkrožena s silami osi (NEM, IT, BOL, MAD). Na Balkanu sta bili nevtralni le Grčija in Turčija (slednja pod vplivom VB). * Balkan je bil pomembno bojišče in prizorišče pritiskov ter diplomatskih manevrov vseh strani. * Balkanski pakt ni zaživel; s padcem Francije in italijanskim napadom na Grčijo je Jugoslavija izgubila ključne potencialne zaveznike. * Jugoslavija ni pomagala Grčiji pri obrambi pred Italijo (Grki so dosegli vojaške uspehe brez jugoslovanske pomoči). * Romunija se pridruži Trojnemu paktu, kar še okrepi obkroženost Jugoslavije.
141
Pritiski sil osi in VB
* Nemčija je želela Jugoslavijo vezati nase; ponujala je gospodarske koncesije in ni uporabljala prisile (ni želela zaostrovati razmer pred napadom na SZ). * Velika Britanija je pritiskala na Jugoslavijo, naj vstopi v vojno na njeni strani in napade italijansko Albanijo ter vzpostavi povezavo z Grčijo – a realne pomoči ni ponujala.
142
Knez Pavle in odločitev za Trojni pakt
* Knez Pavle je bil probritansko usmerjen, a je spoznal, da VB nima možnosti nuditi vojaške pomoči. * Nemci so nudili Jugoslaviji ugodnosti in zahtevali le gospodarsko in politično sodelovanje. * V jugoslovanskih političnih in vojaških krogih je bila do takšne politike močna opozicija, zlasti zaradi vprašanja Banovine Hrvaške in centralizma. * Pod pritiski iz vseh strani, brez realne alternative, se Jugoslavija 25. marca 1941 v Dunaju pridruži Trojnemu paktu (NEM, IT, JAP).
143
DRŽAVNI UDAR V NOČI MED 26 IN 27 MARCEM 1941
* Demonstracije in politično ozadje: Po množičnih protestih in pod močnim vplivom britanske diplomacije ter protifašističnih krogov je v noči na 27. marec 1941 v Beogradu prišlo do državnega udara. * Potek udara: Vodja udara je bil general Dušan Simović, podprli so ga številni generali in vojska. Puč je bil miren, brez večjega nasilja. * Posledice udara: Vlada Cvetković-Maček je padla, kralj Peter II. je bil razglašen za polnoletnega in je prevzel vladarske pravice; knez Pavle je bil odstranjen z oblasti in poslan v izgnanstvo (v Kenijo). * Mednarodni odziv: Puč so z navdušenjem pozdravili predvsem v Veliki Britaniji, ZDA in med odporniškimi skupinami po Evropi. * Nova vlada: Maček je postal podpredsednik vlade, premier pa Dušan Simović. Nova oblast ni razveljavila podpisa trojnega pakta, Berlinu so celo pošiljali signale o dogajanju. * Vojaška pripravljenost: Začela se je mobilizacija, a Jugoslavija je bila slabo oborožena in gospodarsko nerazvita; pomoč VB je bila skromna. * Položaj SZ: Pred aprilskim napadom je SZ z Jugoslavijo podpisala sporazum o nenapadanju (6. 4. 1941), ki pa zaradi istočasnega napada Nemčije ni imel pomena. * Hitlerjev odziv: Hitler je državni udar razumel kot veliko žalitev in hitro pripravil napad na Jugoslavijo (napad 6. aprila 1941).
144
TROJNI PAKT
* Podpis Trojnega pakta: 25. marca 1941 je knez Pavle v dunajskem dvorcu Belvedere pod pritiskom razmer podpisal pristop Jugoslavije k Trojnemu paktu (NEM, IT, JAP). * Posebne koncesije: Jugoslavija je kot edina država dobila od sil osi posebne tajne note s številnimi ugodnostmi: zagotovilo o ozemeljski celovitosti, neukrepanje glede vojaške pomoči (Jugoslovanske enote naj ne bi bile napotene na fronte), možnost pridobitve dostopa do morja (Egejska Makedonija, Solun). Te koncesije so bile v Evropi edinstvene in naj bi Jugoslaviji zagotovile "varnost" – a so bile v praksi le začasne, saj jih Hitler pozneje ni spoštoval. * Odzivi in protesti: Podpis pakta je povzročil takojšnje odstopanje nekaterih ministrov in močno nezadovoljstvo v javnosti. Največji nasprotniki so bili pro-britanski krogi in del meščanstva. KPJ ni igrala večje vloge pri protestih ali kasnejšem puču. * Demonstracije: Že 25. marca 1941 so se začeli množični protesti ("Bolje rat nego pakt!") najprej v Beogradu, nato pa so se razširili tudi v druga mesta (Split, Cetinje, Skopje, Ljubljana itd.). * Državni udar: Protesti so vodili v državni udar, odstop kneza Pavla in padec vlade – Jugoslavija je zavrnila pakt in s tem izzvala hiter vojaški napad Nemčije.
145
Ključne ugotovitve:
* Jugoslavija je pred napadom sil osi bila pod močnimi pritiski vseh velikih sil, popolnoma izolirana in obdana s sovražnimi režimi. * Odločitev za pristop k Trojnemu paktu je bila posledica političnega pritiska, izoliranosti in pomanjkanja realnih zaveznikov. * Kljub temu je bila v državi močna notranja opozicija tako sodelovanju z Nemčijo kot s politiko centralizma in unitarizma.
146
* Potek napada in rezultat
o Napad brez vojne napovedi, bombardiranje Beograda na cvetno nedeljo (6. april 1941). o Nemška 12. armada Feldmaršala Lista napade iz Bolgarije, hitro prebije fronto. o V štirih dneh Nemci pridejo do Zagreba, kjer Slavko Kvaternik razglasi NDH. o Italijani napadejo z zahoda, uničijo jugoslovansko floto. o Država se zlomi v nekaj dneh; hitro napredovanje osovinskih sil šokira celo Hitlerja. * Rezultat: o Razpad Jugoslavije, ustanovitev NDH, popolna okupacija države. o Napad je omogočil silam osi nadaljevanje priprav za napad na Sovjetsko zvezo.
146
* Vojaška situacija
o Jugoslavija je bila popolnoma osamljena, brez resnih zaveznikov, z zastarelim orožjem, brez razvite vojaške industrije. o Mobiliziranih je bilo okoli 600.000 vojakov, a slabo opremljenih. o Proti Jugoslaviji napadajo 52 divizij sil osi, podprtih z okoli 2.000 letali. o Britanski korpus na severu Grčije (50.000 vojakov) Jugoslaviji ni mogel pomagati.
147
NAPAD NA JUGOSLAVIJO položaj, reakcija in vloga
* Direktiva 25: Hitler izda ukaz za napad na Jugoslavijo po državnem udaru (puču) 27. marca 1941. * Položaj Jugoslavije: o Nova vlada (Simović, Maček, Kulovec, Krek) ni razveljavila pristopa k trojnemu paktu, navzven so želeli ohraniti dobre odnose z Nemčijo in Italijo. o Simović je upal, da bo z zavlačevanjem in lojalnostjo preprečil napad. o Puč ni bil protisilen osi, ampak je bil prikazan kot notranji dogodek. * Reakcija Hitlerja: o Hitler razume puč kot izdajo, vidi ga kot proangleški manever. o Odloči se kaznovati Jugoslavijo in hkrati zagotoviti zaledje pred napadom na SZ. o Obvesti zaveznice (Italijo, Madžarsko, Bolgarijo), ki sodelujejo pri napadu. * Vloga separatistov in pete kolone: o Italijani navežejo stik z Ante Pavelićem (ustaši). o Nemci vzpostavijo stik z Vladkom Mačkom (Hrvaška). o Peto kolono (notranje sovražnike) izkoristijo za destabilizacijo države.
148
Zelo nizka gospodarska in kulturna razvitost, temeljena na zaostali ekonomski osnovi.
* Leta 1921 se je kar 80,4 % prebivalstva preživljalo s poljedelstvom; leta 1931 še vedno 77,3 %. * Kmetijstvo je bilo večinoma primitivno in izjemno razdrobljeno: o 68 % kmetij je bilo manjših od 5 ha. o 30 % med 5–20 ha. o Nad 20 ha pa manj kot 3 % kmetij. Agrarna reforma (od 1919): * Zasnovana kot odgovor na socialne konflikte in politične potrebe, izvedena počasno, kompromisno in pogosto nedosledno. * Velike razlike v zakonodaji po regijah; neenoten pravni sistem. * V nekaterih regijah (npr. muslimanski deli) so še vedno obstajali fevdalni odnosi in zemljiška aristokracija (agi, begi). * Reforma je bila pogosto v korist Srbov, v škodo narodnih manjšin in slabših slojev. * Lastniki veleposesti so bile tudi cerkvene in bančne ustanove, ki so bile pri reformi pogosto izvzete. * Reforma je sicer formalno ukinila veleposesti, a jih je v praksi pogosto ohranila (npr. cerkve, banke). Ekonomika reforme: * Reforma ni bila brezplačna – novi lastniki so morali plačati odškodnino prejšnjim. * Prva faza (1919–24): večina zemlje dana v zakup. * Druga faza (1924–34): do lastništva so prišli le tisti, ki so zmogli plačati. * Od 1931 dalje je bila zemlja formalno priznana kot lastnina agrarnih interesentov. * Agrarni maksimum se je z leti zvišal z 57 ha na celo 288 ha (za gozd do 100 ha kot lovišče). Sklep: * Država ostaja pretežno agrarna, zaostala, z močno razdrobljeno zemljo in neuspešno ter neenotno agrarno reformo, ki je pogosto služila političnim in nacionalnim interesom.
149
* Napad na cvetno nedeljo 1941 je pomenil konec medvojne Jugoslavije.
* Politična nestabilnost: o Neprestano menjavanje vlad (od Protića do Simovića), nihče ni dokončal mandata. o Politična nestabilnost in menjave so onemogočile trajnejši razvoj na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju. * Hitro in presenetljivo lahek poraz Jugoslavije: o Hitler in Berlinski vrh so pričakovali večji odpor. o Kraljevina Jugoslavija in Kraljevina Grčija sta bili zadnji nezasedeni državi na Balkanu – cilj osi je bil preprečiti njuno povezavo. o Jugoslovanska vojska je bila nepregledna, nemodernizirana, poveljevali so ji predvsem Srbi, mobilizacija šele po napadu, poveljniki so uporabljali zastarele vojaške doktrine. * Vloga pete kolone: o Širjenje protivojnih idej, pristaši ustašev v vojski, povzročanje kaosa in demoralizacije. o Kaos, izdaje in organizirani razpad obrambe – vojna je bila sinonim za nesposobnost in izdajo. * Potek napada: o Nemci hitro prebijejo fronte (na JV in SZ), 9. aprila zavzamejo Makedonijo, 10. aprila Madžarska napade in povrne del ozemlja, 13. aprila Nemci vkorakajo v Beograd. o Vlada Simovića se umika, brez stika z realnostjo (pozivi k odporu, nakup hrane, sklep o nenapovedani kapitulaciji). o Kapitulacija jugoslovanske vojske podpisana 17. aprila 1941 v Beogradu. o Vlada in kralj Peter II. pobegneta prek Nikšića v Grčijo. * Rezultati vojne: o Okoli 375.000 vojakov in oficirjev pade v ujetništvo. o Vojna je trajala zelo kratko, država razpadla, nastale so okupacijske cone in nove tvorbe (NDH itd.). o Nemci so s tem zagotovili varnost svojega zaledja pred operacijo Barbarossa (napad na SZ) in postali gospodarji Balkana in Donave. o Vprašanje, ali bi brez državnega udara bilo kaj drugače, ostaja odprto; za Hitlerja je bilo ključnih 5 tednov, ki jih je izgubil. * Politični zaključek: o Politika »niti rat niti pakt« (Stojadinović) se je izkazala za neuspešno – pripeljala je do okupacije in razpada države.
150
INDUSTRIJA * Industrija ostaja nerazvita:
o Delež kmetov se v desetih letih zmanjša za le 3 odstotne točke – industrija ni sposobna niti prevzeti presežnega prebivalstva s podeželja. o Država je industrijsko šibka: ne zmore oskrbovati podeželja z industrijskimi/agrotehničnimi izdelki. o Poljedelstvo ostaja razdrobljeno in pretežno usmerjeno v žitarice (več kot 80 % površin), industrijske rastline predstavljajo le 2–3 %. o Intenzivna poljedelska proizvodnja in moderna industrija se ne razvijeta. * Posledice za družbo: o Masovno izseljevanje zaradi gospodarske stiske (ZDA, Južna Amerika, Evropa), vsakodnevne migracije za delo. o Okrog 450.000 ljudi je delalo na večjih posestvih, v državi pa je vladala visoka brezposelnost – skoraj 3 milijone ljudi. o Velika zadolženost kmetov: dolgovi do posameznikov, zadrug, bank. Gospodarska kriza dodatno poslabša razmere, moratorij 1932 ni rešil problema. o V času moratorija so si kmetje še naprej izposojali denar, zlasti pri vaških bogataših. * Nizka pismenost in izobrazba: o Popis 1931: velika razlika v pismenosti med banovinami – v Dravski banovini skoraj 95 %, drugje pogosto pod 40 %, ponekod celo pod 30 % (Vardarska banovina). o Povprečno je bila pismena malo več kot polovica prebivalstva. o Delež otrok v šolah nikjer ni presegel 12 %, v večini banovin je bilo to pod 10 %. o Slovenci so bili najrazvitejši v državi, ustanovitev univerze v Ljubljani je bila velik kulturni dosežek.
151
* Družbene značilnosti * Kmetje in politika
o Prevladuje patriarhalni način življenja, praznoverje, nerazgledanost, šibka izobrazba, pomanjkanje elektrike in informacij. o Velika razlika med razvitostjo (Slovenija, sever Hrvaške, Vojvodina – najbolj razviti predeli; Jug, Makedonija – najbolj zaostali). o Najbolj razviti so bili nemški naseljenci (manjšina) ter vasi v bližini mest. o Prosvetljensko vlogo so imeli učitelji, dijaki, študentje. * Kmetje in politika: o Kmetje so bili zanimivi za politike le pred volitvami, ko so jim obljubljali izboljšave. o Zaradi neizpolnjenih obljub so se oddaljevali od tradicionalnih strank. o Pogoste zadolžitve zaradi visokih davkov in slabega socialnega položaja – posledica izguba posesti. o Zadruge (kreditne, potrošniške, obrtne...) so pomagale pri organizaciji prodaje, kreditih, zadovoljile nekatere socialne in kulturne potrebe. Sklep: Kraljevina SHS/Jugoslavija je bila izrazito nerazvita, pretežno agrarna država z velikim socialnim razkorakom med regijami, nizko izobraženostjo, visoko zadolženostjo in šibko industrijsko bazo. Izstopale so posamezne bolj razvite regije in posamezne napredne vasi, a v celoti je bila država gospodarsko, družbeno in kulturno močno zaostala.
152
KULTURA, DRUŠTVA, URBANI RAZVOJ
* Društva so bila osnovna celica kulturnega življenja – izjemno razvita predvsem v Dravski banovini (več kot 5 društev na 1000 prebivalcev), v Vardarski bistveno manj. * Pomembna je bila vloga kinodvoran, zlasti v večjih urbanih središčih (Ljubljana, Beograd). * Zadruge so bile pomembne za gospodarski in kulturni razvoj, a so jih začele nadzorovati banke, država in politične stranke. * V slovenskem prostoru je zadružništvo podpirala SLS in Cerkev, pomenilo je temeljno gospodarsko varnost. * Po popisu 1931 se je število ljudi, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, izjemno povečalo; število ljudi v industriji in trgovini je naraščalo, a ostalo nizko (industrija 1921: 10 %, 1931: 11 %; v Sloveniji 22 %, v Vojvodini 15 %).
153
INDUSTRIJA IN GOSPODARSTVO
* Industrija je bila na nizkem nivoju; ni mogla prevzeti presežka s podeželja in oskrbovati države. * 1921 deluje le 1800 podjetij s 150.000 zaposlenimi (1,3 % prebivalstva!). * Največji razvoj industrije med 1920–23, po tem stagnacija, največji padec med gospodarsko krizo. * Industrija: prehrambna, poljedelska, lesna, elektro. Večina podjetij je majhnih (do 250 zaposlenih), le 55 podjetij ima več kot 1000 zaposlenih. * Neenakomerna razvitost med regijami – Slovenija, SZ Hrvaške in Vojvodina najbolj razvite. * Mestno prebivalstvo je maloštevilno (18 % v mestih do 10.000 prebivalcev). Mestna naselja so rasla (Beograd iz 110.000 na 238.000, Zagreb iz 108.000 na 200.000, Ljubljana iz 25.000 na 40.000 med 1921–1931). * Cleveland v ZDA je bil največje »slovensko« mesto na svetu po številu Slovencev.
154
DRŽAVNA POLITIKA DO INDUSTRIJE
* Država industrijo ščiti z carinami, lastnimi nakupi in (nedoslednim) protekcionizmom. * Tujci (predvsem Francozi in Angleži) investirajo v rudarstvo in nerazvite panoge zaradi nizke cene delovne sile in visokih donosov. * Bančni kapital je bil razdrobljen, najmočnejši na Hrvaškem, v Sloveniji pod nadzorom Cerkve. * Pogosta nerazvitost infrastrukture – železnice (9000 km), cest (32.000 km), rečni promet in skromna mornarica. * Industrijski kapital: slaba elektrifikacija, termo in hidroelektrarne zadostujejo le gospodinjstvom. V Mariboru je elektrifikacija potekala šele v dvajsetih letih 20. stoletja. * Velika zadolženost države – pred vojno 45 milijard dinarjev dolga, tujci vložili v industrijo le okoli 10 milijard dinarjev. * Plače nizke – leta 1938 v povprečju 38 dolarjev na prebivalca, kar kaže na revščino in nerazvitost. * Nizka urbanizacija in industrijska koncentracija v nekaj centrih (Beograd, Zemun, Pančevo, Maribor, Ljubljana). * Lastniki kapitala so imeli interes ohranjanja nizke razvitosti države zaradi lažjega doseganja dobičkov. SKLEP: Kraljevina SHS/Jugoslavija je bila kulturno in gospodarsko razdrobljena, z močnim društvenim življenjem in počasnim razvojem industrije, ki je bila neenakomerno razvita in ostala močno odvisna od tujega kapitala. Urbanizacija in izobrazba sta napredovali počasi, plače in življenjski standard so bili nizki, mestno prebivalstvo maloštevilno. Država se je borila z visoko zadolženostjo in stalnim zaostankom za evropskim povprečjem.