Gospodarsko statusno Flashcards
(198 cards)
1
Q
Gospodarsko pravo
A
Gospodarsko pravo je disciplina, ki se ukvarja s pravnimi normami in instituti, povezanimi z gospodarskim sistemom kot celoto, zlasti pa z delovanjem gospodarskih subjektov na trgu ter oblikovanjem, organizacijo in prenehanjem gospodarskih družb. Značilnost gospodarskega prava je prepletanje civilnih in javnopravnih norm.
Sistem pravil, ki spadajo v gospodarsko pravo, lahko razvrstimo na:
- razmerja, ki se nanašajo na osebe (statusni del); ta del obravnava subjekte, ki so posebej organizirani in tipični za gospodarsko pravo - gospodarske družbe;
- razmerja, ki se nanašajo na posle in vrednostne papirje, ki se obravnavajo v okviru obligacijskega prava;
- razmerja o ureditvi trga, ki obsegajo tržno in konkurenčno pravo.
2
Q
Gospodarski subjekti - OZ
A
Pojem gospodarskih subjektov je opredeljen v OZ v 13. členu, ki sicer nosi naslov gospodarske pogodbe in v drugem odstavku določa:« Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti«.
Za gospodarske subjekte v smislu OZ se štejejo:
gospodarske družbe;
druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
samostojni podjetniki posamezniki;
tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.
3
Q
Gospodarska pogodba
A
Za opredelitev GOSPODARSKE POGODBE je uveljavljeno subjektivno merilo, saj je bistvena značilnost subjektov, ki jo sklepajo. To so gospodarski subjekti, vendar pa te opredeli po dveh merilih:
ali so organizirani v določene pravnoorganizacijske oblike,
ali pa opravljajo pridobitno dejavnost in pri slednjih gre za gospodarske subjekte le tedaj, če je predmet pogodbe v zvezi s pridobitno dejavnostjo.
Pojem gospodarske pogodbe je pomemben iz razloga, ker se na gospodarsko pogodbo vežejo posebne zahteve ali posebni opredelilni elementi in posebne posledice.
Po OZ ima vsak gospodarski subjekt položaj profesionalne osebe, ta pa je vsak pravni subjekt (pravna ali fizična oseba), ki nastopa v pravnem prometu v zvezi z opravljanjem svojega poklica oziroma dejavnosti in ponuja določene storitve, za katere je potrebno posebno strokovno znanje, izkušnje in usposobljenost.
Iz pojma profesionalne osebe izhaja pojem profesionalne skrbnosti, ki jo OZ opredeli kot skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ)
Samo za GOSPODARSKE POGODBE se uporabljajo naslednja pravila OZ:
o uporabi poslovnih običajev, uzanc in poslovne prakse (12. člen);
splošni pogoji poslovanja (120., 121. čl. OZ) – akti, ki jih sprejemajo gospodarski subjekti, da z njimi vnaprej urejajo pravna razmerja s svojimi komitenti oz. strankami v množičnih in tipiziranih pravnih razmerjih. za splošne pogoje poslovanja se štejejo tudi razna opozorila, ki so dostopna javnosti. splošni pogoji vežejo, kadar jih zakon določa oz. zakon izrecno pooblašča podjetja, da lahko določijo te enostranske pogoje, pri čemer mora biti za veljavnost pogojev podano soglasje volje obeh strank, pogoji morajo biti objavljeni na običajen način in pogoji morajo biti stranki znani oz. bi ji morali biti znani. Nična so določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, tudi če jih odobri pristojne organ.;
obveznost iz gospodarske pogodbe izročitev dolgovane stvari javnemu skladišču na račun upnika ima učinke položitve pri sodišču (2. odstavek 304. člena);
posebno pravilo o času, potrebnem za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb (349. člen);
domneva oderuških obresti ne velja za gospodarske pogodbe (2. odstavek 377. člena);
domneva solidarnosti dolžnikov deljive obveznosti, ki je nastala z gospodarsko pogodbo (394. člen) – če je več dolžnikov pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, odgovarjajo solidarno, razen če so pogodbeniki izrecno odklonili solidarno obveznost. notranji dogovor med dolžniki nasproti upniku ne velja, njemu so odgovorni solidarno.;
prenos denarne terjatve, ki je nastal na podlagi gospodarske pogodbe, učinkuje tudi, če sta upnik in dolžnik dogovorila, da upnik te terjatve ne bo smel prenesti (4. odstavek 417. člena);
prodajna pogodba, ki je gospodarska pogodba, nastane, čeprav kupnina ni določena oziroma določljiva, kupec pa dolguje običajno oziroma primerno kupnino (2. odstavek 442 .člena);
krajši rok za obvestilo o očitnih in skritih napakah prodane stvari (1. odst. 461. člena in 1. odstavek 462. člena –nemudoma, sicer 8 dni);
pravilo, ki se uporablja pri gospodarski prodajni pogodbi takrat, ko je prodajalec kupcu dal večjo količino, kot je bilo dogovorjeno (473. člen);
v primeru prodaje po vzorcu oziroma modelu, prodajalec odgovarja po pravilih za stvarne napake, če stvar ne ustreza vzorcu oziroma modelu (518. člen);
pri gospodarskih pogodbah posojilojemalec dolguje obresti tudi, če niso bile dogovorjene (2. odstavek 570. člena );
pri gospodarski pogodbi porok odgovarja kot porok in plačnik, če ni dogovorjeno kaj drugega (4. odstavek 1019. člena).
Velja opozoriti na učinke pridržne pravice po 264. členu OZ – poplačilo iz vrednosti dolžnikove stvari kot zastavni upnik, enako pridobijo zastavno pravico špediterji in prevozniki ter komisionarji, in če se ta pravica uveljavlja v zvezi z insolvenčnim postopkom zlasti s stečajnim postopkom, potem ima takšen zastavni upnik, ki je zastavno pravico pridobil v zvezi z gospodarsko pogodbo poseben status, saj mu glede na ureditev po 282. členu ZFPPIPP tako pridobljene ločitvene pravice ni potrebno prijaviti v stečajnem postopku in jo lahko uveljavi izven sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo ločitveno pravico.
Izvensodna prodaja zastavljene stvari (167/1. člen SPZ): Zastavni upnik in zastavitelj se lahko z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena premičnina lahko proda izvensodno. Dogovor o izvensodni prodaji mora biti sklenjen pisno. Pri zastavnih pogodbah, ki se po določilih obligacijskega prava štejejo za gospodarske pogodbe, se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva.
Ta pravila so za gospodarske pogodbe lex specialis.
4
Q
Gospodarski spor
A
Pojem gospodarski subjekt NI opredelilni element za definicijo GOSPODARSKEGA SPORA. Postopek o gospodarskih sporih urejajo določbe členov 480 do 496 Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Gospodarski spor po subjektivnem kriteriju je spor, v katerem nastopajo kot stranke gospodarski subjekti:
1) v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost;
2) v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in
3) v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami, zavodi (vključno javni zavod), zadrugami, državo ali samoupravno lokalno skupnostjo. (481. člen ZPP)
Vendar spori med temi osebami niso gospodarski, če gre za:
spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in
spore zaradi motenja posesti.
4) t.i. statusni gospodarski spori so
1. v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb;
2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov), izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov,
3. v sporih med zadružniki, zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja, za katere je treba uporabiti zadružno pravo. (482. čl. ZPP)
5) spori med zgoraj naštetimi osebami ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
Gospodarski spor po objektivnem kriteriju je spor, ki po svoji vsebini veljajo za gospodarske spore, ne glede na to, kdo so stranke:
1) v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju, in v sporih. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov
2) v sporih, izvirajočih iz vpisov v sodni register,
3) v sporih iz koncesijskih pogodb;
4) v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe, kadar se ta nanaša na spor, ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih;
5) v sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence,
6) v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. (483. člen ZPP)
Kdaj je spor gospodarski, če gre za sosporništvo? Če gre za materialno sosporništvo (sosporniki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti, njihove pravice in obveznosti se opirajo na isto pravno podlago, gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti), je spor gospodarski, če je vsaj en sospornik gospodarska družba, zavod, zadruga, država, lokalna skupnost ali podjetnik posameznik pri opravljanju pridobitne dejavnosti.
Načela postopka
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – pomembna je hitrost reševanja sporov;
omejitev obligatornosti glavne obravnave – predsednik senata lahko brez naroka izda odločbo, ko po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbo;
načelo pismenosti – stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik;
V zvezi s pravili postopka v gospodarskih sporih še velja:
- Posebna izbirna krajevna pristojnost: Poleg sodišča splošne pristojnosti je pristojno tudi sodišče kraja, kjer bi moral toženec po sporazumu strank izpolniti pogodbo (forum solutionis), če gre za:
- spor o ugotovitvi (ne)obstoja pogodbe; ali
- spor za izpolnitev ali razvezo pogodbe; ali
- odškodninski spor zaradi neizpolnitve pogodbe.
- Priprave na glavno obravnavo - v nujnih primerih lahko sodišče takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpiše glavno obravnavo. Narok lahko določi po telefonu, brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev.
- Glavna obravnava - sodišče lahko brez naroka izda odločbo, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe.
- Poskus poravnave - stranki lahko sporazumno predlagata preložitev naroka, da poskusita skleniti poravnavo.
- revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000 EUR. To ne velja za spore glede varovanja intelektualne lastnine in varstva konkurence, v katerih je uveljavljen vsebinski kriterij dovoljenosti revizije (competentia rationae causae);
- ne veljajo določbe o mirovanju postopka;
- verodostojne listine, na podlagi katere se izda plačilni nalog, ni treba priložiti v izvirniku ali overjenem prepisu, zadošča, če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe; v postopku v gospodarskih sporih ni dovoljen nedokumentiran plačilni nalog;
- spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatve, ki ne presega 4.000 EUR;. V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena tega zakona izdelana, če stranka napove pritožbo; rok za napoved pritožbe je 8 dni; zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka, ki je napovedala pritožbo.
V sodni praksi veljajo in se uporabljajo določila o sodbi s skrajšano obrazložitvijo tudi v primeru, ko se postopek nadaljuje v pravdnem postopku po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvrši na podlagi verodostojne listine.
5
Q
Pojem gospodarske družbe
A
Temeljni korporacijski pravni predpis, ki ureja status gospodarskih družb, njihovo organiziranost, delovanje in povezovanje je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, UL RS 55/2015, veljaven od 8.8. 2015).
Po tem zakonu je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Družbe se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.
Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:
- kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba (tiha družba, ki ni več urejena, in dvojna družba) ali
- kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. (3. čl. ZGD-1)
Kriterij za delitev družb je odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
- osebna družba: poleg družbe odgovarja za obveznosti družbe vsaj en družbenik z vsem svojim premoženjem, upnik lahko poseže na premoženje družbe in družbenika
- kapitalska družba: družba sama odgovarja za svoje obveznosti, upnik lahko poseže samo na premoženje družbe. Družbenik tvega samo svoj vložek in tudi če so dolgovi družbe večji od družbenega premoženja, upniki ne morejo poseči po premoženju družbenika
Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače.
Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Vpis v sodni register ima nasproti 3. osebam pravni učinek šele od trenutka objave posameznega podatka v sodni register. (3. člen ZGD-1)
6
Q
Pravna osebnost
A
ZGD-1 določa, da so vse družbe pravne osebe in kot take so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. (4. čl. ZGD-1)
NASTANEK GOSPODARSKE DRUŽBE
a) Akt o ustanovitvi
- akt o ustanovitvi je družbena pogodba, razen pri d.d. je akt o ustanovitvi statut
- v družbeni pogodbi ali statutu se družbeniki dogovorijo o pravni obliki družbe in o medsebojnih razmerjih
- družbena pogodba ali statut pomenita izjavo volje družbenikov
- vendar z družbeno pogodbo in statutom še ne nastane pravna oseba
b) Vpis v sodni register
- da bi gospodarska družba pridobila lastnost pravne osebe, jo je treba vpisati v sodni register
- gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe s trenutkom vpisa v sodni register (5. čl. ZGD-1)
- z vpisom javnosti postane znano, da je družba nastala, sicer nastanek pravne osebe navzven ni razviden
- Pred vpisom v register se za razmerje med družbeniki in družbenicami uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi (societa). Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem. Če je teh oseb več, so odgovorne solidarno. Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu. (5. čl. ZGD-1)
7
Q
Dejavnost
A
Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Z zakonom se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom, nekatere vrste družb ali organizacije.
Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi, vendar sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
Pravni posli, ki jih sklene družba z drugimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v statut ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle (t.i. pravni posli ultra vires), so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v statutu ali družbeni pogodbi še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev (izjema od načela publicitete sodnega registra!). (6. čl. ZGD-1)
Dejavnost družbe je skup aktivnosti – poslov, ki jih opravlja družba. Ti posli obsegajo celotno delovanje družbe, usmerjeno k uresničitvi namena (cilja) družbe, na področju, ki z določitvijo dejavnosti v pravilih družbe konkretneje opredeljuje namen delovanja družbe. Delovanje družbe (kot umetne družbene tvorbe) se v zunanjem svetu izraža prek delovanja:
zaposlenih v družbi,
oseb, ki v družbi opravljajo poslovodno funkcijo, in
oseb, ki na podlagi drugih pravnih razmerij z družbo (npr. podjemne pogodbe) delujejo v imenu družbe.
Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register. (6/6. čl. ZGD-1), kar pomeni, da dejavnosti ni več določena kot podatek, ki se vpisuje v sodni register.
8
Q
Odgovornost za obveznosti
A
Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. (7. čl. ZGD-1)
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Osebne družbe:
ZGD-1 določa pri osebnih družbah odgovornost družbenikov, in sicer pri družbi z neomejeno odgovornostjo tako, da so upnikom solidarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem, in če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno (100/1. člen ZGD-1) - velja torej subsidiarna solidarna odgovornost.
Pri komanditni družbi odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem najmanj en družbenik (komplementar) najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti (komanditist) (135/1. čl. ZGD-1); vendar pa je komanditist odgovoren upnikom za obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bo ga moral vplačati po pogodbi, sicer velja subsidiarna odgovornost (145. čl. ZGD-1).
Kapitalske družbe:
d.o.o.: Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni (472. čl. ZGD-1), kar pomeni, da odgovarja samo družba s svojim premoženjem, družbeniki, ki zagotovijo osnovni kapital pa ne
d.d.: Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom. (168/2,3. čl. ZGD-1)
K.d.d.: najmanj en družbenik je odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni (464/1. čl. ZGD-1).
V 8. členu je urejen pravni institut spregleda pravne osebnosti in določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki:
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje, kot posameznike, prepovedan,
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot svojim lastnim premoženjem, ali
če so v svojo korist ali korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. (8/1. čl. ZGD-1)
9
Q
Poslovodstvo - splošno
A
Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij. (10. čl. ZGD-1)
10
Q
Zastopanje
A
Zastopanje družbe je treba ločiti od predstavljanja družbe:
- zastopanje pomeni delovanje v imenu in na račun družbe nasproti tretjim, z namenom zavarovati premoženjskopravne interese družbe; gre za nastopanje v pravnem prometu, ki povzroča spremembe v pravni sferi družbe (pridobivanje pravic in obveznosti za družbo) iz pr. posla nastanejo posledice za družbo.
- predstavljanje pomeni nastopanje v imenu družbe pred pristojnimi državnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoženjskopravne narave, gre za dejanska opravila ne za pravna dejanja
Vrste zastopanja: zakoniti zastopnik, statutarni zastopnik, zastopanje pooblastilu (pooblaščenec), prokurist, trgovski potnik, poslovni pooblaščenec, pooblaščenec po zaposlitvi.
ZGD-1 ne ureja vseh vrst zastopnikov družb, ampak samo ZAKONITE ZASTOPNIKE (osebno odgovorni družbeniki osebnih družb oz. poslovodstvo družbe) - člane zastopniškega organa družbe. Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. (32. čl. ZGD-1)
Zakoniti zastopniki so nujna korporacijsko pravna značilnost (korporacijsko pravni atribut) družbe, saj ta (kot umetna, pravna tvorba) sama (po sebi) nima psihofizičnih (bioloških) lastnosti, potrebnih za samostojno izražanje pravnoposlovne volje. V zvezi s prej navedenimi t.i. korporacijskimi zastopniki ZGD-1 ureja:
- predpostavke za pridobitev upravičenja za zastopanje družbe,
- (zakonsko) dovoljene omejitve upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov v razmerju do tretjih in
- pravne učinke zastopanja v razmerju do tretjih.
ZAKONITI ZASTOPNIKI
- zakoniti zastopnik ima pooblastilo za zastopanje v zakonu – izvirno pooblastilo za zastopanje
- zastopnik izjavlja in oblikuje voljo za zastopanje družbe, ker družba ni sposobna sama izjaviti volje
- zakoniti zastopniki so določeni v zakonu glede na pravno obliko družbe:
- d.n.o.: vsi družbeniki,
- k.d.: vsi komplementarji,
- d.o.o.: poslovodja družbe,
- d.d.: vsi člani uprave družbe,
- K.d.d.: vsi komplementarji
- pooblastila zakonitega zastopnika so lahko omejena v aktu o ustanovitvi
- zaradi varnosti tretjih oseb morajo biti pooblastila zakonitega zastopnika zapisana v sodni register tretja oseba se mora v registru prepričati, kakšna pooblastila ima zakoniti zastopnik, s katerim sklepa pogodbo
- če zakoniti zastopnik, ki ima omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, je takšna pogodba izpodbojna s strani družbe, ker bi tretja oseba mogla in morala vedeti za omejena pooblastila (publiciteta registra)
- če pa ima zakoniti zastopnik omejeno pooblastilo samo z internim navodilom ali sklepom, to ne velja navzven proti tretji osebi in ne vpliva na veljavnost pravnega posla, ker tretja oseba tega ni mogla vedeti.
STATUTARNI ZASTOPNIK
- statutarni zastopnik je zastopnik, ki je določen v aktu o ustanovitvi družbe
- akt o ustanovitvi lahko določa, da zastopajo družbo poleg zakonitega zastopnika tudi druge osebe
- akt o ustanovitvi določi vsa pooblastila statutarnega zastopnika
Ureja pa ZGD-1 tudi PROKURO kot posebno obliko splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe.
Ne ureja pa:
- pravnih posledic kršitve (notranjih) omejitev upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov in
- predpostavk ter pravnih učinkov zastopanja družbe po drugih pooblaščencih.
Glede teh vprašanj tudi za zastopanje družb veljajo splošna pravila obligacijskega prava, urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ).
Korporacijski zastopniki družbe so tisti zastopniki, katerih upravičenje za zastopanje temelji bodisi neposredno na zakonu, bodisi ga pridobijo z imenovanjem na tisto funkcijo (v organu družbe), za katero ta zakon oziroma pravila družbe (družbena pogodba oz. statut v skladu z zakonom), kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje družbe. Glede pristopa k ureditvi zastopnikov v
ZGD-1 je treba razlikovati dve skupini:
v prvo skupino spadajo korporacijski zastopniki, ki so (praviloma) hkrati upravičeni tudi voditi posle družbe, torej poslovodstvo,
v drugo skupino pa spadajo prokuristi družbe, za katere je značilno, da niso zakoniti zastopniki družb, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpajo iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.
11
Q
Omejitve upravičenja korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe
A
Zaradi narave pravnega instituta korporacijskih zastopnikov kot nujne korporacijske značilnosti družbe (ki kot umetna tvorba nima lastne poslovne sposobnosti) upravičenje korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe v razmerju do tretjih praviloma ne more biti omejeno. Korporacijski zastopnik je upravičen (v razmerju do tretjih) v imenu in za račun družbe opravljati vsa pravna dejanja, ki jih lahko opravlja družba. Od opisanega splošnega pravila pa (tudi z učinki v razmerju do tretjih) veljata dve skupini izjem:
- upravičenje za zastopanje je omejeno na delovanje, ki je v skladu z namenom delovanja družbe,
- upravičenje posameznega korporacijskega zastopnika za zastopanje družbe je pri posamezni pravnoorganizacijski obliki omejeno s pravili o skupnem zastopanju, bodisi neposredno po zakonu
(to velja za delniško družbo), bodisi na podlagi pravil družbe v skladu z zakonom.
12
Q
Zakonsko dovoljene omejitve - skupno zastopanje
A
Edina zakonska dovoljena (t.i. statutarna) omejitev upravičenja posameznega korporacijskega zastopnika, ki ima tudi učinke v razmerju do tretjih, so pravila o skupnem zastopanju. Za skupno zastopanje je značilno, da je pogodba veljavno sklenjena (oz. drugo veljavno pravno dejanje opravljeno), če izjavijo voljo za sklenitev pogodbe (v imenu družbe) vsi korporacijski zastopniki, za katere bodisi zakon bodisi pravila družbe v skladu z zakonom določajo, da družbo skupno zastopajo. Skupno zastopanje zato omejuje upravičenje posameznega korporacijskega zastopnika za (samostojno) zastopanje družbe.
13
Q
omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika
A
1) Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:
1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja;
2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV;
3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV;
4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
6. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi prekrška po 26. točki prvega odstavka 685. člena tega zakona.
(2) Omejitev iz 3. točke prejšnjega odstavka ne velja za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je ta oseba:
- banka oziroma banka države članice po zakonu, ki ureja bančništvo, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev,
- zavarovalnica oziroma zavarovalnica države članice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalniških poslov,
- Republika Slovenija, Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenski državni holding, d.d., D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., ali
- delež dosegla zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
- borznoposredniška družba po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP;
- borza po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP; ali
- družba za upravljanje po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP.
(3) Ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev.
(4) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja:
- za osebe iz drugega odstavka tega člena,
- za ustanavljanje namenskih družb s strani specialnih alternativnih investicijskih skladov oziroma upravljavcev alternativnih investicijskih skladov v njihovem imenu v skladu z določbami zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ter zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
- za srednje in velike družbe, kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije.
(5) Omejitev iz 2. točke prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na javno objavo na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ne velja za stečajnega dolžnika, ki mu sodišče dovoli poslovanje kot podjetniku ali zasebniku v skladu z določbami o osebnem stečaju v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Stečajni dolžnik pri ponovnem vpisu v Poslovni register Slovenije predloži pravnomočni sklep sodišča.
(6) Omejitev iz tretjega odstavka tega člena ne velja, če družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, izpolnjujejo naslednje pogoje:
- imajo odprt transakcijski račun;
- niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
- nimajo neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini več kot 50 eurov;
- niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljene na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV, in
- ima neprekinjeno vsaj dva meseca zaposleno osebo ali obvezno zavarovanega družbenika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, za najmanj polovični delovni čas.
(7) Omejitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena preneha z izbrisom iz kazenske evidence.
(8) Omejitvi iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena prenehata, ko davčni organ za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki je bila objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov ali na seznamu zavezancev za DDV, izda potrdilo o tem, da ta oseba ali kapitalska družba, v kateri je ta oseba neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v njenem kapitalu, nima zapadlih neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini 50 eurov, in da ima izpolnjene vse obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače. Potrdilo iz prejšnjega stavka ob vpisu v sodni register ali Poslovni register Slovenije ne sme biti starejše od dneva objave zadnjega seznama iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek potrdilo ne sme biti starejše od 15 dni.
(9) Omejitev iz 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena preneha v treh letih od dneva pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je nastopila omejitev iz 4. oziroma 6. točke prvega odstavka tega člena.
(10) Omejitev iz 5. točke prvega odstavka tega člena preneha v enem letu od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra.
(11) Registrski organi, določeni s tem zakonom, in notarji po uradni dolžnosti z zahtevo v elektronski obliki v kazenski evidenci ter evidenci pravnomočnih odločb sodišč, ki ju upravlja Ministrstvo za pravosodje, v evidenci Inšpektorata Republike Slovenije za delo, evidenci Tržnega Inšpektorata Republike Slovenije in evidenci Finančne uprave Republike Slovenije preverijo, ali za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije obstaja omejitev iz 1., 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
(12) Obstoj omejitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena pristojni organi iz prejšnjega odstavka preverijo tudi v primeru ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika s strani fizične ali pravne osebe iz druge države članice ali tretje države. Če ustrezne evidence ne omogočajo vzajemne izmenjave podatkov med Republiko Slovenijo, drugo državo članico ali tretjo državo, ustanovitelj, podjetnik oziroma pridobitelj statusa družbenika pristojnemu organu iz prejšnjega odstavka neobstoj omejitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena izkaže s predložitvijo naslednjih dokazil:
- izpis iz ustreznega registra, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za omejitev ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v zvezi s 1. in 4. točko prvega odstavka tega člena;
- potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, iz katerega je razvidno, da ustanovitelj družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, nima neporavnanih davčnih obveznosti v zvezi z 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena.
Dokumenti, predloženi za namen dokazovanja neobstoja omejitve ustanavljanja družb, podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika, ne smejo biti starejši od 30 dni.
(13) Omejitev iz 2., 3., in 5. točke prvega odstavka, omejitev iz tretjega odstavka in izpolnjevanje pogojev iz drugega, četrtega ter šestega odstavka tega člena se samodejno preverja v informacijskem sistemu za podporo poslovnim subjektom pred oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije z neposredno elektronsko izmenjavo podatkov med:
- Poslovnim registrom Slovenije, Finančno upravo Republike Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru omejitev iz 2., 3., in 5. točke prvega odstavka tega člena ter glede izpolnjevanja pogojev iz druge, tretje in četrte alineje šestega odstavka tega člena,
- Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prve alineje šestega odstavka tega člena in
- Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru preverjanja izpolnjevanja pogojev iz pete alineje šestega odstavka tega člena.
(14) Če so podani razlogi za omejitev iz 2. in 3. točke prvega odstavka, omejitev iz tretjega odstavka in niso izpolnjeni pogoji iz drugega, četrtega ter šestega odstavka tega člena, informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom onemogoči oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Točka za podporo poslovnim subjektom ali notar stranko obvestita o obstoju in vrsti omejitve ter jo napotita na Finančno upravo Republike Slovenije, razen če oseba iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena predloži potrdilo iz osmega odstavka tega člena.
(15) Centralna depotna družba in Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve si za izvajanje 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena dnevno izmenjujeta podatke Poslovnega registra Slovenije in centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(16) Za namene tega člena se šteje, da ima družba odprt transakcijski račun, če je vpisan v Poslovni register Slovenije.
(17) Za namene tega člena se šteje, da so vse družbe, ki nimajo vpisane velikosti v Poslovnem registru Slovenije, mikro družbe.
14
Q
Prokurist
A
Splošne značilnosti prokure
Prokura je oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe. O podelitvi prokure odloča poslovodstvo družbe, ki v imenu družbe izjavlja njeno poslovno voljo (torej zakoniti korporacijski zastopnik družbe), če pravila družbe v skladu z zakonom (odvisno od pravnoorganizacijske oblike družbe) ne določajo drugačnega postopka podelitve prokure.
Drugače kot upravičenje korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe, ki ne more biti (z učinkom v razmerju do tretjih) omejeno na določeno vrsto poslov oziroma določeno področje oziroma območje poslovanja družbe, je po drugem odstavku 33. člena ZGD-1 upravičenje prokurista za zastopanje družbe lahko omejeno tudi samo na predmet poslovanja posamezne podružnice družbe. Taka omejitev ima učinke v razmerju do tretjih samo, če je vpisana v sodni register.
Skupna prokura
Podobno kot upravičenje posameznega člana poslovodstva družbe je tudi upravičenje posameznega prokurista za zastopanje družbe omejeno s pravili o skupnem zastopanju - skupni prokuri. Pri skupnem zastopanju pravna dejanja, ki jih opravijo zastopniki v imenu družbe, učinkujejo za družbo v razmerju do tretje osebe samo, če jih opravijo (dajo ustrezno izjavo volje) vsi zastopniki skupno. Pravna dejanja, ki jih tretje osebe opravijo v razmerju do družbe, pa učinkujejo že, če so opravljena (če je dana ustrezna izjava volje) samo enemu od skupnih zastopnikov. Po tretjem odstavku 34. člena ZGD-1 akt o ustanovitvi (družbena pogodba ali statut) lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki. Tudi takšno skupno zastopanje je zakonsko dovoljena omejitev upravičenja za zastopanje, ki učinkuje v razmerju do tretjih oseb.
Obseg prokure
Tudi za prokuro (enako kot za korporacijske zastopnike družbe - poslovodstvo družbe) velja splošno pravilo, da upravičenja prokurista pravno učinkovito (v razmerju do tretjih) ni mogoče omejiti. Od tega splošnega pravila veljajo naslednje izjeme:
- omejitev upravičenja za zastopanje družbe pri pravnih poslih, katerih posledica je bodisi odsvojitev bodisi omejitev nepremičnin, saj za te posle prokurist po prvem odstavku 35. člena ZGD-1 potrebuje posebno (posamično) pooblastilo zakonitega zastopnika družbe,
- omejitev upravičenja za zastopanje samo na predmet poslovanja posamezne podružnice (drugi odstavek 33. člena ZGD-1) in
- določitev skupne prokure (prvi in tretji odstavek 34. člena ZGD-1).
Drugačne omejitve prokure (od prej navedenih) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih (drugi odstavek 35. člena ZGD-1). Prokurist v mejah upravičenj zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi (35/3. čl. ZGD-1) – gre za zakonito pooblastilo za zastopanje pred sodišči.
15
Q
Pooblaščenci
A
Poleg korporacijskih zastopnikov in prokuristov lahko družbo zastopajo tudi (drugi) POOBLAŠČENCI. To so osebe, ki jim družba podeli pooblastilo za zastopanje s pravnim poslom (prvi odstavek 74. člena OZ). V imenu družbe lahko (pravno učinkovito) podeli pooblastilo za zastopanje samo korporacijski zastopnik (oziroma v primeru skupnega zastopanja tisti korporacijski zastopniki, ki družbo skupno zastopajo, skupaj) razen, prokurista. Za zastopanje družbe na podlagi pooblastila, ki ga (v imenu družbe) podeli korporacijski zastopnik, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o zastopanju, urejena v 69. do 73. členu OZ in o pooblastilu, urejena v 74. do 79. členu OZ. Prav tako pa OZ ureja tudi posebni obliki poslovnega pooblastila (zastopanja gospodarskih družb):
a) POOBLASTILO PO ZAPOSLITVI (80. člen OZ):
- pooblaščenec po zaposlitvi je delavec v družbi, ki opravlja delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem določenih pogodb (prodajalci v trgovinah, delavci v gostinstvu (natakarji), delavci pri poštnih in bančnih okencih, itd ). Te osebe imajo na podlagi pogodbe z gopspodarsko družbo ali s.p. tudi pooblastila za sklepanje nekaterih pogodb, v mejah opravljanja delovnih opravil (npr. prodajalec: sklepanje kupoprodajne pogodbe) - pooblastilo z delovnim mestom
- obseg pooblastila se presoja glede na običaje – ali tako dejanje običajno spada v delovno področje delavca
b) UPRAVIČENJE TRGOVSKEGA POTNIKA ZA ZASTOPANJE (81. člen OZ):
- je posebna vrsta pooblaščenca, ki sme zastopati družbo pri prodaji blaga
- opravlja določena dela zunaj sedeža gosp. družbe in ni nujno da sklepa pogodbe
- pooblaščen je le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu; v dvomu nima pravice sklepati pogodb, temveč lahko le zbira naročila
- trgovski potnik ima določena upravičenja, čeprav mu ni bilo dano pooblastilo, in sicer lahko sprejema izjave glede napak blaga (reklamacije) in glede izpolnitve pogodbe, sklenjene z njegovim sodelovanjem in ukrene vse potrebno za ohranitev pooblastiteljevih pogodbenih pravic.
- trgovski potnik, ki lahko sklepa prodajne pogodbe, pa brez posebnega pooblastila ni pooblaščen za sklepanje pogodb na kredit in sprejemanje kupnine
c) POSLOVNI POOBLAŠČENEC
- ima splošno pooblastilo, na podlagi katerega ima pravico sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so običajni pri opravljanju poslovne dejavnosti družbe
- obseg pooblastila se presoja glede na naravo posla – ali je posel običajen pri opravljanju dejavnosti družbe
- ne more sklepati vseh pogodb po zakonu
Ti drugi pooblaščenci se ne vpisujejo v sodni register.
16
Q
Firma
A
Gospodarsko družbo označuje: :
- firma: ime s katerim družba posluje (12/1. čl. ZGD-1) in se predstavlja navzven
- blagovna oz. storitvena znamka: označba, s katero lahko družba označuje svoje proizvode, na določeno blago lahko daje blagovno znamko samo tista družba, ki je pridobila pravico blagovne znamke
- označba geografskega porekla blaga: nekateri proizvodi so znani po tem, da so nastali v določenih geografskih okoljih (Kras – kraški teran, kraški pršut)
- Firma je ime, s katerim družba posluje oz. ime s katerim se družba predstavlja navzven
- firma družbe mora biti vpisana v sodni register
- po firmi se družba loči od drugih – gre za distinktivni, razlikovalni znak
- blago se danes ocenjuje tudi po firmi, ne le po kvaliteti (nekatere so sinonim za visoko kvaliteto – Mercedes)
- pravni red ščiti firme s pravom industrijske lastnine
SESTAVINE FIRME (Lučka, pogrebne storitve, d.o.o.)
- označba dejavnosti: v firmi mora biti oznaka, ki napotuje na dejavnost družbe (pogrebne storitve) (12/2. čl. ZGD-1); to je označba bistvene dejavnosti, ne rabijo biti vključene vse dejavnosti družbe. Zahteva, da mora firma družbe vključevati oznako predmeta njenega poslovanja, ne pomeni, da bi morale biti v firmi vključene (predpisane) vse dejavnosti, ki jih družba po svojih pravilih (družbeni pogodbi ali aktu o ustanovitvi) opravlja. Oznaka predmeta poslovanja kot del firme družbe mora vključevati samo bistveno (kratko) označbo, ki je povzetek najpomembnejšega poslovanja družbe (npr. poslovanje z nepremičninami, gostinstvo, informacijske tehnologije).
- označba pravne oblike družbe: v firmi mora biti navedeno za katero izmed 6 možnih oblik družbe gre, lahko je zapisana s kratico ali celim imenom (d.o.o. ali družba z omejeno odgovornostjo)
- dodatna sestavina: Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje nakazujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali vsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave firme ali znakom poslovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. (13. čl. ZGD-1)
Sestavino, ki družbo individualizira, imenujemo tudi fantazijsko poimenovanje. Med fantazijska pojmovanja spadajo kratice, fantazijska imena (ki nimajo hkrati narave označbe družbenikov družbe) in skovanke iz živega oziroma mrtvega jezika, ki v običajni jezikovni rabi nimajo posebnega pomena.
Pri osebnih družbah (d.n.o. in k.d.) mora biti iz dodatne sestavine razvidno ime družbenika, ki poleg družbe še odgovarja s premoženjem, pri kapitalskih družbah (d.o.o., d.d., in k.d.d.) je dodatna sestavina poljubna: kratice, fantazijska imena (ki nimajo hkrati narave označbe družbenikov družbe) in skovanke, ki v običajni rabi nimajo posebnega pomena. (27. čl. ZGD-1)
Firma ne sme vsebovali imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij (14. čl. ZGD-1).
Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (15/1. čl. ZGD-1).
Firma ne sme vsebovati besed, ki:
- nasprotujejo zakonu ali morali,
- vsebujejo znane blagovne znake drugega upravičenca,
- vsebujejo ali posnemajo uradne znake (17. čl. ZGD-1).
Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register. Družba lahko uporablja skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre. Skrajšana firma se vpiše v register. (19. čl. ZGD-1) Firma mora biti v slovenskem jeziku. Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. (20. čl. ZGD-1)
Firme družb
- S.P.: firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika, označbo dejavnosti in označbo “s.p.”, lahko uporablja tudi skrajšano firmo – ime in priimek podjetnika, označbo s.p.
- d.n.o.: dodatna sestavina firme mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika in navedbo, da je družbenikov več (Kranjc in drugi) ter označbo d.n.o.
- k.d.: dodatna sestavina firme mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in označbo k.d., imena komanditista ne sme biti v firmi
- d.o.o.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo d.o.o.
- d.d.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo d.d.
- K.d.d.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo k.d.d. (27. čl. ZGD-1)
Firma družbe, katere družbenik je druga družba
Če je družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe družba, se v vnese firma družbe kot družbenik. (28. čl. ZGD-1)
17
Q
Načela firmskega prava
A
Pri določitvi (izbiri) firme družbe je treba upoštevati splošna načela firmskega prava, ki so:
- načelo obveznosti firme,
- načelo resničnosti firme,
- načelo izključnosti firme.
Načelo obveznosti firme pomeni, da je firma obvezna korporacijska pravna značilnost (korporacijskopravni atribut) vsakega gospodarskega podjema, ki je organiziran v obliki družbe oziroma podjetnika. Posebna vidika načela obveznosti firme pa sta tudi:
- pravilo o obvezni uporabi firme pri poslovanju družbe in
- pravilo o enotnosti firme, po kateri mora družba pri svojem poslovanju uporabljati eno samo firmo.
Načelo resničnosti firme pomeni, da mora firma družbe obsegati samo resnične značilnosti (lastnosti) družbe, in da ne sme obsegati zavajajočih sestavin, ki bi lahko zavajale (povzročale zmoto), poslovne partnerje družbe ali druge subjekte na trgu, na katerem družba posluje.
Načelo izključnosti firme izraža temeljno funkcijo firme kot sredstva individualizacije gospodarskega podjema, katerega nosilec je družba. Načelo izključnosti firme pomeni, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firm vseh drugih družb, in je uzakonjeno v prvem odstavku 21. člena ZGD-1. Posamezni vidiki načela izključnosti firme (zahteve po jasni individualizaciji) pa so urejeni tudi v pravilu, po katerem mora firma kapitalske družbe vsebovati sestavino, po kateri se razlikuje od firme drugih družb (četrti oziroma peti odstavek 27. člena v zvezi s 1. stavkom 13. člena ZGD-1).
18
Q
Nameravana firma
A
Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma). Nameravana firma mora ustrezati zakonskim določbam o firmi. Registrski organ po
uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v enem letu od vpisa od nameravane firme. (22. čl. ZGD-1)
19
Q
Varstvo firme
A
Registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami ZGD-1 (v nadaljevanju: tega zakona), ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v Republiki Sloveniji. Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme ima pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Tožbo je mogoče vložiti najpozneje v 3 letih po vpisu firme druge družbe ali po vpisu nameravane firme. Tožbo lahko vložiti tudi družba, katere firma je prizadeta, če druga družba nepravilno uporablja svojo firmo. Te določbe ne posegajo v predpise o varstvu konkurence in druge predpise, ki varujejo firmo. (23. čl. ZGD-1)
20
Q
Prenos firme
A
Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem. (24. čl. ZGD-1)
21
Q
Vpliv prenehanja družbeništva v družbo
A
Če družbenik, čigar ime in priimek je v firmi, preneha biti družbenik družbe, lahko družba nadaljujejo poslovanje z dosedanjo firmo le z njegovim izrecnim soglasjem. Če družbenik umre, lahko njegovi dediči v 3 mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo, da se njegovo ime ali priimek izbriše iz firme. V tem primeru mora biti iz firme razvidno, da je družbenik prenehal biti družbenik družbe. (25. čl. ZGD-1) Na predlog družbenika ali njegovega dediča registrski organ izbriše njegovo ime ali priimek kot sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen njegov ugled. (26. čl. ZGD-1)
22
Q
Sedež
A
Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register (29. čl. ZGD-1).
Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe (30. čl. ZGD-1).
Pojem in pomen sedeža
Sedež družbe je ena od korporacijsko pravnih značilnosti družbe, ki mora biti določena v pravilih družbe (družbeni pogodbi oziroma aktu o ustanovitvi). Sedež družbe je samo kraj. To pomeni, da mora biti v pravilih družbe, kot sedež družbe določen le kraj. Od sedeža družbe je treba razlikovati poslovni naslov družbe.
V 30. členu ZGD-1 so urejena pravila, ki jih je treba upoštevati pri določitvi sedeža družbe. Kot sedež družbe je zato dovoljeno določiti samo tisti kraj, ki je z družbo povezan na enega od načinov:
- kraj, kjer družba opravlja dejavnost, bo (lahko) podlaga za izbiro sedeža, zlasti takrat, kadar družba opravlja proizvodno dejavnost. Za tako dejavnosti je namreč značilno, da se praviloma opravlja na določenem kraju, drugače kot npr. trgovinske oziroma storitvene dejavnosti, ki se praviloma ne opravljajo samo v enem kraju, temveč na določenem območju,
- kraj, kjer se pretežno vodijo posli družbe, bo praviloma kraj, v katerem je t.i. upravni sedež družbe, torej kraj, na območju katerega (v poslovni stavbi oziroma v poslovnih prostorih) poslovodstvo družbe vodi posle.
Določitev sedeža je pomembna za izbiro korporacijskega prava, ki velja za presojo korporacijsko pravnega ustroja in korporacijsko pravnih razmerij družbe in za uporabo drugih materialnopravnih (npr. davčnih) oz. kolizijskih pravil. Kraj sedeža družbe pa je pomemben tudi za uporabo pravil o krajevni pristojnosti sodišč.
Kraj sedeža družbe pa je pomemben tudi za uporabo pravil o krajevni pristojnosti sodišč.
23
Q
Razlikovanje med sedežem in poslovnim naslovom družbe
A
Sedež družbe je samo kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. kjer se večinoma, pretežno vodijo njeni posli. Samo sedež kot kraj je obvezna sestavina družbene pogodbe.
V sodni register se vpisuje tudi poslovni naslov (naselje, ulica in hišna številka). Poslovni naslov mora družba izbrati v kraju sedeža družbe. Poslovni naslov ni sestavni del sedeža družbe, zato ni bil določen v družbeni pogodbi. Če pa bi poslovodstvo družbe želelo poslovni naslov družbe določiti v drugem kraju kot je kraj sedeža družbe, je treba najprej spremeniti sedež družbe po pravilih po spremembi družbene pogodbe. Odločitev o izbiri poslovnega naslova spada med tipične poslovodne odločitve.
24
Q
Podružnice
A
Družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. (31. čl. ZGD-1) Ker podružnica nima lastnosti pravne osebe, vpis podružnice v sodni register nima posebnega pomena za pravni promet. Poslovodje oziroma direktorji podružnice namreč nimajo položaja statutarnega zastopnika (osebe, katere pooblastilo za zastopanje družbe temelji na imenovanju na določeno funkcijo v družbi), temveč jim mora pooblastilo za zastopanje družbe (glede poslov, ki so v zvezi s poslovnim predmetom družbe) podeliti poslovodstvo družbe (v obliki pooblastila).
25
Poslovna skrivnost
Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Kot poslovna skrivnost pa se štejejo tudi podatki, zaradi katerih bi družbi lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (slednje velja tudi, če družba teh podatkov ni določila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. (39. čl. ZGD-1) S pisnim sklepom družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe. (40. čl. ZGD-1)
26
Prepoved konkurence
```
Prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta način, da se določenemu družbeniku prepove sodelovati kot družbeniku v drugi družbi ali kot samostojnemu podjetniku, če gre za konkurenčno dejavnost. Prepoved konkurence ne velja za vse družbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne položaje v družbi, niti ni nujno, da so družbeniki. Konkurenčna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z družbo (največ 2 leti). Konkurenčno prepoved, ki je določena po zakonu, je mogoče tudi omiliti. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi pogoje, ob katerih je osebam, za katere velja konkurenčna prepoved, dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi. Konkurenčna prepoved po zakonu velja za:
- družbenike d.n.o.
- komplementarje k.d.
- vse družbenike in poslovodje d.o.o.
- člane uprave in nadzornega sveta d.d.
- prokuriste. (41/1. čl. ZGD-1)
Konkurenčna prepoved velja, če je tako določeno v aktu o ustanovitvi, tudi za:
- komanditiste v k.d.
- delničarje v d.d.
- komanditne delničarje v k.d.d.
- za člane GIZ. (41/2. čl. ZGD-1)
Če oseba prekrši prepoved konkurence, lahko družba zahteva odškodnino. Družba lahko od kršilca prav tako zahteva, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali da družbi odstopi pravico do odškodnine. Terjatve družbe iz tega naslova zastarajo v treh mesecih potem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve. (42. čl. ZGD-1)
```
27
Poslovne knjige in letno poročilo
ZGD-1 v 53. členu določa, da določbe o poslovnih knjigah in letnem poročilu veljajo za:
- kapitalske družbe v celoti;
- tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba, v celoti;
- za druge osebne družbe veljajo samo določbe o splošnih pravilih računovodenja, letnem poročilu, členitvi bilance stanja, izkazu poslovnega izida in vrednotenju postavk v izkazih;
- za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za srednje ali velike družbe, veljajo določbe tega poglavja, razen revidiranja;
- za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, veljajo samo določbe o splošnih pravilih računovodenja, letnem poročilu, členitvi bilance stanja, izkazu poslovnega izida in vrednotenju postavk v izkazih. (53/1-3. čl. ZGD-1)
Bilančni presečni dan je dan, po stanju na katerega se izdela bilanca stanja; bilančni presečni dan letne bilance stanja je zadnji poslovni dan.
28
Splošna pravila o računovodstvu
1) Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD-1 in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto sestaviti:
v 3 mesecih po koncu tega poslovnega leta letno poročilo (54/1. čl. ZGD-1),
konsolidarno letno poročilo (56. čl. ZGD-1) in
konsolidirano letno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja morajo sestaviti družbe, ki so zavezane h konsolidaciji in banke, zavarovalnice in druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za 5 let (54/10, 11. čl. ZGD-1).
2) Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, razen če zakon določa drugače (54/3. čl. ZGD-1). Pri enostavnem knjigovodstvu vsak znesek (prihodek, odhodek, strošek ipd.) v poslovne knjige zabeleži samo enkrat, pri dvostavnem knjigovodstvu pa dvakrat, to je na dve mesti oz. dva konta. Enostavno knjigovodstvo je primerno za tiste samostojne podjetnike, ki sklenejo mesečno le nekaj poslov oz. ne izdajajo in prejemajo veliko računov (faktur). V primeru velikega števila transakcij (kot je to npr. v trgovini na drobno, kjer se dnevno izdaja veliko računov) je bistveno primerneje voditi dvostavno knjigovodstvo, ker zagotavlja večjo preglednost in natančnost.
3) Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem (54/4. čl. ZGD-1).
4) Če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida (54/5. čl. ZGD-1).
29
Konsolidirano letno poročilo
namen: izkazuje položaj celotne skupine kapitalsko ali upravljalsko povezanih družb; je informativne narave, ni pomembno za delitev dobička, davčne namene ipd.;
pripraviti ga mora:
Družba s sedežem v R Sloveniji, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v R Sloveniji ali zunaj nje (odvisne družbe) mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
Družba je obvladujoča, če je izpolnjen eden od pogojev:
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe;
4. če je družbenik v drugi družbi in če nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
5. če ima prevladujoči vpliv nad drugo družbo oz ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te družbe
Izjema – konsolidiranega letnega poročila ni dolžna izdelati obvladujoča družba:
• ki skupaj z odvisnimi družbami ne dosega pogojev za velike družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %. To ne velja, če je obvladujoča družba ali katera od odvisnih družb subjekt javnega interesa.
• ki ima le odvisne družbe, ki jih je mogoče izključiti iz konsolidacije, ker niso pomembne za resničen in pošten prikaz finančnega položaja.
• s katere vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in je hkrati tudi odvisna družba družbe iz države članice, (izvzeta družba), če je družba iz države članice imetnica vseh deležev v izvzeti družbi ali ima v lasti več kot 90 % deležev in preostali družbeniki soglašajo z izvzetjem. Izvzeta družba mora biti vključena v konsolidacijo obvladujoče družbe iz države članice (in mora v 1 mesecu od objave konsolidiranega letnega poročila v državi članici objaviti prevedeno letno konsolidirano poročilo in revizorjevo poročilo obvladujoče družbe
• v konsolidacijo ni treba vključiti odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.
Konsolidirano letno poročilo
• mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.
• pripravi se na isti presečni dan kot letno poročilo obvladujoče družbe. Družba pri pripravi konsolidiranih letnih računovodskih izkazov praviloma uporabi enake podlage za merjenje, kot se uporabljajo pri letnih računovodskih izkazih (če uporabi druge podlage pa mora navesti razloge za tako uporabo).
• sestavljeno je iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila skupine družb, vključenih v konsolidacijo.
Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz
◦ konsolidirane bilance stanja,
◦ konsolidiranega izkaza poslovnega izida in
◦ konsolidiranega izkaza drugega vseobsegajočega donosa,
◦ konsolidiranega izkaza denarnih tokov in
◦ konsolidiranega izkaza gibanja kapitala ter
◦ priloge h konsolidiranim računovodskim izkazom – tu se pri razkrivanju transakcij med povezanimi osebami izločijo transakcije med družbami, vključenimi v konsolidacijo. Pri razkrivanju zneskov nagrad, poslovodstva in nadzornega sveta pa se razkrijejo samo zneski, ki so jih od družb, vključenih v konsolidacijo, dobili člani poslovodstva in nadzornih svetov obvladujoče družbe.
V konsolidiranem poslovnem poročilu se prikaže samo glavne značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj na ravni skupine družb. (56. čl. ZGD-1)
30
Sestava letnega poročila
```
LETNO POROČILO je sestavljeno iz:
1. bilance stanja,
2. izkaza poslovnega izida,
3. izkaza denarnih tokov,
4. izkaza gibanja kapitala,
5. priloge s pojasnili k izkazom, in
6. poslovnega poročila (60/1. čl. ZGD-1).
Računovodski izkazi iz 1.-4. in priloga s pojasnili kot celota sestavljajo računovodsko poročilo.
```
Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz:
1. bilance stanja,
2. izkaza poslovnega izida in
3. priloge s pojasnili k izkazom.
Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta. Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu. Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube. Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev. (60/4-7. čl. ZGD-1)
Letno poročilo:
podpisati ga morajo vsi člani poslovodstva družbe (60a/2. čl. ZGD-1).
priloži se mu revizijsko poročilo (če obstaja), predlog za uporabo bilančnega dobička in poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo, ki pa niso sestavni deli letnega poročila (60/8. čl. ZGD-1).
sestavljeno mora biti jasno in pregledno; izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. (61/1. čl. ZGD-1)
ni dovoljeno pobotanje aktivnih in pasivnih postavk v bilanci stanja in prihodkov ter odhodkov v izkazu poslovnega izida:
načelo stalnosti – zapovedana je uporaba enakega načina členitve postavk v zaporednih poslovnih letih, spremembe so dovoljene le izjemoma;
postavke morajo biti prikazane ločeno in v enakem zaporedju, kot je določeno v ZGD-1;
dovoljena je prilagoditev posebnim značilnostim dejavnosti družbe;
postavke, ki so navedene z arabskimi številkami, se lahko združijo (zaradi boljše preglednosti ali ker je vrednost posameznih postavk nepomembna za resničen in pošten prikaz);
pri vsaki postavki v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida je potrebno navesti tudi vrednost postavke v preteklem letu. (62. čl. ZGD-1)
31
Računodovsko poročilo
a) bilanca stanja kaže premoženjsko stanje družbe v določeni časovni točki – stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta (60/4. čl. ZGD-1);
b) izkaz poslovnega izida kaže rezultat poslovanja v določenem časovnem obdobju; je prikaz uspeha ali neuspeha poslovanja gospodarskega subjekta, ki se kaže v ustvarjenem dobičku ali izgubi – prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu (60/5. čl. ZGD-1);
c) izkaz denarnih tokov kaže gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube; v tem izkazu je tudi podatek o bilančnem dobičku; obvezen je le za družbe, ki so zavezane k revidiranju (60/7. čl. ZGD-1);
d) izkaz gibanja kapitala kaže gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu in pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev; obvezen je le za družbe, ki so zavezane k revidiranju (60/6. čl. ZGD-1);
e) priloga s pojasnili k izkazom sprejete računovodske usmeritve, kadar se opredmetena osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže gibanje v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave in knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila prepoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila revalorizirana; kadar se finančni instrumenti ali sredstva merijo po pošteni vrednosti; skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe ipd. (69. čl. ZGD-1)
32
Poslovno poročilo
Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena.
Poslovodstvo z njim predstavi svoje delo, neuspehe, uspešnost poslovanja in vizijo prihodnosti; vsebina
prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe;
finančni položaj družbe;
vsi pomembnejši poslovni dogodki;
pričakovani razvoj družbe;
aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja;
obstoj podružnic družbe;
cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj družbe;
podatke, pomembne z vidika obveznosti po Zakonu o prevzemih (za družbe, ki so zavezane k njegovi uporabi): o strukturi osnovnega kapitala, omejitvah prenosa delnic, neposrednem in posrednem imetništvu VP družbe, imetnikih VP, ki zagotavljajo kontrolne pravice, omejitvah glasovalnih pravic, dogovorih med delničarji, pooblastilih članov poslovodstva za izdajo ali nakup lastnih delnic, pomembnih dogovorih ipd.
33
uporaba besede Slovenija in oznak države in samoupravnih lokalnih skupnosti v firmo
(1) Besedo Slovenija v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih (v nadaljnjem besedilu: beseda Slovenija) je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Vlada lahko po prostem preudarku dovoli družbi uporabo besede Slovenija, pri tem pa preveri, če:
- ima družba izpolnjene davčne in druge javnofinančne obveznosti;
- družba ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
- družba opravlja pridobitno dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena.
(3) Šteje se, da je dejavnost večjega pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno. Pri tem vlada upošteva zlasti:
1. dejavnost, dosedanje poslovanje in finančni položaj družbe;
2. usmerjenost družbe k razvoju in rasti.
(4) Pri družbi v ustanavljanju vlada večji pomen dejavnosti presoja na podlagi vizije in poslanstva družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga, ciljnih trgov, ključnih področij delovanja družbe, finančne projekcije, načrta dela in zaposlovanja ter drugo.
(5) V primeru družbe, katere večinski lastniki so tuje pravne ali fizične osebe, pri izdaji dovoljenja za uporabo besede Slovenija vlada dodatno upošteva tudi, ali:
- je njena obvladujoča družba koncern ali multinacionalka oziroma družba v okviru multinacionalke;
- ima koncern ali multinacionalka mednarodni ugled;
- gre za koncern ali multinacionalko, ki v firmah svojih odvisnih družb praviloma uporablja imena držav sedežev odvisnih družb.
(6) Dovoljenje vlade je potrebno tudi, če se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski).
(7) Vlada lahko odvzame dovoljenje, če ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije.
34
Ime in priimek osebe v firmi
me in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi.
35
Nedovoljene sestavine firme
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki:
- nasprotujejo zakonu ali morali,
- vsebujejo znamke ali neregistrirane znake, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, ali
- vsebujejo ali posnemajo uradne znake.
36
izbris sestavine firme
Na predlog organov ali oseb iz 15. in 16. člena tega zakona registrski organ izbriše sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen ugled države, samoupravne lokalne skupnosti ali osebe iz 16. člena tega zakona.
37
uporaba firme
(1) Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register.
(2) Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre.
(3) Skrajšana firma se vpiše v register.
38
Jezik firme
(1) Sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem jeziku.
(2) Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.
(3) Dodatne sestavine firme lahko poleg črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q. Ne glede na prejšnji stavek se lahko kot dodatna sestavina firme uporabljajo besede, ki vključujejo druge črke, če:
- ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme, ali
- ustrezajo registriranim znamkam.
39
Mikro družba
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR.
40
Majhna družba
Majhna družba je družba, ki ni mikro družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 4.000.000,00 EUR.
41
Srednja družba
Srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 20.000.000,00 EUR.
42
Velika družba
Velika družba je družba, ki ni mikro, majhna ali srednja družba:
Družbe so v skladu z merili razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov na podlagi dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja. Določbe, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen, če ZGD-1 in drugi predpisi ne določajo drugače.
V vsakem primeru so za namene tega poglavja velike družbe (!):
- banke,
- zavarovalnice,
- borza vrednostnih papirjev,
- družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo
43
Gospodarski nepravdni postopek
Sodišče v nepravdnem postopku odloča o:
1. odvzemu upravičenja za vodenje poslov ali zastopanja družbenikov (90. in 99. člen ZGD-1);
2. dovoljenju družbenikov, da brez likvidacije prevzame podjetje (prvi odstavek 116. člena ZGD-1);
3. imenovanju ali odpoklicu likvidacijskih upraviteljev (drugi odstavek 119. in 120. člena in 408. člen
4. ZGD-1);
5. določitvi družbenika ali tretje osebe, ki hrani poslovne knjige (drugi odstavek 132. člena ZGD-1);
6. izročitvi predpisa letnega poročila komanditistu (drugi odstavek 140. člena ZGD-1);
7. imenovanju ustanovitvenega revizorja, posebnega revizorja, izrednega revizorja, revizorja, pripojitvenega in delitvenega revizorja (194. člen, drugi odstavek 318. člena, prvi odstavek 322. člena, drugi odstavek 360., 386., 583. in 627. člen ZGD-1);
8. nesoglasju med ustanovitelji in ustanovitvenimi revizorji (drugi odstavek 196. člena ZGD-1);
9. podaljšanju roka za izvedbo ustanovne skupščine (tretji odstavek 214. člena ZGD-1);
10. objavi oglasa vpisnikom delnic, da dvignejo vplačila (tretji odstavek 215. člena ZGD-1);
11. tržni vrednosti delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu (šesti odstavek 237. člena ZGD-1);
12. imenovanju ali odpoklicu članov organov vodenja ali nadzora (256. in drugi odstavek 276. člena
13. ZGD-1);
14. pooblastilu za sklic skupščine ali objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča (295/4člena);
15. pravici delničarja, družbenika ali zainteresirane osebe do obveščenosti (306. in 513. člen ter drugi odstavek 637. člena ZGD-1);
16. primerni odpravnini manjšinskim ali izstopajočim delničarjem (drugi odstavek 388. člena in tretji odstavek 566. člena ZGD-1);
17. višini plačila likvidacijskemu upravitelju (prvi odstavek 423. člena ZGD-1);
18. nadomestilu in o denarnem plačilu zunanjim delničarjem (552/4. člena in 553/5. čl. ZGD-1)
19. imenovanju posebnega ali skupnega zastopnika (drugi odstavek 595. člena in prvi odstavek 608. člena);
20. predlogu za sodni preizkus menjalnega razmerja (prvi odstavek 605. člena);
21. zadevah v zvezi z Evropsko delniško družbo, določenih v 8., 25., 26., 55. in 64. členu Uredbe
22. 2157/2001/
23. zadevah v zvezi s čezmejno združitvijo kapitalskih družb (četrti oddelek drugega poglavja šestega dela tega zakona) in
24. drugih zadevah, za katere ta zakon določa, da sodišče o njih odloča v nepravdnem postopku (50/1. čl. ZGD-1).
Za odločanje o prej navedenih zadevah je stvarno pristojno okrožno sodišče (51. čl. ZGD-1). To za odločanje o zadevah iz 50. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek. O predlogu v zadevah iz 5., 6., 8., 13. in 14. alineje 50. člena tega zakona mora sodišče odločiti v petih dneh od prejema predloga. Rok za pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče odloči v teh zadevah, je 3 dni od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve. Kadar je predlog utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če ta zakon ne določa drugače. (52. čl. ZGD-1)
44
Podjetnik
Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Svoje premoženje organizira kot podjetje, ne da bi pri tem ustanovil družbo, premoženje se ne osamosvoji, ampak ostane del premoženja posameznika. Odgovarja z vsem svojim premoženjem (tudi osebnim) kljub temu, da je njegovo osebno premoženje fizično ločeno od premoženja podjetja. Ne potrebuje zastopnika, ker gre za fizično osebo, ki lahko sama stopa v razmerja (lahko pa ima zastopnika). Za ustanovitev S.P. ni potreben ustanovni kapital. Podjetnik ne more biti družbenik v osebni družbi, lahko pa je družbenik v kapitalski družbi. Za podjetnika veljajo glede dejavnosti, firme, sedeža, podružnice, prokure in poslovne skrivnosti določbe ZGD-1. (71. čl. ZGD-1)
Po obsegu dejavnosti so S.P. različni, razlikujejo se glede na število zaposlenih, prihodkov od prodaje in vrednost aktive:
- srednji in veliki podjetniki: velikost podjetja ustreza merilom za srednje in velike gospodarske družbe, zanje se smiselno uporabljajo določila o SR
- mali podjetniki: dejavnost začne opravljati s priglasitvijo davčnemu organu
1. POSEBNE DOLOČBE O PODJETNIKU
Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika
(s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine.
Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.
Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.
Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom ZGD-1 vpiše kot podjetnik.
Prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika.
Podjetnik lahko imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Dedič podjetnika lahko to pooblastilo vsak čas prekliče. Podelitev in prenehanje tega pooblastila se morata vpisati v Poslovni register Slovenije. (72. čl. ZGD-1)
45
2. PRENOS PODJETJA NA PODJETNIKA PREVZEMNIKA
Podjetnik lahko v času svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo (v nadaljevanem besedilu podjetnik prevzemnik). S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.
Podjetnik in podjetnik prevzemnik morata skleniti pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa.
Podjetnik prevzemnik mora vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES. Predlogu za vpis prenosa podjetja je treba priložiti pogodbo o prenosu podjetja ter druge podatke iz drugega odstavka 74. člena ZGD-1.
AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.
Če podjetnik prevzemnik ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v poslovni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Za zastaranje se smiselno uporabljajo določbe 133. in 134. člena ZGD-1.
46
Vodenje poslovnih knjig podjetnika
Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard. Ne glede na splošna pravila računovodenja, po katerih morajo biti poslovne knjige vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, jih lahko podjetnik vodi po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:
- da povprečno število delavcev ne presega 3,
- da so letni prihodki nižji od 50.000,00 EUR,
- da povprečna vrednost aktive, izračunane kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000,00 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot 3 delavce.
Vendar pa podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (poslovanje vodi skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek). To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost. (73.čl. ZGD-1)
47
Vpis podjetnika
Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije.
AJPES ima za vodenje podatkov o podjetnikih v Poslovnem registru Slovenije brezplačen neposredni dostop in možnost prevzema podatkov iz centralnega registra prebivalcev in drugih javnih registrov in evidenc. (74. čl. ZGD-1)
48
Sprememba in prenehanje opravljanja dejavnosti podjetnika
Podjetnik mora vsako spremembo podatkov v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPES. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 3 dni prej.
Podjetnik mora vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh AJPES in/ali na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost, ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.
Po določbah 75. čl. ZGD-1 AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz poslovnega registra Slovenije:
1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo,
2. če ji podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila zaradi javne objave,
3. če na podlagi lastnih podatkov, vključno z obvestilom lastnika objekta ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov:
na katerem ne sprejema uradnim poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan,
na katerem je objekt, katere lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu ali
ki ne obstaja
4. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če je dedič podjetnika v 3 mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje,
5. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v skladu z zakonom, ki ureja stečaj,
6. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal podjetniku opravljati dejavnost, ki je vpisana v poslovni register Slovenije, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,
7. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom ugotovil, da podjetnik ne opravlja dejavnosti, ki je vpisana v poslovni register Slovenije, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,
8. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je podjetniku s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona tujca iz države,
9. če na podlagi obvestila davčnega ali drugega pristojnega organa ugotovi, da je podjetnik dal neresnično izjavo
49
D.n.o.
Družba z neomejeno odgovornostjo je najpreprostejša oblika gospodarske družbe. Spada med osebne družbe. Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Zaradi osebne odgovornosti družbenikov mora med njimi obstajati medsebojno zaupanje. V pravnem prometu ta družba uživa veliko zaupanje, ker se upniki lahko poplačajo iz premoženja družbenikov, je zelo kredibilna, nekoliko manj pa ugodna za družbenike.
50
Ustanovitev d.n.o.
Družba z neomejeno odgovornostjo se ustanovi s pogodbo med družbeniki. (76. čl. ZGD-1)
DRUŽBENA POGODBA
Za ustanovitev družbe sta potrebni najmanj dve osebi, ki skleneta družbeno pogodbo. Družbena pogodba je akt o ustanovitvi d.n.o.. Zakon ne določa vsebine niti oblike sklepanja družbene pogodbe (praviloma se sklepa v pisni obliki). Družbena pogodba ureja notranja pravna razmerja med družbeniki d.n.o. (79. čl. ZGD-1). Če ni drugače dogovorjeno, morajo družbeniki vplačati enake vložke. Družbenik lahko v družbo vloži denar, stvari, pravice ali storitve. Vrednost nedenarnega vložka morajo družbeniki sporazumno oceniti v denarju. (80. čl. ZGD-1) Če ni v ZGD-1 določeno drugače, se za družbo z neomejeno odgovornostjo uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi. (77. čl. ZGD-1)
51
Vpis v sodni register d.n.o.
Status pravne osebe dobi družba z neomejeno odgovornostjo z vpisom v sodni register (5. čl. ZGD-1).
Prijavo za vpis v sodni register vložijo družbeniki skupaj. Prijava mora vsebovati:
- če so družbeniki fizične osebe: ime, poklic in prebivališče vsakega družbenika,
- če so družbeniki pravne osebe: firmo in sedež vsake družbe (78. čl. ZGD-1).
52
D.n.o. - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Pri družbi z neomejeno odgovornostjo vsi družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Določila o osebni odgovornosti družbenikov so kogentne narave, drugačni dogovor je brez pravnega učinka (100/2. čl. ZGD-1).
Velja subsidiarna odgovornost družbenikov glede na družbo: upnik mora najprej poseči po premoženju družbe, šele če premoženje družbe ne zadošča za poplačilo, lahko poseže po premoženju družbenikov; upnik mora najprej pisno pozvati družbo naj vrne dolg, če družba tega ne naredi, lahko upnik poseže po premoženju družbenikov, četudi je družba sposobna plačati.
Hkrati velja solidarna odgovornost med družbeniki. Za upnika ni pomembno, kakšna so notranja razmerja med družbeniki, svojo terjatev lahko poljubno razdeli med družbenike ali v celoti izterja od enega družbenika - smisel solidarne odgovornosti je, da si upnik izbere tistega družbenika, od katerega se bo najlažje poplačal, družbenik, ki je plačal celotno terjatev, pa ima reparacijski zahtevek nasproti ostalim družbenikom. (100/1. čl. ZGD-1)
Nov družbenik odgovarja tudi za obveznosti družbe, prevzete pred njegovim pristopom (103. čl. ZGD-1).
53
Urejanje razmerij med družbeniki d.n.o. in do tretjih oseb
Razmerja med družbeniki ureja družbena pogodba. Velja svoboda urejanja tako, da lahko družbeniki razmerja v družbeni pogodbi poljubno uredijo, veljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi. Družbeniki pa ne morejo svobodno urejati razmerij do tretjih oseb, za ta razmerja veljajo kogentna določila.
54
Vložki v d.n.o.
Za družbenike velja obveznost vložkov; vsak družbenik mora nekaj vložiti v družbo (ni nujno denar).
Na podlagi vložkov družbeniki pridobijo kapitalske deleže. Če ni drugače določeno v družbeni pogodbi, obstaja načelo enakosti družbenikov glede vložkov. (80. čl. ZGD-1)
55
Delitev dobička in izgube v d.n.o.
Konec poslovnega leta se ugotovi, ali je družba poslovala pozitivno ali negativno - razdeli se dobiček ali izguba (94. čl. ZGD-1). Dobiček se deli na podlagi kapitalskega deleža (do 5% dobička se sorazmerno razdeli med družbenike glede na vloženi kapital, kar je nad 5% dobička pa se enako razdeli med družbenike).
Izguba se deli med vse družbenike po enakih delih. (95. čl. ZGD-1)
56
Vodenje poslov in odločanje v d.n.o.
Načelo skupnega vodenja poslov pomeni, da so vsi družbeniki upravičeni in zavezani voditi posle družbe. Družbena pogodba lahko določa, da nekdo posebej vodi posle, drugi pa jih ne smejo (85. čl. ZGD-1). Družbeniki, ki ne vodijo poslov, imajo vedno pravico do vpogleda v poslovanje družbe (92. čl. ZGD-1). Družbeniki, ki so upravičeni do vodenja poslov, sprejemajo odločitve soglasno (93. čl. ZGD-1).
57
Skrbno ravnanje v d.n.o.
Velja načelo skrbnosti; družbeniki morajo biti pri poslovanju skrbni kot v lastnih zadevah. Družbenik odgovarja za škodo, ki jo povzroči družbi namenom ali iz hude malomarnosti. (81. čl. ZGD-1)
58
Edicijska dolžnost v d.n.o.
Družbeniki so dolžni koristi, ki jih pridobijo, takoj prenesti na družbo.
59
Razpolaganje z deležem v d.n.o.
Družbenik ne more razpolagati s svojim deležem brez soglasja drugih družbenikov (97. čl. ZGD-1).
60
Zastopanje d.n.o.
Za zastopanje družbe je upravičen vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja.
V družbeni pogodbi se lahko določi, da so za zastopanje družbe upravičeni vsi ali nekateri družbeniki samo skupno. Družbeniki, ki so upravičeni do skupnega zastopanja, lahko med seboj izberejo in pisno pooblastijo posamezno osebo za izvedbo posameznih poslov ali določenih vrst poslov. Za izjavo volje družbi zadostuje, da je izjavljena enemu od upravičencev do skupnega zastopanja.
V družbeni pogodbi se lahko določi, da so lahko za zastopanje družbe družbeniki upravičeni samo skupno s prokuristom. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje morajo za vpis v register prijaviti vsi družbeniki. (98. čl. ZGD-1)
Na predlog drugih družbenikov lahko sodišče odvzame družbeniku upravičenje za zastopanje, če obstaja razlog, zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali nesposobnost za pravilno zastopanje. (99. čl. ZGD-1)
61
Nastop insolventnosti - d.n.o.
Če postane družba, pri kateri ni noben družbenik fizična oseba, plačilno nesposobna ali prezadolžena, je treba predlagati začetek stečajnega postopka ali postopek prisilne poravnave. To ne velja, če je med družbeniki družbe druga družba z neomejeno odgovornostjo ali komanditna družba, pri kateri je vsaj en odgovorni družbenik fizična oseba. Postopek morajo predlagati zastopniki družbe ali likvidacijskih upravitelji. Predlog je treba dati brez odlašanja, najpozneje v treh tednih po nastanku dejstva, ki se nanaša na plačilno nesposobnost ali prezadolženost družbe in ga posebni zakon določa kot razlog za uvedbo stečajnega postopka.
Potem, ko nastopi plačilna nesposobnost družbe, ali ko se pokaže njena prezadolženost, pooblaščeni zastopniki družbe ali likvidacijski upravitelji ne smejo več izvesti nobenih plačil za družbo, razen plačil, ki so tudi po tem času v skladu s skrbnim in poštenim poslovanjem.
Zaradi kršitve določb prejšnjega odstavka so družbeniki solidarno odškodninsko odgovorni, razen, če dokažejo, da so poslovali vestno in pošteno. Odškodninska odgovornost se z dogovorom med družbeniki ne more niti omejiti niti izključiti. Če je nadomestilo potrebno za poplačilo upnikov družbe, odškodninska obveznost ne preneha niti z odrekom ali pobotom družbe, niti s tem, da dejanje temelji na sklepu družbenikov. (104. čl. ZGD-1)
62
PRENEHANJE D.N.O.
D.n.o. preneha:
- s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena,
- s sklepom družbenikov,
- s stečajem,
- s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače,
- z odpovedjo,
- na podlagi sodne odločbe,
- če se število družbenikov zmanjša pod 2, razen v primeru iz 115. člena ZGD-1,
- v drugih primerih v skladu z zakonom. (105. čl. ZGD-1)
V vseh navedenih primerih, razen v primeru, ko pride do prenehanja zaradi stečaja, se opravi LIKVIDACIJA družbe. (118/1. čl. ZGD-1) Likvidacijo opravljajo likvidacijski upravitelji, ki jih morajo prijaviti za vpis v register vsi družbeniki. Likvidacijski upravitelji morajo dokončati tekoče posle, izterjati terjatve, unovčiti preostalo premoženje in poplačati upnike; za dokončanje nedokončanih poslov smejo sklepati tudi nove posle. Likvidacijski upravitelji zastopajo družbo. (122. čl. ZGD-1)
Likvidacijski upravitelj mora sestaviti obračun na začetku in na koncu likvidacije (128. čl. ZGD-1).
Po plačilu dolgov likvidacijski upravitelji razdelijo preostalo premoženje družbe med družbenike v sorazmerju s kapitalskimi deleži, ki se ugotovijo na podlagi končnega likvidacijskega obračuna. Denar, ki med likvidacijo ni potreben, se začasno razdeli, pri čemer je treba za pokritje še nedospelih ali spornih obveznosti, kakor tudi za zavarovanje zneskov, ki pripadajo družbenikom ob končni razdelitvi, potrebni znesek zadržati. (129. čl. ZGD-1) .
Če premoženje družbe ne zadošča za poplačilo obveznosti družbe in kapitalske deleže družbenikov, ga morajo družbeniki dopolniti za manjkajoči znesek v razmerju, po katerem morajo pokrivati izgubo. Če od enega družbenika ni mogoče dobiti zneska, ki bi ga moral plačati, morajo drugi družbeniki za izpad poskrbeti v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi deleži. (130. člen ZGD-1)
Po končani likvidaciji morajo likvidacijski upravitelji prijaviti izbris družbe iz registra. (132/1. čl. ZGD-1)
63
Zastaranje - d.n.o.
Terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v 5 letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku.
Zastaranje začne teči najpozneje z dnem, ko je objavljen vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika. Če upnikova terjatev do družbe dospe šele po vpisu prenehanja družbe, začne zastaranje teči z dnem dospelosti. (133. čl. ZGD-1)
Pretrganje zastaranja proti družbi učinkuje tudi proti družbenikom. (134. čl. ZGD-1)
64
Komanditna družba
Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar) medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe (komanditist). Če ni določeno drugače, se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. (135. čl. ZGD-1)
Prijava za vpis družbe v register mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, vsebovati tudi podatke o komanditistih in višini njihovih vložkov. V objavi vpisa družbe se navede le število komanditistov, ne pa drugih podatkov o njih.
Pravni položaj komplementarja
- komplementarji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem subsidiarno glede na družbo in solidarno med seboj (po enakih pravilih, kot veljajo za d.n.o.)
- v firmi družbe mora biti ime vsaj enega od komplementarjev, da se ve kdo odgovarja (pravilo o firmi)
- komplementar vodi poslovanje družbe, je nosilec podjetništva
- komplementar je zakoniti zastopnik družbe
- za komplementarja velja konkurenčna prepoved
Pravni položaj komandatista
- neomejeno odgovarjajo le do višine vložka in njegova vloga v družbi se konča, ko plača svoj celotni del vložka
- vložki komanditistov so določeni v družbeni pogodbi, višino vložkov se vpiše v sodni register
- ni mu treba takoj plačati vsega vložka, vendar, če ga še ni v celoti plačal, odgovarja tudi z neplačanim vložkom
- v firmi družbe ne sme biti njegovega imena (pravilo o firmi)
- komanditist ne sme voditi poslov družbe (138/1. čl. ZGD-1)
- ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja, če pa komplementar opravlja posle, ki presegajo običajni obseg, lahko komanditist takim poslom nasprotuje (138/2. čl. ZGD-1)
- če komanditist prekrši ta pravila, polno odgovarja z vsem svojim premoženjem – postane komplementar
- Če je družba začela poslovati pred vpisom v register, jamči komanditist, ki je soglašal z začetkom poslovanja, za obveznosti, nastale pred vpisom, enako kot komplementar, razen če je bila upniku znana njegova komanditna udeležba (150. čl. ZGD-1)
- Zaradi komanditistove smrti družba ne preneha (151. čl. ZGD-1)
- ima pa pravico do nadzora, pravico do prepisa letnega poročila, vpogleda v poslovne knjige (140. čl. ZGD-1)
- komanditist ni upravičen zastopati družbe, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo (144. čl. ZGD-1)
- za komanditista ne velja konkurenčna prepoved (139. čl. ZGD-1)
USTANOVITEV k.d.
- k.d. se ustanovi z družbeno pogodbo, ki ureja pravna razmerja med družbeniki
- družbena pogodba mora biti sklenjena med vsaj enim komplementarjem in enim komanditistom
- k.d. pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register
- prijava za vpis v sodni register mora vsebovati podatke o komplementarju in komanditistu, pa tudi podatke o višini vložkov komanditistov, vendar pa se v objavi vpisa ne navedejo podatki o komanditistih, le njihovo število
65
Dvojna družba
Komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov ali so vsi komplementarji take družbe, je dvojna družba.
Družba se lahko ustanovi tudi samo zaradi vključitve kot komplementar v dvojno družbo.
Delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in komanditna delniška družba se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo.
Dvojna družba ne sme biti komplementar v komanditni družbi.
Na vseh poslovnih listinah mora biti poleg firme dvojne družbe označeno tudi ime in priimek članov poslovodstva komplementarja v dvojni družbi.
Pri vodenju poslov dvojne družbe mora biti pri podpisovanju fizične osebe dodana tudi firma komplementarja. (152-156. čl. ZGD-1)
66
DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO KOT DVOJNA DRUŽBA
Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, pri kateri so vsi družbeniki družbe, ki nimajo osebno odgovornih družbenikov (157. čl. ZGD-1).
67
Pojem delniške družbe
Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. (168/1. čl. ZGD-1)
Družbenik se imenuje delničar.
Za svoje obveznosti družba odgovarja z vsem svojim premoženjem, delničar pa ne odgovarja za obveznosti družbe (168/2,3. čl. ZGD-1), izgubi lahko le toliko, kolikor je vložil v nakup delnic.
Premoženje delniške družbe je ločeno od osebnega premoženja delničarjev.
Samo družba je lastnik premoženja in nosilec pravic in obveznosti. Delničarji niso lastniki družbe, njihova udeležba v družbi je kapitalska; delničarji iz naslova delnice uresničujejo premoženjske in članske pravice.
Delnica omogoča delničarjem pridobivanje dobička, z delnicami je možno trgovati, poleg tega pa je delnica likvidna, ker jo je mogoče v vsakem trenutku pretvoriti nazaj v denar.
Ta oblika gospodarske družbe omogoča velike koncentracije kapitala, kar omogoča velik gospodarski razvoj.
Predpisi o d.d. so večinoma kogentne narave, pri urejanju odnosov ni avtonomije volje.
68
USTANOVITEV D.D.
Postopek ustanovitve ima tri faze:
- predinkorporacijska faza: v tej fazi se bodoči ustanovitelji dogovorijo o ustanovitvi d.d., sklenejo sporazum, v katerem se dogovorijo o strukturi družbe, si razdelijo medsebojne pravice in obveznosti,
- faza organiziranja in strukturiranja družbe: v tej fazi bodoči ustanovitelji realizirajo sporazum, sprejmejo statut d.d. in zagotovijo vpis celotnega osnovnega kapitala - s tem je družba že ustanovljena,
- faza inkorporacije: v tej fazi se delniška družba vpiše v sodni register in pridobi lastnost pravne osebe.
Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb (lahko tudi neka druga d.o.o ali d.d., pa tudi druge pravne osebe, ki nimajo statusa gospodarskega subjekta), ki sprejmejo statut (169. čl. ZGD-1). Za ustanovitev d.d. je zelo pomemben statut, ki mora biti izdelan v obliki notarskega zapisa (183. čl. ZGD-1).
Loči med ustanoviteljem in delničarjem! Ustanovitelji so tisti, ki so sprejeli in podpisali statut, delničarji so tisti, ki so se kasneje vključili v d.d.
Vendar pa ZGD ni pretirano posegel v notranja razmerja v d.d., zato se lahko številna notranja razmerja s statutom d.d. uredijo drugače, kot je določeno v ZGD-1, razen kadar gre za kogentne določbe. Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon tako izrecno določba. S statutom se lahko dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito. (183/2 ZGD-1) Na ta način se ohranja avtonomija gospodarskih subjektov glede ureditve notranjih razmerij. Določbe ZGD so kogentne le, kadar bi takšna notranja avtonomija ogrozila javne interese, npr. obveznosti oblikovanja nadzornega odbora v tisti d.d., katere delnice so uvrščene na borzo.
D.d. je mogoče ustanoviti po dveh postopkih: simultana ustanovitev in sukcesivna ustanovitev, pri čemer se postopka ločita glede na način zbiranja osnovnega kapitala:
69
SOČASNA ALI SIMULTANA USTANOVITEV
Za simultano ustanovitev je značilno, da ustanovitelji sami zagotovijo celoten osnovni kapital. Družba se ustanovi tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice (189. čl. ZGD-1). Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice (190. čl. ZGD-1). Dejansko družba nastane s prevzemom vsem delnic, vendar še nima pravne osebnosti (obstaja kot preddružba). Ustanovitelji morajo sestaviti pisno ustanovno poročilo o poteku ustanovitve družbe. V ustanovitvenem poročilu morajo biti prikazane bistvene okoliščine, od katerih je bilo odvisno plačilo za stvarne vložke ali stvarni prevzem. (193. čl. ZGD-1) Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni svet ali prvi upravni odbor družbe in revizorja za prvo polno ali delno poslovno leto. Člani nadzornega sveta ali upravnega odbora so imenovani le do prve skupščine. Nadzorni svet imenuje člane prve uprave, upravni odbor pa lahko imenuje prve izvršne direktorje. (192. čl. ZGD-1) Člani uprave in nadzornega sveta morajo preveriti potek ustanovitve družbe, poleg njih pa mora ustanovitev pregledati tudi ustanovni revizor, ki ga imenuje sodišče. (194. čl. ZGD-1)
70
POSTOPNA ALI SUKCESIVNA USTANOVITEV
Za sukcesivno ustanovitev je značilno, da ustanovitelji zagotovijo samo del osnovnega kapitala. Preostali del osnovnega kapitala zagotovijo bodoči delničarji, ki so še neznani. Pri sukcesivni ustanovitvi tako na začetku ni znano, ali bo ustanovitev uspela ali ne, odvisno je od tega ali bo družba pridobila vpisnike delnic za ves osnovni kapital.
Potek sukcesivne ustanovitve
Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic (207/2. čl. ZGD-1). Preostali del delnic se postopno vpisuje na podlagi prospekta (prospekt je oglas z vabilom k javnemu vpisu delnic). Vpisovanje delnic in vplačila zanje se opravljajo pri banki (208/1. čl. ZGD-1). Če je vpisovanje delnic uspešno, sledi razdelitev delnic, določi se, koliko delnic pripada posameznemu delničarju (212/1. čl. ZGD-1). Z razdelitvijo delnic pride do dejanskega prevzema vseh delnic. V trenutku prevzema delnic družba dejansko nastane, vendar še nima pravne osebnosti (obstaja kot preddružba). Skliče se ustanovna skupščina, ki imenuje nadzorni svet, ta pa imenuje upravo.
71
Vpis v sodni register d.d.
Družba je dejansko ustanovljena, ko pride do prevzema vseh delnic, nima pa še pravne sposobnosti. Z vpisom v sodni register družba pridobi tudi pravno sposobnost. Prijavo za vpis v register vložijo člani nadzornega sveta in uprave (198. čl. ZGD-1). Sodišče po uradni dolžnosti preveri, ali je družba pravilno ustanovljena in prijavljena. Če ni, mora sodišče vpis zavrniti, v nasprotnem primeru sodišče družbo vpiše v sodni register in objavi registracijo. (200. čl. ZGD-1)
72
OSNOVNI KAPITAL IN PREMOŽENJE DELNIŠKE DRUŽBE
Osnovni kapital je seštevek nominalnih vrednosti vseh izdanih delnic. (170. čl. ZGD-1) Minimalni znesek osnovnega kapitala je 25.000,00 EUR (171. čl. ZGD-1).
Delnice se lahko vplačajo v denarju ali s stvarnimi vložki. Vsaj 1/3 osnovnega kapitala morajo sestavljati delnice, ki se vplačajo v denarju, do 2/3 pa sta lahko vplačani v stvareh oz pravicah. Osnovni kapital je seštevek vpisanih, izdanih in vplačanih delnic. Za vsako delnico, ki se vplača v denarju, morajo družbeniki že pred vpisom d.d. v sodni register vplačati najmanj 25% njenega najmanjšega emisijskega zneska. (191. čl. ZGD-1) Preostanek kapitala je treba vplačati na podlagi zahteve uprave, v razmeroma kratkem roku po ustanovitvi vplačniki delnic z nedenarnimi vložki morajo d.d. zagotoviti oziroma omogočiti "trajno in prosto razpolaganje" s temi vložki.
Samo družba je lastnik premoženja, delničarji niso lastniki družbe, njihova udeležba v družbi je kapitalska. Premoženje družbe sestavljajo denar, stvari in pravice. Premoženje družbe je identično z osnovnim kapitalom samo na začetku, kasneje pa ga preseže.
Za svoje obveznosti družba odgovarja z vsem svojim premoženjem (168/2. čl. ZGD-1), ne le z osnovnim kapitalom. Osnovni kapital je seštevek nominalnih vrednosti vseh izdanih delnic (št. delnic x nominalni znesek delnice).
73
UPRAVLJANJE D.D.
Zakon s kogentnimi normami predpisuje konstrukcijo organov, njihove pristojnosti in razmerja med njimi. Poznamo dva sistema upravljanja d.d. - enotirni in dvotirni sistem Obema sistemoma je skupno to, da sta funkciji odločanja in poslovanja ločeni, potekata v dveh organih. Funkcija odločanja poteka v skupščini, v kateri sodelujejo vsi delničarji, funkcija poslovanja poteka v posebnem organu, ki se pri nas imenuje uprava.
V enotirnem sistemu družbo upravljata samo skupščina in uprava. V dvotirnem sistemu pa družbo upravljajo trije organi - skupščina, uprava in nadzorni svet. Pristojnosti organov so taksativno naštete v zakonu, drugih pristojnosti razen naštetih organi nimajo. Organi so med seboj neodvisni, odločitev, ki so v pristojnosti enega organa, ne more sprejeti drug organ, drug organ tudi ne more spreminjati odločitev prvega. Med njimi tudi ni hierarhije, razen v imenovanju - skupščina imenuje nadzorni svet, nadzorni svet imenuje upravo.
74
ORGANI DELNIŠKE DRUŽBE
Organi vodenja in nadzora v delniški družbi so uprava, upravni odbor in nadzorni svet.
Družba lahko izbere dvotirni sistem upravljanja družbe z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja družbe z upravnim odborom. (253. čl. ZGD-1)
Zakon in statut določata sestavo in število članov organov vodenja in nadzora. Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj 3 člani, če zakon ne določa drugače. Če ima organ vodenja ali nadzora več članov, se 1 član imenuje za predsednika. (254. čl. ZGD-1)
Člani organov vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni daljše od 6 let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:
- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
- bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora 5 let od pravnomočnosti sodbe in 2 leti po prestani kazni zapora;
- ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
- je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij o odškodninski odgovornosti, in sicer še 2 leti po pravnomočnosti sodbe. Novi člani organa vodenja ali nadzora morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah tega zakona nasprotovale njihovemu imenovanju. (255. čl. ZGD-1)
Če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Funkcija sodno imenovanega člana organa vodenja ali nadzora preneha, ko je namesto njega imenovan nov član v skladu s statutom. Sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora ima pravico do plačila za delo in poravnavo stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora in družbe ne sporazumeta, odloči o stroških in plačilu sodišče. (256. čl. ZGD-1)
Organ vodenja ali nadzora mora biti sklican vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določi statut. Vsak član organa vodenja ali nadzora ima en glas. Organ vodenja ali nadzora je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih članov, če statut ne določa drugače. Za veljavnost sklepa organa vodenja ali nadzora je potrebna večina oddanih glasov, če zakon ne določa drugače. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika organa vodenja in nadzora, če ni s statutom določeno drugače. Član organa vodenja ali nadzora ne sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj. Člani organa vodenja ali nadzora ali njihovi pooblaščenci se lahko udeležijo sklepanja tudi tako, da izročijo pisne glasovnice drugemu članu organa vodenja ali nadzora. Organ vodenja ali nadzora lahko sprejema sklepe dopisno, telefonsko, z uporabo elektronskih medijev ali drugače, če s tem soglašajo vsi člani organa vodenja ali nadzora, razen če statut ali poslovnih določata drugače. (257. čl. ZGD-1)
Organ vodenja ali nadzora sprejme poslovnik o svojem delu z večino glasov vseh svojih članov. Posamezna vprašanja o delu organa vodenja ali nadzora lahko določa statut. (258. čl. ZGD-1)
Sej organa vodenja ali nadzora se ne smejo udeleževati osebe, ki niso člani organov vodenja ali nadzora te družbe, če statut ne določa drugače. K obravnavanju posameznih točk so lahko povabljeni izvedenci ali poročevalci. (259. čl. ZGD-1)
Na zahtevo vsakega člana organa vodenja ali nadzora, ki navede namen in razlog za sklic seje, mora predsednik takoj sklicati sejo. Seja mora biti v dveh tednih po sklicu. Če predsednik ni sprejel zahteve , lahko vsaj dva člana organa vodenja ali nadzora sama skličeta sejo organa vodenja ali nadzora in predlagata dnevni red. (260. čl. ZGD-1)
Pravice in obveznosti člana vodenja in nadzora, ki niso določene s tem zakonom, se določijo v pogodbi, ki jo sklene z družbo. Pogodbo mora odobriti nadzorni svet ali upravni odbor, sicer mora član organa vodenja ali nadzora vrniti koristi iz pogodbe. (262. čl. ZGD-1)
75
Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora d.d.
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. (263. čl. ZGD-1)
Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Delničarjem mora povrniti nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe. Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s škodljivim dejanjem pridobil korist, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati. Te določbe se uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju:
- glasovalne pravice na skupščini;
- upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali
- upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena. (264. čl. ZGD-1)
76
Uprava d.d.
Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Uprava lahko ima enega ali več članov
(direktorji).
Če ima uprava več članov, sprejemajo odločitve soglasno, če statut ne določa drugače.
Statut ne sme določiti, da pri različnih mnenjih glas posameznega člana ali posameznih članov prevlada nad večino. (265. čl. ZGD-1)
Zastopanje in predstavljanje
Uprava zastopa in predstavlja družbo. Če ima uprava več članov, zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače. Pri skupnem zastopstvu učinkuje izjava volje, dana kateremukoli članu uprave, proti družbi kot celoti, če so pooblaščeni vsi skupaj. Statut družbe ali nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. (266. čl. ZGD-1)
Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupščine
Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupščine so:
- na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine;
- pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine in
- uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina. (267. čl. ZGD-1)
Imenovanje in odpoklic uprave
Člane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet. Ponovno ne smejo biti imenovani prej kot eno leto pred potekom mandatne dobe uprave. Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika:
- če huje krši obveznosti;
- če ni sposoben voditi poslov;
- če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov, ali
- iz drugih ekonomskoposlovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija in podobno). (268. čl. ZGD-1)
Udeležba članov uprave pri dobičku
S statutom se lahko določi, da se članom uprave za njihovo delo zagotovi udeležba pri dobičku. Višina udeležbe se praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe. (269. čl. ZGD-1)
Prejemki članov uprave
Nadzorni svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in plačilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost - delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba pri dobičku, itd. - odpravnina in drugi prejemki) poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter v skladu s politiko prejemkov iz 294. člena ZGD-1. Če skupščina ne določi politike prejemkov članov organov vodenja, mora nadzorni svet pri določitvi prejemkov posameznega člana uprave slediti načelom iz sedmega odstavka 294. člena ZGD-1.
Če se po določitvi prejemkov poslabša poslovanje družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali jih povzročilo škodo, lahko nadzorni svet zniža prejemke. Znižanje prejemkov ne posega v druge določbe pogodbe; član uprave ima pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z dvomesečnim odpovednim rokom. (270. čl. ZGD-1)
Prepoved konkurence
Član uprave ne sme brez soglasja nadzornega sveta opravljati pridobitne dejavnosti,na področju dejavnosti družbe pa tudi ne sklepati poslov za svoj ali tuj račun. (271. čl. ZGD-1)
Poročila nadzornemu svetu
Uprava vsaj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu svetu o:
- načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja ;
- donosnosti družbe, še posebej donosnosti lastnega kapitala;
- poteku poslov, še posebej prometu in finančnem stanju družbe in
- poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe.
Nadzorni svet lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih. Uprava mora obveščati nadzorni svet o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe in z njo povezanih družb.
Uprava mora nemudoma po sestavi predložiti letno poročilo nadzornemu svetu. Če ga je treba revidirati, ga je treba predložiti skupaj z revizorjevim poročilom. K letnemu poročilu mora uprava predložiti tudi predloga za uporabo bilančnega dobička, ki ga bo predložila skupščini. Nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe, in pomembneje vplivajo na položaj družbe ali je zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivale nanj. Poročilo mora ustrezati načelu vestnosti in verodostojnosti. (272. čl. ZGD-1)
77
Nadzorni svet d.d.
Posebni pogoji za člane nadzornega sveta:
Član nadzornega sveta ne more biti:
- član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe;
- prokurist ali pooblaščenec te družbe;
- član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe;
- oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v 3 družbah;
- oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določi statut.
Nadzorni svet lahko največ za 1 leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega ali zadržanega člana uprave. V tem času ne sme delovati kot član nadzornega sveta. Ponovno imenovanje ali podaljšanje mandatne dobe je dopustno, če celotna mandatna doba ni daljša od 1 leta. (273. čl. ZGD-1)
Volitve članov nadzornega sveta
Člane nadzornega sveta, ki zastopa interese delničarjev, voli skupščina. (274/1. čl. ZGD-1)
Odpoklic članov nadzornega sveta
Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom mandatne dobe. Za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj 3/4 večina oddanih glasov. Statut lahko določi višjo večino in druge zadeve. Člana nadzornega sveta, ki so ga v nadzorni svet imenovali upravičeni delničarji, lahko delničarji kadarkoli odpokličejo in ga nadomestijo z drugim članom. Skupščina ga lahko odpokliče z navadno večino, če preneha pravica do imenovanja. (275. čl. ZGD-1)
Imenovanje in odpoklic člana prek sodišča
Uprava mora dati sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za sklepčnost nadzornega sveta. Sodišče odpokliče člana nadzornega sveta na predlog nadzornega sveta in delničarjev, katerih delnice predstavljalo najmanj 10% osnovnega kapitala, če gre za utemeljene razloge. (276. čl. ZGD-1)
Objava sprememb v nadzornem svetu
Uprava mora vsako zamenjavo članov nadzornega sveta prijaviti v register. (277. čl. ZGD-1)
Poslovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet mora med svojimi člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika. Uprava mora prijaviti v register ime in priimek predsednika in namestnika. Namestnik prevzame pravice in obveznosti predsednika le, če je slednji onemogočen pri njihovem uresničevanju. (278. čl. ZGD-1)
Komisije
Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij, ki pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. (279. čl. ZGD-1)
Revizijska komisija
Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. (280/1. čl. ZGD-1)
Pristojnosti nadzornega sveta
Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe. Lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, preverja njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Od uprave lahko zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Če statut tako določa, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezni član nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije
nadzornemu svetu kot organu. Nadzorni svet lahko skliče skupščino. Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske komisije. Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj 3/4 oddanih glasov. (281. čl. ZGD-1)
Pristojnosti nadzornega sveta v zvezi z letnim poročilom
Nadzorni svet mora preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki jo je predložila uprava. Vsak član nadzornega sveta oziroma revizijske komisije ima pravico pregledati in preveriti vse podlage za letno poročilo, ki mu jih je treba na njegovo zahtevo predložiti, če nadzorni svet ne odloči drugače.
Nadzorni svet mora o ugotovitvah preveritve sestaviti pisno poročilo za skupščino. Poročilo mora navesti, kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom. Če je k letnemu poročilu priloženo tudi revizorjevo poročilo, mora nadzorni svet v svojem poročilu zavzeti stališče do njega. Na koncu poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali letno poročilo potrjuje. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je sprejeto.
Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve sestavljenega letnega poročila svoje poročilo izročiti upravi, sicer mora uprava nadzornemu svetu nemudoma postaviti dodaten rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca. Če nadzorni svet tudi v dodatnem roku ne izroči letnega poročila, se šteje, da ga ni potrdil. (282. čl. ZGD-1)
Zastopanje družbe proti članom uprave
Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. (283. čl. ZGD-1)
Plačilo članom nadzornega sveta
Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku. (284. čl. ZGD-1)
78
UPRAVNI ODBOR D.D.
Upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov. Za pristojnost upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 267. in 281. člena ZGD-1, ki se nanašajo na pristojnost nadzornega sveta. Upravni odbor sestavi, preveri in potrdi letno poročilo ob smiselni uporabi določb prvega in drugega odstavka 282. člena ZGD-1. Statut lahko določi, da letno poročilo sprejme skupščina.
Zastopanje in predstavljanje
Upravni odbor zastopa in predstavlja družbo. Če upravni odbor med svojimi člani imenuje izvršne direktorje, ti zastopajo in predstavljajo družbo, če statut ne določa drugače.
Za zastopanje in predstavljanje, posebne pogoje za člane, volitve in odpoklic ter poslovanje in plačilo članom upravnega odbora, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za člane nadzornega sveta.
Upravni odbor vodi družbo, jo zastopa in predstavlja ter nadzoruje izvajanje njenih poslov; sestavi, preveri in potrdi letno poročilo (statut lahko določi, da letno poročilo sprejme skupščina);
imenovanje: smiselna uporaba določb o imenovanju članov nadzornega sveta; enako je določena tudi nezdružljivost funkcij;
odpoklic: smiselna uporaba določb o odpoklicu članov nadzornega sveta;
komisije upravnega odbora: smiselna uporaba določb o komisijah nadzornega sveta; revizijska komisija je obvezna, če se z vrednostnimi papirji družbe trguje na organiziranem trgu ali če delavci uveljavljajo pravico do sodelovanja v organih družbe;
izvršni direktorji:
imenuje jih upravni odbor (enega ali več), lahko tudi izmed svojih članov;
zastopajo in predstavljajo družbo, nanje pa se lahko prenese tudi vodenje tekočih poslov, prijava vpisov in predložitev listin registru, sestava letnega poročila in skrb za vodenje poslovnih knjig;
družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora imeti vsaj enega izvršnega direktorja.
Upravni odbor lahko izvršne direktorje kadarkoli odpokliče. Za zahtevke izvršnih direktorjev iz pogodbe o upravljanju funkcije se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja.
79
Skupščina d.d.
Skupščino sestavljajo vsi delničarji. Delničarji imajo pravico sodelovati v skupščini (292/1. čl. ZGD-1), vendar to ni njihova dolžnost. Delničarji družbi ne odgovarjajo za napačno odločitev, delujejo v lastnem imenu, ne v interesu družbe.
Pristojnosti skupščine
Skupščina odloča o:
- sprejetju letnega poročila,
- uporabi bilančnega dobička,
- imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora,
- podelitvi razrešnice članov organa vodenja in nadzora,
- spremembah statuta,
- ukrepi za povečanje in zmanjšanje kapitala,
- prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju,
- imenovanju revizorja,
- drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali
- drugih zadevah, ki jih določa zakon. (293/1. čl. ZGD-1)
80
Sklic skupščine d.d.
Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom in takrat, če je to v korist družbe.
O sklicu skupščine odloči poslovodstvo, ki o tem odloči z navadno večino.
Skupščino je treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo 20-tino osnovnega kapitala od vodstva pisno zahtevajo sklic skupščine. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o kateri naj skupščina odloči, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda.
Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine veže na nižji delež osnovnega kapitala. Na takšno zahtevo delničarjev mora skupščina zasedati čim prej, vendar najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili zahtevo, ali njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine. Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav drugih strank. V sklicu skupščine mora biti opozorjeno na pooblastilo sodišča. Statut lahko omogoči delničarjem možnost za pošiljanje zahteve za sklic skupščine tudi z uporabo elektronskih sredstev. Če statut ne določa drugače, je skupščina na sedežu družbe. (295. čl. ZGD-1)
81
Delnice
Delnice so lahko oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice. Družba ne sme imeti hkrati obeh oblik delnic.
Delnice z nominalnim zneskom se morajo glasiti najmanj na 1 euro ali njegov večkratnik. Delež delnice z nominalnim zneskom v osnovnem kapitalu se določa po razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala.
Kosovne delnice se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici (v nadaljnjem besedilu: pripadajoč znesek) ne sme biti nižji od 1 eura. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic.
Delnice z drugačnim nominalnim zneskom, kot ga določa drugi odstavek tega člena, in kosovne delnice z nižjim pripadajočim zneskom, kot ga določa prejšnji odstavek, so nične. Za škodo iz take emisije so odgovorni izdajatelji solidarno.
S spremembo statuta se lahko pri nespremenjenem osnovnem kapitalu delnice z nominalnim zneskom ali kosovne delnice:
- razdelijo na delnice z nižjim nominalnim zneskom ali na več kosov, ali
- združijo v delnice z višjim nominalnim zneskom ali v manj kosov, če s tem soglašajo vsi delničarji.
Določbe tega člena veljajo tudi za potrdila o udeležbi, ki se delničarjem izročijo pred izdajo delnic (v nadaljnjem besedilu: začasnica).
(1) Delnica se ne sme izdati za znesek (v nadaljnjem besedilu: emisijski znesek), ki je nižji od nominalnega zneska, pri kosovni delnici pa od pripadajočega zneska (v nadaljnjem besedilu: najmanjši emisijski znesek).
(2) Izdaja delnice za višji znesek je dopustna.
82
Vsebina in objava sklica
Sklic skupščine mora vsebovati vsaj navedbo:
- firme in sedeža družbe;
- časa in kraja skupščine;
- predloga dnevnega reda;
- presečnega dne, kot ga določa tretji odstavek 297. člena ZGD-1 z obrazložitvijo, da se skupščine lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki so imetniki delnic na ta dan, ter drugih pogojev, od katerih sta odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice;
- roka ali dneva, do katerega lahko delničarji zahtevajo dopolnitev dnevnega reda, v skladu s prvim odstavkom 298. člena ZGD-1;
- roka ali dneva, do katerega lahko delničarji sporočijo družbi predlog za objavo iz prvega odstavka 300. člena ali 301. člena ZGD-1 in se ta objavi;
- predlog sklepov organov vodenja in nadzora iz prvega odstavka 297.a člena ZGD-1, in kje so dostopne njihove obrazložitve;
- kje in kako se lahko pridobijo popolna besedila listin in predlogov iz drugega odstavka 297.a člena tega zakona;
- da lahko delničar na skupščini uresničuje svojo pravico do obveščenosti iz prvega odstavka 305. člena ZGD-1;
- postopka za uresničitev glasovalne pravice z elektronskimi sredstvi, če ga družba omogoča;
- postopka uresničevanja glasovalne pravice po pošti, če ga družba omogoča;
- drugih podatkov, ki jih določa ta zakon.
Družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, pa mora v sklicu skupščine navesti tudi dodatne podatke, ki jih določa drugi odstavek 296. člena ZGD-1.
Sklic skupščine se objavi na spletni strani AJPES ali dnevniku, ki izhaja na celotno območje R Slovenije. Sklic skupščine se objavi tudi v glasilu ali elektronskem mediju družbe, če ga družba ima. Če ima družba svojo spletno stran, se sklic skupščine objavi tudi na tej spletni strani.
Družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, pa mora sklic skupščine objaviti tudi na način, kot ga določa 1. točka prvega odstavka in tretji odstavek 135. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov.
Družba ne sme delničarjem zaračunati nobenih stroškov, ki so povezani s sklicem skupščine in s samo skupščino. (296. čl. ZGD-1)
83
Sklicni rok in udeležba na skupščini d.d.
Sklic skupščine se objavi vsaj 30 dni pred skupščino. Statut lahko določi daljši najkrajši rok za objavo sklica.
Statut lahko pogojuje udeležbo na skupščini ali uresničevanje glasovalne pravice s tem, da se delničarji prijavijo pred skupščino.
V tem primeru je dovolj, da se delničarji prijavijo najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. Ne glede na določbe zakona, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, se skupščine lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan).
Statut družbe lahko določi, da se delničarji lahko udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti in uredi postopek za to, pri čemer sta lahko taka udeležba in glasovanje odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja in do te mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja. (297. čl. ZGD-1)
84
Zagotovitev informacij delničarjem d.d.
Za vsako točko dnevnega reda, o kateri se odloča na skupščini, morajo organi vodenja ali nadzora zagotoviti vse potrebne informacije. (297a. čl. ZGD-1)
85
Dopolnitev dnevnega reda skupščine d.d.
Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo 1/20 osnovnega kapitala, lahko po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda.
Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda.
Zadošča, da zahtevo pošlje družbi najpozneje 7 dni po objavi sklica skupščine.
Statut lahko to pravico veže na nižji delež osnovnega kapitala. Družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora delničarjem ponuditi vsaj en način za pošiljanje dodatnih točk dnevnega reda s pomočjo elektronskih sredstev. Poslovodstvo mora nemudoma po poteku prej navedenega roka objaviti dodatne točke dnevnega reda, ki naj se obravnavajo na skupščini. Dodatna točka dnevnega reda se lahko obravnava na skupščini le, če je bila objavljena na način iz 296. člena ZGD-1 vsaj 14 dni pred skupščino, sicer se obravnava na prvi naslednji skupščini.
Družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora v prej navedenem roku objaviti čistopis dnevnega reda na enak način kot je objavila sklic. (298. čl. ZGD-1)
86
Glasovalna pravica in odločanje skupščine d.d.
Za sprejetje skupščinskih sklepov je potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadna večina), razen če zakon ali statut ne določata višje večine ali drugih zahtev. (307. čl. ZGD-1)
87
Glasovalna pravica delničarjev d.d
Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na njihov delež delnic v osnovnem kapitalu. Vsaka kosovna delnica z glasovalno pravico ima en glas. S statutom se lahko določi omejitev glasovalne pravice tako, da število glasov, ki jih ima posameznik glede na število delnic, ne more presegati določenega števila ali odstotka. Statut lahko določi, da se k delničarjevim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, lahko statut določi, da se k njenim delnicam šteje tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi ali njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi.
Glasovalna pravica se pridobi šele s celotnim plačilom vložka. Statut lahko določi, da se glasovalna pravica pridobi, če je za delnice vplačan zakonski ali višji najnižji vložek. V tem primeru zagotavlja plačilo najnižjega vložka en glas. Pri višjih vložkih se glasovalno razmerje ravna po višini plačanih vložkov.
Če statut ne določa, da se glasovalna pravica pridobi pred celotnim plačilom vložka in če še za nobeno delnico vložek ni v celoti plačan, se glasovalno razmerje ravna po višini plačanih vložkov. Pri tem zagotavlja plačilo najnižjega vložka en glas. Deli glasov se v teh primerih upoštevajo le, če delničarju z glasovalno pravico dajejo polne glasove.
Vsak delničar, ki je upravičen do udeležbe na skupščini, ima pravico pooblastiti poslovno sposobno fizično ali pravno osebo, da se v njegovem imenu udeleži skupščine in uresničuje njegovo glasovalno pravico. Za pooblastilo je potrebna pisna oblika. Pooblastilo je treba predložiti družbi in ostane shranjeno pri njej. Pooblaščenec ima na skupščini enake pravice, da lahko govori in postavlja vprašanja kot delničar, katerega zastopa. Način uresničevanja glasovalne pravice ureja statut. Statut lahko delničarjem omogoči glasovanje po pošti pred zasedanjem skupščine. Statut uredi podrobnosti v zvezi s postopkom, pri čemer je glasovanje po pošti lahko odvisno samo od zahtev in od omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev, in do te mere, sorazmerne za uresničevanje tega cilja. (308. čl. ZGD-1)
Pravico glasovati in odločati imajo vsi delničarji, razen tistih, ki imajo nevolilne delnice. Za sprejem sklepov je potrebna navadna večina oddanih glasov, če ni z zakonom ali statutom določeno drugače.
88
Zapisnik skupščine
Na skupščini mora biti prisoten notar, ki piše zapisnik. (304. čl. ZGD-1) Zapisnik je javen, četudi zasedanje ni javno. Notar mora vsak skupščinski sklep potrditi v notarskem zapisniku. To predstavlja garancijo, da so bili sklepi sprejeti po predpisanem postopku.
89
Povečanje osnovnega kapitala d.d.
A) POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z VLOŽKI –osnovni kapital se poveča ob izdaji novih delnic, odloča skupščina. Pri d.d. s kosovnimi delnicami se mora skupno število delnic povečati v enakem razmerju kot osnovni kapital.
pogoji: 1. sprejem sklepa s ¾ relativno večino,
2. možno samo z izdajo novih delnic (ne s povečanjem nominalnega zneska),
3. soglasje vseh razredov delnic (s ¾ relativno večino),
4. v celoti plačani dosedanji vložki (razen če je neplačan le neznaten del);
način vplačila vložkov: v denarju ali s stvarnimi vložki (potrebna revizija s smiselno uporabo določb o ustanovitveni reviziji); prednostno pravico do vpisa novih delnic imajo dosedanji delničarji (s sklepom o povečanju osnovnega kapitala jo je možno izključiti)
potek postopka: sklep o povečanju osnovnega kapitala vpis sklepa o povečanju v register vpisovanje delnic vpis izvedbe povečanja v register – s tem začne povečanje veljati izdaja novih delnic (pred tem izdane delnice in začasnice so nične).
B) POGOJNO POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA- odločanje olajšano, vendar je namenjeno le za določene cilje - zaradi
• uresničitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice
• uresničitve prednostne pravice do nakupa novih delnic;
• priprav na združitev več družb ali
• uresničitve pravic delavcev družbe za prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe v dobičku, katero jim d.d. zagotavlja in
• zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom organov vodenja ali nadzora in delavcem družbe ali z njo povezane družbe
pogoji: 1. sprejem sklepa s ¾ relativno večino,
2. nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala v d.d. ne sme preseči 1/2 osnovnega kapitala, ki obstaja v času sklepanja o pogojnem povečanju njenega kapitala.
način vplačila vložkov: v denarju ali s stvarnimi vložki (revizija);
potek postopka: sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala prijava sklepa o pogojnem povečanju za vpis v register vpis delnic (samo upravičenci) polno plačilo delnic izdaja delnic – s tem je osnovni kapital povečan (izjema od konstitutivnosti vpisa!) prijava skupnega zneska pogojno povečanega kapitala za vpis v register. ODOBRENI KAPITAL
● pogoji: 1. pooblastilo za povečanje kapitala do določenega zneska v statutu;
2. možno samo z izdajo novih delnic (ne s povečanjem nominalnega zneska);
3. soglasje vseh razredov delnic, če je tako določeno v statutu;
4. v celoti plačani dosedanji vložki (razen če je neplačan le neznaten del);
5. višina odobrenega kapitala je največ ½ osnovnega kapitala v času, ko je dano pooblastilo;
● način vplačila delnic: v denarju, s stvarnimi vložki pa samo, če tako določa pooblastilo in s soglasjem nadzornega sveta; poslovodstvo lahko s soglasjem nadzornega sveta izključi prednostno pravico, če je tako določeno v pooblastilu;
● smiselna uporaba določb o povečanju osnovnega kapitala z vložki.
C) POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE D.d. na ta način ne pridobi novih sredstev, temveč že obstoječe premoženje spremeni v "svoj" osnovni kapital (=preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala – npr. kapitalske rezerve ali preneseni dobiček - v osnovni kapital)
pogoji: 1. sprejem sklepa s ¾ relativno večino,
2. izkazanost postavk, ki se preoblikujejo, v bilanci stanja, ki jo je pregledal revizor in o njej dal mnenje brez pridržka (bilančni presečni dan največ 8 mesecev pred prijavo vpisa povečanja),
3. v bilanci stanja ne sme biti izkazana prenesena izguba ali čista izguba poslovnega leta;
potek postopka: sprejem sklepa o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe vpis sklepa o povečanju v register – s tem je osnovni kapital povečan poziv delničarjem, naj prevzamejo delnice prevzemanje delnic (delničarjem pripadajo v sorazmerju z njihovimi deleži) ponoven poziv za prevzem neprevzetih delnic z opozorilom o prodaji (min. trikrat) prodaja neprevzetih delnic po uradni borzni ceni ali na javni dražbi;
delne pravice: do njih pride, če na delničarja glede na njegov delež odpade le del nove delnice; so samostojno prenosljive in podedljive, pravice iz njih pa je mogoče uresničevati samo, če so združene pri enem delničarju ali če se združi več upravičencev;
pravila o udeležbi delnic pri povečanju:
◦ lastne delnice – udeležene v celoti;
◦ delno vplačane delnice – udeležene v sorazmerju z njihovim deležem v osnovnem kapitalu, povečanje pa se lahko opravi le s povečanjem nominalnega zneska delnic (ne z izdajo novih);
◦ pogojni kapital – poveča se v enakem razmerju kot osnovni kapital.
90
Zmanjšanje osnovnega kapitala d.d.
Zmanjšanje osnovnega kapitala v primerih, ko ga je preveč in ga zato ni mogoče učinkovito izkoriščati
A) REDNO ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA – zmanjšanje nominalnega zneska osnovnega kapitala in združevanje delnic. Presežni del osnovnega kapitala se sprosti in spremeni v rezerve ali izplača delničarjem, pri čemer so posebej varovani upniki -> takšna znižanja osnovnega kapitala d.d. so v naši pravno poslovni praksi zelo redka.
pogoji: 1. sprejem sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala s ¾ relativno večino,
2. soglasje vseh razredov delnic (s ¾ relativno večino);
• varstvo upnikov:
◦ poplačilo terjatev – za upnike z zapadlimi terjatvami;
◦ zavarovanje terjatev – za upnike z nezapadlimi terjatvami, ki so nastale po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register, razen za tiste, ki imajo pravico prednostnega poplačila v stečaju; upniki morajo terjatve prijaviti v roku 6 mesecev po objavi vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala;
◦ možnost ugovora zoper vpis sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru kršitve postopka – upniki nepoplačanih zapadlih terjatev in upniki, ki so upravičeni do zavarovanja;
◦ možnost uveljavljanja zahtevka družbe na vrnitev prepovedanih plačil zoper delničarje (233. člen ZGD-1), če se registrski vpis iz utemeljenih razlogov opravi ne glede na ugovor;
• potek postopka: sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala vpis sklepa o zmanjšanju v register – s tem je kapital zmanjšan poziv delničarjem za predložitev delnic razveljavitev delnic, ki jih družba kljub pozivu ni prejela, in delnic, ki ne dosežejo potrebnega števila, da bi bile nadomeščene z novimi + družbi niso dane na razpolago, da bi jih vnovčila za račun udeležencev izdaja novih delnic prodaja novih delnic, ki niso bile zamenjane, po uradni borzni ceni ali na javni dražbi plačila delničarjem (po preteku roka za prijavo terjatev upnikom in po zagotovitvi plačila terjatev in zavarovanja) vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v register;
• kombinirano zmanjšanje osnovnega kapitala – če se osnovni kapital zmanjša pod zakonski minimum, potem pa se le-ta ponovno doseže s povečanjem osnovnega kapitala (sklepa morata biti sprejeta hkrati).
B) POENOSTAVLJENO ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA- je dopustno za saniranje, izravnave zaradi nižje vrednosti premoženja, pokrivanja izgub ali prenos sredstev v rezerve. Pri obravnavanem načinu zmanjšanja osnovnega kapitala d.d. ni zahtevano posebno varstvo upnikov. Znižanje se lahko opravi na dva načina :
a) z zmanjšanjem nominalnega zneska ali
b) z združevanjem delnic, če se najnižji nominalnega zneska za delnice ne more več zmanjšati.
pogoji: 1. ne obstajajo ali se prej sprostijo rezerve iz dobička in kapitalske rezerve, razen z zakonom ali statutom določene minimalne višine zakonskega rezervnega sklada,
2. ne obstaja več čisti dobiček poslovnega leta in preneseni dobiček;
• namen: - kritje prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta ali
- prenos zneskov v kapitalske rezerve;
• omejitve uporabe bilančnega dobička: ni ga dovoljeno razdeliti med delničarje ali uporabiti za druge namene, dokler zakonski rezervni sklad ne doseže minimuma; do takrat ne velja zakonska omejitev višine dobička, ki ga je dovoljeno odvesti v zakonske rezerve.
C) ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z UMIKOM DELNIC - gre vsebinsko za posebno izvedbo rednega zmanjšanja kapitala v zadevni d.d. D.d lahko umakne delnice prisilno ali pa tudi z njihovo pridobitvijo s strani družbe. Prisilni umik je dopusten le, če je bil vnaprej določen ali dovoljen v prvotnem statutu ali s spremembo statuta pred prevzemom ali vpisom delnic. Za prisilni umik se uporabljajo določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala
• dve možnosti: prisilni umik (ne da bi družba delnice predhodno pridobila; ta možnost mora biti predvidena v statutu, izvede se po določbah o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala) ali umik s pridobitvijo s strani družbe;
• poenostavljeni umik:
izvede se, če so v celoti vplačane delnice dane družbi na razpolago neodplačno ali v breme bilančnega dobička, statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, ki jih je dovoljeno uporabiti v te namene; znesek v višini najmanjšega emisijskega zneska umaknjenih delnic se v tem primeru odvede v kapitalske rezerve;
o zmanjšanju odloči skupščina z navadno večino (v sklepu se obvezno navede tudi namen zmanjšanja kapitala) ali poslovodstvo, če je prisilni umik določen s statutom;
zmanjšanje učinkuje od vpisa sklepa v register ali z dnem umika delnic (prisilni umik).
91
Poustanovitev
Kaj je poustanovitev in kako poteka?
• pogodba med družbo in ustanovitelji ali delničarji, ki so v osnovnem kapitalu udeleženi z več kot 10%, sklenjena v prvih 2 letih po vpisu ustanovitve v register, na podlagi katere družba pridobi stvari ali pravice za ceno, ki dosega najmanj 1/10 osnovnega kapitala družbe;
• potek poustanovitve: sklenitev pogodbe v pisni obliki ali obliki notarskega zapisa (če tako določa zakon)
pisno poročilo poslovodstva o pogodbi revizija pregled pogodbe in pisno poročilo nadzornega sveta sklep skupščine o soglasju (s ¾ relativno večino oziroma ¾ absolutno večino, če je pogodba sklenjena v prvem letu po vpisu ustanovitve v register) vpis pogodbe v register (vpis se zavrne, če je cena za pridobitev premoženja neustrezno visoka).
92
D.d. - Katere vrste dobička poznamo in za katere namene se lahko porabi?
ČISTI DOBIČEK
(poslovni izid poslovnega leta – dobiček, ki ostane po plačilu davkov; njegovo uporabo upošteva že poslovodstvo ob pripravi letnega poročila)
4. kritje prenesene izgube
5. oblikovanje zakonskih rezerv
6. oblikovanje rezerv za lastne deleže
7. oblikovanje statutarnih rezerv
8. oblikovanje drugih rezerv iz dobička – ob upoštevanju naslednjih pravil:
1. največ polovica zneska, ki ostane po uporabi dobička za namene od a) do d), razen če statut določa višji delež – v tem
primeru ne smejo preseči polovice osnovnega kapitala;
2. če se z delnicami družbe trguje na organiziranem trgu, lahko statut določi, da se sme uporabiti delež, manjši od polovice.
BILANČNI DOBIČEK
(dobiček, ki ostane po uporabi čistega dobička za vse namene, določene z zakonom; o njegovi uporabi odloča skupščina)
a) oblikovanje drugih rezerv iz dobička (dodaten znesek, poleg zneska iz naslova uporabe čistega
dobička)
b) uporaba za druge namene, določene s statutom (npr. izplačila delavcem ali članom organov
vodenja ali nadzora)
c) razdelitev med delničarje v sorazmerju z njihovim deležem v osnovnem kapitalu ozroma z opravljenimi plačili (če vložki niso vplačani v
celoti ali za vse delnice v enakem razmerju)
d) prenos dobička
93
Posebna in izredna revizija v d.d.
posebna revizija za preveritev ustanovitvenih postopkov in vodenja posameznih poslov (vključno s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega kapitala):
• revizorja imenuje skupščina z navadno večino ali sodišče na predlog delničarjev z deležem 10% osnovnega kapitala ali 400.000 EUR (če skupščina zavrne predlog ali če obstajajo utemeljeni razlogi, npr. nepristranskost imenovanega revizorja; posebni revizor ne more biti oseba, ki je revidirala letno poročilo družbe v zadnjih 5 letih);
• revizor po pregledu poslovnih knjig in dokumentacije izdela pisno poročilo, ki se obravnava na naslednji skupščini;
izredna revizija zaradi bistvene podcenitve postavk v letnem poročilu ali zaradi nepopolnosti prilog k računovodskim izkazom
• revizorja imenuje sodišče na predlog delničarjev z deležem 10% osnovnega kapitala ali 400.000 EUR; ne sme biti oseba, ki je revidirala letno poročilo družbe v zadnjih 3 letih;
• revizor preveri, ali so postavke sredstev ovrednotene bistveno nižje, postavke obveznosti do virov sredstev pa bistveno višje od vrednosti, po kateri bi morale biti ovrednotene (letno poročilo tako prikazuje nižji dobiček ali višjo izgubo od realne);
• revizor izdela pisno poročilo, v katerem:
◦ navede, kako bi morale biti ovrednotene postavke in kolikšna je zaradi tega razlika pri dobičku oziroma izgubi, ali izjavi, da postavke niso oziroma so le neznatno podcenjene,
◦ navede podatke, ki manjkajo v prilogi k izkazom, ali navede, da so priloge popolne;
◦ pisno revizorjevo poročilo se obravnava na skupščini;
• zoper revizorjeve ugotovitve je možen ugovor (legitimirana je družba ali delničarji z deležem 10% ali
400.000 EUR); če ni vložen ali je zavrnjen, mora družba upoštevati ugotovitve in postavke ovrednotiti v skladu z revizorjevim poročilom.
94
POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVI MANJŠINSKIH DELNIČARJEV
Skupščina delniške družbe lahko na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 odstotkov osnovnega kapitala družbe (glavni delničar) sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (manjšinski delničar) na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine.
- pomeni prenos vseh delnic manjšinskega delničarja na glavnega delničarja
- glavni delničar je imetnik delnic, ki predstavlja vsaj 90 % osnovnega kapitala
- pogoj: plačilo denarne odpravnine
- odločanje o izključitvi manjšinskih delničarjev: skupščina na predlog glavnega delničarja (izda sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja)
- skupščina: objava dnevnega reda, glavni delničar pripravi pisno poročilo (pojasni predpostavke za prenos in primernost denarne odpravnine)
- določanje višine odpravnine:
- predlaga jo glavni delničar
- preveri jo revizor, ki ga imenuje sodišče (razen če se ji vsi manjšinski delničarji odpovejo v obliki notarskega zapisa
- na predlog manjšinskega delničarja jo določi sodišče v posebnem nepravdnem postopku, če ponujena odpravnina ni primerna, če sploh ni bila ali ni bila pravilno ponujena
- prehod delnic na glavnega delničarja: z vpisom sklepa o prenosu delnic v register.
Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. Vendar pa lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče v posebnem nepravdnem postopku določi primerno odpravnino.
Pravica manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe:
- prenos pravic na glavnega delničarja na zahtevo manjšinskega delničarja
- primerna denarna odpravnina
- enak postopek kot pri izključitvi.
95
Ničnost sklepov d.d.
Sklep skupščine je poleg primerov, določenih v prvem in drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena, v 363. členu drugem odstavku 368. člena tega zakona, ničen tudi:
- če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena tega zakona (ni sklicalo poslovodstvo), če je bila pri sklicu kršena prva, druga ali četrta alineja prvega odstavka 296. člena ZGD-1 (sklic ni vseboval firme, presečni dan, rok do katerega so delničarji morali sporočiti družbi predlog za objavo) ali če skupščina ni bila sklicana v skladu s četrtim do šestim odstavkom 296. člena (ni bil pravilno objavljen sklic) in prvim odstavkom 297. člena tega zakona (sklicni rok ni spoštovan), razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno zastopani;
- če ni potrjen v skladu s prvim in drugim odstavkom 304. člena ZGD-1 (ni v notarskem zapisniku);
- če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu;
- če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom;
- sklep skupščine iz 378. člena ZGD-1 je ničen, če v šestih mesecih po njegovem sprejetju sklep o povečanju osnovnega kapitala in izvedba povečanja osnovnega kapitala nista vpisana v register; ta rok ne teče, dokler pred sodiščem teče postopek zaradi uveljavljanja ničnosti ali izpodbojnosti.
Ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razloga iz druge alineje 390. člena ZGD-1 (ni potrjen v not. zapisniku) ni več mogoče uveljavljati, potem ko je bil sklep vpisan v register. Ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razloga iz 1., 3., četrte in pete alineje 390. člena ZGD-1 ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa.
96
Ustanovitev d.d. s stvarnimi vložki brez ustanovitvene revizije
(1) Ustanovitvenemu revizorju ni treba pregledati ustanovitve:
- če so predmet stvarnega vložka prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, kakor jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je njihova vrednost določena kot tehtano povprečje enotnega tečaja, doseženega na enem ali več organiziranih trgih, kakor jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, v najmanj šest mesečnem obdobju, ki se konča en teden pred dnevom sprejema statuta;
- če je predmet stvarnega vložka, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz prejšnje alineje, že bil vrednoten s strani revizorja največ šest mesecev pred dnevom izročitve predmeta stvarnega vložka in je bilo vrednotenje opravljeno v skladu s splošno priznanimi standardi in načeli vrednotenja, ali
- če izvira poštena vrednost predmeta stvarnega vložka, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz prve alineje tega odstavka, iz posameznega predmeta stvarnega vložka, izkazanega v revidiranem letnem poročilu prejšnjega poslovnega leta.
(2) Potrdilo o tehtanem povprečju enotnega tečaja iz prve alineje prejšnjega odstavka izda upravljavec organiziranega trga, na katerega so uvrščeni prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, ki so predmet stvarnega vložka. Namesto takšnega potrdila lahko pravilnost ugotovitve tehtanega povprečja potrdi ustanovitveni revizor.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena mora statut poleg podatkov iz prvega stavka prvega odstavka 187. člena tega zakona določiti tudi, da ustanovitvenemu revizorju ni treba pregledati ustanovitve.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena morajo člani organov vodenja ali nadzora v roku enega meseca po izročitvi predmeta stvarnega vložka predložiti registrskemu organu in na spletni strani AJPES ter glasilu ali elektronskem mediju družbe, če ga družba ima, objaviti izjavo, ki vsebuje:
- opis stvarnega vložka;
- njegovo vrednost, vir vrednotenja in v primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena ocenjevalne metode;
- podatke o tem, ali vrednost stvarnih vložkov dosega najmanj emisijsko vrednost delnic;
- izjavo, da v zvezi z ocenitvijo vrednosti stvarnega vložka niso nastale nove okoliščine iz petega odstavka tega člena.
(5) Če nastanejo nove okoliščine, ki občutno vplivajo na vrednost stvarnega vložka v času njegovega prispevanja, mora ustanovitev ne glede na prvi odstavek tega člena pregledati en ali več ustanovitvenih revizorjev. Za takšne okoliščine se šteje tudi, če organiziran trg iz prve alineje prvega odstavka tega člena za te vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga postane nelikviden. Ustanovitvena revizija se opravi na zahtevo članov organa vodenja ali nadzora. Če se v primerih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena takšna revizija ne opravi, imenuje sodišče na predlog ustanoviteljev, katerih skupni deleži znašajo najmanj dvajsetino osnovnega kapitala, revizorja, ki pregleda ustanovitev. Predlog lahko ustanovitelji iz prejšnjega stavka vložijo do izročitve predmeta stvarnega vložka.
97
Pravne posledice ničnosti sklepa d.d.
Nični sklep nima nobenih pravnih posledic. Tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ničnega sklepa, mora vrniti družbi celotno vrednost skupaj s stroški.
98
Razlogi za izpodbojnost; konvalidacija izpodbojnih sklepov d.d.
Sklep skupščine je izpodbojen, če:
- je vsebina sklepov v nasprotju z zakonom ali statutom ali
- je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna veličina).
Ne glede na navedeno pa je sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1.
Izpodbijanje se lahko opira tudi na to, da je delničar z uresničevanju glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega sklepa skupščine ta namen mogoče doseči. To pa ne velja, če je drugim delničarjem na podlagi sklepa zagotovljeno primerno nadomestilo za tako škodo.
Izpodbijanje sklepa skupščine se ne more opirati na kršitev določb petega odstavka 309. člena ZGD-1.
Sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen.
Ne glede na zadnje navedeno pa lahko oseba iz sedmega odstavka tega člena, ki izkaže pravni interes, da se sklep za čas do sprejetja novega (potrditvenega) sklepa razveljavi, od sodišča zahteva, da ugotovi, da izpodbojni sklep do sprejetja novega (potrditvenega) sklepa ni veljal.
Sklep skupščine lahko izpodbijajo:
- vsak delničar pod pogoji, ki jih določa ZGD-1,
- poslovodstvo,
- vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. (396. čl. ZGD-1)
99
Izpodbojna tožba d.d
Izpodbojna tožba se vloži v 1 mesecu.
Ta rok začne teči:
- če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je skupščina končala;
- če se je ni udeležil, z dnem, ko je izvedel za sklep ali bi zanj moral izvedeti.
Če je bil sklep objavljen, začne teči rok z dnem objave. (396. čl. ZGD-1)
Napoved izpodbijanja
Delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki ni bil navzoč pa le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino, ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu. Poslovodstvo mora objaviti, da je vložena izpodbojna tožba na enak način, kot mora biti objavljen izpodbijani sklep. (397. čl. ZGD-1)
Učinek razveljavitvenega sklepa
Če sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Če gre za sklep, ki se vpiše v register, se vsebina sodbe vpiše po uradni dolžnosti. Poslovodstvo mora objaviti vsebino sodbe. (398. čl. ZGD-1)
Izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička
Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička se lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje.
Tožbo zaradi izpodbijanja sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko vložijo delničarji, katerih skupni deleži delnic dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala ali katerih skupni najmanjši emisijski znesek dosega 400.000,00 EUR. Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo delničarjev spremeni sklep skupščine. (399. čl. ZGD-1)
Izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala
Sklep o povečanju osnovnega kapitala z vložki se lahko izpodbija po določbah 395. člena ZGD-1.
Če je bila prednostna pravica delničarjev v celoti ali delno izključena, se izpodbijanje lahko opira tudi na to, da je emisijski znesek ali najnižji znesek, pod katerim se nove delnice ne smejo izdati, v sklepu o povečanju osnovnega kapitala določen nesorazmerno nizko. To ne velja, če nove delnice prevzame tretja oseba z obveznostjo, da jih bo ponudila delničarjem. (400. čl. ZGD-1)
100
Ničnost letnega poročila in izpodbojnost sklepa o sprejetju letnega
Letno poročilo je nično, če:
- je njegova vsebina v nasprotju s tistimi določbami zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu;
- bi moralo biti po tem zakonu revidirano, pa revizija ni bila opravljena ali je bila opravljena v nasprotju z načinom in pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje, ali
- so bile pri sprejetju letnega poročila kršene določbe tega zakona ali statuta o oblikovanju
(povečanju) ali uporabi (zmanjšanju) kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička.
Letno poročilo, o sprejetju katerega so odločali organi vodenja ali nadzora, je nično tudi, če nadzorni svet pri sprejetju letnega poročila ni ravnal v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 282. člena ZGD-1.
Če je skupščina pri sprejetju letnega poročila spremenila sestavljeno letno poročilo, je letno poročilo nično tudi, če v dveh tednih od njegovega sprejetja sprememb letnega poročila ni pregledal revizor ali če revizor, ki je pregledal spremembe letnega poročila, o njih ni dal pritrdilnega mnenja.
Letno poročilo, ki ga je sprejela skupščina, pa je nično tudi, če je sklep skupščine o sprejetju letnega poročila ničen zaradi razlogov iz prve ali druge alineje 390. člena ZGD-1.
Sklep skupščine o sprejetju letnega poročila se lahko izpodbija po določbah 395. člena tega zakona, pri čemer se izpodbijanje ne more opirati na neskladnost vsebine letnega poročila z zakonom in statutom. (401. čl. ZGD-1)
101
RAZLOGI PRENEHANJA d.d.
Družba preneha:
- s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena;
- s sklepom skupščine, ki mora biti sprejet z najmanj 3/4 večino zastopanega osnovnega kapitala;
- statut lahko določi višjo večino in druge zahteve;
- če poslovodstvo ne deluje več kot 6 mesecev;
- če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
- s stečajem;
- na podlagi sodne odločbe;
- z združitvijo v kakšno drugo družbo ali
- če se zmanjša osnovni kapital družbe pod minimum iz 171. člena ZGD-1, razen v primeru iz 378. člena tega zakona,
- če nima delničarjev ali če ima družba samo lastne delnice.
Statut lahko določi tudi druge razloge za prenehanje družbe. (402. čl. ZGD-1)
102
Likvidacijski upravitelj d.d.
Likvidacijski upravitelj pri likvidaciji kapitalskih družb
● KDO JE LAHKO IMENOVAN? praviloma član poslovodstva družbe ali likvidacijsko podjetje;
● KDO ODLOČI O IMENOVANJU IN RAZREŠITVI? skupščina ali sodišče iz utemeljenih razlogov na predlog nadzornega sveta, upravnega odbora ali delničarjev (5% osnovnega kapitala);
● KAKŠNA POOBLASTILA IMA LIKVIDACIJSKI UPRAVITELJ? zastopa in predstavlja družbo, konča začete posle, izterjuje terjatve družbe, vnovči likvidacijsko maso, poplača terjatve upnikom, pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja, predlaga izbris iz registra ipd.
● ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PROTI UPNIKOM je limitirana, do petkratne višine plačila za delo; več likvidacijskih upraviteljev odgovarja solidarno; če to ne zadošča za poplačilo škode, solidarno odgovarjajo delničarji do višine izplačanih deležev;
● ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PROTI DELNIČARJEM je po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti;
● V KOLIKŠNEM ČASU ODŠKODNINSKA TERJATEV PROTI LIKVIDACIJSKEMU UPRAVITELJU ZASTARA? v enem letu od izbrisa družbe iz registra;
● DO KDAJ JE MOGOČE IZPODBIJATI DEJANJA LIKVIDACIJSKEGA UPRAVITELJA? do izbrisa družbe.
103
Prenehanje d.d. po skrajšanem postopku
Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali prej navedeno izjavo, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Za obveznosti so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem. (425. čl. ZGD-1)
104
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA(SE)
Evropska delniška družba (SOCIETAS EUROPEA-SE) je vrsta delniške družbe. Pravila glede njenega načina ustanavljanja, upravljanja, prenosa sedeža in prenehanja sledijo uredbi 2157/2001/ES. (430. čl. ZGD-1)
Evropsko delniško družbo je moč registrirati tako v Sloveniji kot katerikoli drugi državi članici EU, njena registracija pa se brez težav prenaša med navedenimi državami članicami EU. Evropska delniška družba je vpisana v nacionalnem registru države članice EU, kjer ima družba svoj sedež.
Na ozemlju Skupnosti se lahko ustanovi družba v obliki evropske delniške družbe. Evropska delniška družba je pravna oseba. Status pravne osebe pridobi SE z dnem vpisa v register (1. in 16. čl. Uredbe 2157/2001/ES)
Najnižji znesek osnovnega kapitala ne sme biti nižji od 120 000 EUR. Kapital je razdeljen na delnice. Vsak delničar odgovarja do višine vplačanega kapitala. (4. čl. Uredbe 2157/2001/ES)
Evropska delniška družba se vpiše v register. Za prijavo evropske delniške družbe za vpis v register se uporabljajo določbe, ki veljajo za delniške družbe. (431. čl. ZGD-1)
Statutarni sedež SE je v skupnosti v isti državi članici, v kateri je tudi njena glavna uprava (7. čl. Uredbe 2157/2001/ES). Statut določi sedež SE v skladu s 30. členom tega zakona. Če poslovodstvo SE, ki ima svoj sedež v Republiki Sloveniji, prenese svoje delovanje v drugo državo članico, registrski organ družbo pozove, da v primernem roku ponovno vzpostavi njegovo delovanje v Republiki Sloveniji ali prenese sedež v skladu z 8. členom Uredbe 2157/2001/ES. Če družba v roku, ki ga je postavilo sodišče, ne vzpostavi delovanja poslovodstva v Republiki Sloveniji ali ne prenese sedeža v skladu z 8. členom Uredbe 2157/2001/ES, izda registrski organ sklep o prenehanju družbe. Proti sklepu o prenehanju družbe je dopustna pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. (433. čl. ZGD-1)
105
PRENOS SEDEŽA SE
PRENOS SEDEŽA SE
Predlog prenosa sedeža SE v drugo državo članico mora poleg podatkov, določenih v drugem odstavku 8. člena Uredbe 2157/2001/ES, vsebovati tudi ponudbo za prevzem delnic tistih delničarjev, ki na skupščini, ki odloča o prenosu sedeža, na zapisnik ugovarjajo sklepu o soglasju za prenos, za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen.
Obveznost zagotoviti denarno odpravnino lahko prevzame SE ali druga oseba. (434. čl. ZGD-1)
Primernost višine denarne odpravnine, ki je ponujena v predlogu prenosa sedeža SE, mora pregledati revizor.
Revizorjevo poročilo o primernosti višine denarne odpravnine mora vsebovati mnenje revizorja o tem, ali je ponujena odpravnina primerno nadomestilo za prevzete delnice. (435. čl. ZGD-1)
106
Ustanavljanje SE
Družbe lahko pri USTANAVLJANJU evropske družbe izbirajo med štirimi načini:
a) ZDRUŽITEV:
Delniške družbe se lahko združijo v SE, če vsaj za dve od njiju velja zakonodaja različnih držav članic (2/1. čl. Uredbe). Evropska delniška družba se ustanovi z združitvijo bodisi s postopkom združitvijo s pripojitvijo na podlagi pogodbe o združitvi delniških družb (prevzemnica ob združitvi pridobi obliko SE) bodisi s postopkom spojitve z ustanovitvijo nove družbe (nova družba je novoustanovljena družba SE) (17. čl. Uredbe). Pogodba o združitvi SE mora vsebovati firmo in statutarni sedež vsake od družb, združujočih se skupaj s tistimi, ki so predlagane za SE; razmerje zamenjave delnic in znesek morebitne odškodnine; pogoje dodelitve delnic v SE; datum, od katerega imajo udeleženci v SE pravico do udeležbe v dobičku; itd. (20. čl. Uredbe) in ponudbo za prevzem delnic tistih delničarjev, ki na skupščini, ki odloča o soglasju za združitev, na zapisnik ugovarjajo prenosu premoženja, pravic in obveznosti družbe z združitvijo na SE s sedežem v drugi državi članici, za plačilo primerne denarne odpravnine. Obveznost zagotoviti denarno odpravnino lahko prevzame SE ali druga oseba. (445. čl. ZGD-1)
Pogodbo o združitvi mora za vsako družbo, ki je udeležena pri združitvi, pregledati en ali več revizorjev (446. čl. ZGD-1). Pogodbo o združitvi je treba predložiti registrskemu organu in o tem objaviti obvestilo, v katerem je treba delničarje opozoriti (447. čl. ZGD-1), da vsak delničar, ki na skupščini, ki je odločala o soglasju za združitev, na zapisnik ugovarja sklepu o soglasju za združitev, lahko od družbe ali druge osebe, ki je v pogodbi o združitvi prevzela obveznost plačati denarno odpravnino, zahteva, da prevzame njegove delnice za plačilo denarne odpravnine (449. čl. ZGD-1). V obvestilu je potrebno tudi obvestiti upnike, da imajo pravico zahtevati zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve, če tako zavarovanje pisno zahtevajo v 1 mesecu po sprejetju sklepa o soglasju za združitev SE, pri čemer upniki lahko uveljavljajo to pravico samo, če verjetno izkažejo, da je zaradi združitve SE ogrožena izpolnitev njegovih terjatev. (451. v zvezi s 442. čl. ZGD-1)
b) PREOBLIKOVANJE DELNIŠKE DRUŽBE V SE IN SE V DELNIŠKO DRUŽBO
Delniška družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, s statutarnim sedežem in glavno upravo znotraj Skupnosti se lahko preoblikuje v SE, če ima že vsaj dve leti hčerinsko družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice (2/4. čl. Uredbe). Za preoblikovanje delniške družbe v SE mora biti izdelan načrt preoblikovanja (457. čl. ZGD-1), ki ga mora pregledati revizor. Revizor mora o reviziji načrta preoblikovanja izdelati pisno poročilo. (458. čl. ZGD-1) Poslovodstvo predlaga vpis preoblikovanja v register (460. čl. ZGD-1). Za preoblikovanje SE v delniško družbo se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o preoblikovanju delniške družbe v SE. (461. čl. ZGD-1)
c) USTANOVITEV HOLDINGA SE
Delniške družbe in d.o.o. lahko spodbujajo ustanovitev holdinga SE, če za vsako od najmanj 2 velja zakonodaja druge države članice ali ima že najmanj 2 leti hčerinsko družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice, bodisi s podružnico v drugi državi članici (2/2. čl. Uredbe). Družba, ki organizira ustanovitev holdinga SE, še naprej obstaja (32. čl. Uredbe). Holding SE je ustanovljen le, če družbeniki družb organizatork projekta v obdobju 3 mesecev od dokončne določitve pogojev za ustanovitev SE dodelijo minimalni delež delnic ali deležev v vsako družbo v skladu s predlogom ustanovitve in če so izpolnjeni vsi drugi pogoji (33/2. čl. Uredbe). Holding SE temelji na notarskem zapisu statuta, pri čemer mora biti besedilo notarskega zapisa statuta SE enako besedilu predloga statuta, navedenemu v načrtu ustanovitve (453. čl. ZGD-1).
d) HČERINSKE DRUŽBE SE
Družbe in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava lahko ustanovijo hčerinski SE s pridobitvijo delnic le-te, če za vsako od najmanj dveh velja zakonodaja druge države članice ali ima že najmanj 2 leti hčerinsko družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice, bodisi s podružnico v drugi državi članici (2/3. čl. Uredbe).
107
KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA - k.d.d.
Komanditna delniška družba je družba, pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem ( komplementar ), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni.
Za pravna razmerja med komplementarji in njihova razmerja do komanditnih delničarjev, zlasti glede upravičenj komplementarjev za vodenje poslov in zastopanju družbe, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o komanditni družbi. Za kapitalska vprašanja in delnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi, če ni drugače določeno. (464. čl. ZGD-1)
Ustanovitelj k.d.d. so družbeniki, ki sprejmejo statut, torej komplementarji in komanditni delničarji. Statut k.d.d. mora sprejeti najmanj pet oseb. V njem so navedeni osnovni kapital družbe, število delnic, razred delnic (465. čl. ZGD-1), ter ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež vsakega komplementarja, ter njihovi gotovinski in stvarni vložki (466. čl. ZGD-1).
Komplementarji imajo na skupščini glasovalno pravico v sorazmerju s svojo udeležbo pri osnovnem kapitalu. Glasovalne pravice ne morejo uresničevati ne zase in ne za koga drugega, če skupščina sklepa o:
- izvolitvi in odpoklicu nadzornega sveta,
- razrešitvi komplementarjev in članov nadzornega sveta,
- Imenovanju revizorjev,
- uveljavljanju odškodninskih zahtevkov, ali
- odrekom odškodninskim zahtevkom.
Za sklepanje na skupščini je potrebno soglasje komplementarjev, če se sklepi nanašajo na stvari, za katere je potrebno soglasje komplementarjev in komanditnih delničarjev. (468. čl. ZGD-1)
Sklepe komanditnih delničarjev izvaja odbor komanditnih delničarjev.
V sporih med skupnostjo komanditnih delničarjev in komplementarji zastopa komanditne delničarje prej naveden odbor komanditnih delničarjev. (469. čl. ZGD-1)
108
POJEM DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
D.o.o. združuje pozitivne lastnosti kapitalskih in osebnih družb - ima enostavno obliko, odnosi med družbeniki so bolj osebni, združuje omejeno odgovornost družbenikov in svobodo odločanja. Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vednost vložkov je lahko različna. (471/1. čl. ZGD-1) Temeljna značilnost d.o.o. je, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe (472. čl. ZGD-1), ampak odgovarja samo družba v višini osnovnega kapitala. Osnovni kapital družbe sestavljajo osnovni vložki družbenikov, vrednost vložkov je lahko različna. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik poslovni delež, ki je izražen v odstotkih (poslovni delež je enak osnovni vložek glede na osnovni kapital). Za poslovne deleže lahko družba izda družbeniku potrdilo kot dokazilo, da je imetnik poslovnega deleža. (471/2,3. čl. ZGD-1)
109
USTANOVITEV D.O.O.
USTANOVITELJI
D.o.o. lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb (če jo ustanovi samo ena oseba, gre za enoosebno d.o.o.), ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Družba ima lahko največ 50 družbenikov, izjemoma tudi več, če to dovoli Ministrstvo za gospodarstvo. (473. čl. ZGD-1) Samo v d.o.o. je število družbenikov omejeno navzgor - zaradi bolj osebnih odnosov ta oblika ne prenaša prevelikega števila subjektov odločanja.
DRUŽBENA POGODBA
D.o.o. se ustanovi z družbeno pogodbo v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Za sprejem družbene pogodbe je potrebno soglasje vseh družbenikov, morajo jo podpisati vsi družbeniki. Družbeniki lahko po ustanovitvi d.o.o. spremenijo družbeno pogodbo s kvalificirano večino glasov (3/4 večina glasov vseh družbenikov) (516/1. čl. ZGD-1). Zakon določa obliko in vsebino družbene pogodbe, pogodba pa lahko vsebuje tudi druge vsebine. V družbeni pogodbi je dogovorjena višina osnovnega kapitala, družbeniki zagotovijo sredstva za ustanovitev. Pri urejanju razmerij z družbeno pogodbo so družbeniki bolj svobodni. (474. čl. ZGD-1)
VPIS V SODNI REGISTER
Prijavo za vpis v register vloži poslovodja d.o.o. (478/1. čl. ZGD-1). Družba z vpisom v sodni register pridobi status pravne osebe, vpis je konstitutivnega pomena. Z vpisom v sodni register postane družbena pogodba ustanovitveni akt.
110
OSNOVNI KAPITAL IN OSNOVNI VLOŽKI D.O.O.
Osnovni kapital (osnovna glavnica) sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Osnovni kapital mora znašati najmanj 7.500,00 EUR. Najmanjši osnovni vložek je 50,00 EUR. Kot osnovni vložek je lahko zagotovljen denarni vložek in stvarni vložek (premičnine, nepremičnine, pravice, podjetje....). (475. čl. ZGD-1) Osnovni vložek mora biti vedno izražen v denarju, zato je treba pri stvarnem vložku opredeliti vrednost stvari (476/1. čl. ZGD-1). Vse stvarne vložke je treba vložiti ob vpisu v sodni register (475/5. čl. ZGD-1). Če je vrednost stvarnih vložkov nad 100.000,00 EUR, mora njihovo cenitev opraviti revizor. (476/4. čl. ZGD-1)
111
POSLOVNI DELEŽ D.O.O.
Na podlagi osnovnega vložka družbenik pridobi poslovni delež. Poslovni delež določa obseg pravic družbenika do družbe. Družbenik ni lastnik d.o.o., ampak ima do družbe le skupek pravic, ki izvirajo iz poslovnega deleža. Ob ustanovitvi družbe ima družbenik samo en osnovni vložek in en poslovni delež, po registraciji pa lahko pridobi več osnovnih vložkov in na podlagi tega tudi več poslovnih deležev. Za poslovne deleže ni mogoče izdati vrednostnih papirjev. (471/2,3. čl. ZGD-1) Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo.
112
Kapitalska razmerja d.o.o.
Pred prijavo za vpis v register morajo biti vloženi vsi stvarni vložki. Če je družbenik v zamudi ali ne plača osnovnega vložka, ga lahko družba izključi v kaducitetnem postopku. Pred prijavo za vpis v register, mora vsota vseh v denarju vplačanih vložkov znašati najmanj 7.500,00 EUR. (475. čl. ZGD-1)
113
PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA D.O.O.
Poslovni delež, ki ga ima družbenik v d.o.o., je mogoče prenašati. Prenos poslovnega deleža se izvrši s pisno pogodbo v obliki notarskega zapisa. Poslovni delež je mogoče odsvojiti (prodati, podariti) in podedovati. Pri prenašanju poslovnih deležev se družbenik zaveže, da bo tretjo osebo napravil za družbenika na temelju pogodbe (prodajne, darilne). Družbenik mora o prodaji poslovnega deleža obvestiti poslovodjo d.o.o..
Obvestilo je konstitutivnega pomena, ker s primernim obvestilom postane odsvojitev veljavna.
114
Predkupna pravica ostalih družbenikov d.o.o.
Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora pisno obvestiti o tem ostale družbenike in jim ponuditi svoj delež na prodaj, ker imajo predkupno pravico. Predkupno pravico družbenikov je mogoče omejiti v družbeni pogodbi. Če noben od družbenikov ne uveljavi predkupne pravice na deležu, se ga lahko ponudi tretji osebi. (481/4-8. čl. ZGD-1)
115
Vinkulacijske klavzule d.o.o.
Vinkulacijske klavzule so klavzule, ki določajo, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov. To otežuje položaj družbenika pri prenosu poslovnega deleža, če ostali družbeniki ne kupijo njegovega deleža in hkrati ne dajo soglasje tretji osebi - v tem primeru lahko družbenik izstopi iz družbe. (481/7. čl. ZGD-1)
116
Povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala d.o.o.
POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA
Skupščina lahko s sklepom določi povečanje osnovnega kapitala (takšen sklep pomeni spremembo družbene pogodbe). S tem se skuša doseči ohranitev osnovnega kapitala zaradi varovanja premoženja družbe.
Ločimo dve vrsti povečanja kapitala:
- dejansko povečanje: kapital se poveča z novimi vložki družbenikov,
- nominalno povečanje: kapital se prenese iz sredstev družbe v osnovni kapital družbe; (517. čl. ZGD-1)
ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA
Skupščina lahko s sklepom določi zmanjšanje osnovnega kapitala (tudi takšen sklep pomeni spremembo družbene pogodbe).
Obstajata dve vrsti zmanjšanja kapitala:
- dejansko zmanjšanje: del osnovnega kapitala se izplača družbenikom
- nominalno zmanjšanje: del osnovnega kapitala se prenese v rezerve družbe. (520. čl. ZGD-1)
117
Premoženjske pravice družbenikov d.o.o.
Predpogoj za pridobitev premoženjskih pravic je plačilo osnovnega vložka.
PRAVICA DO UDELEŽBE PRI DOBIČKU DRUŽBE
Udeležba pri dobičku se uveljavlja v skladu s poslovnim deležem družbenika, če ni drugače dogovorjeno. Udeležba na dobičku je glavni cilj družbenika. Udeležbe pri dobičku ni mogoče izključiti v družbeni pogodbi. Ta pravica je pogojena z uspehom poslovanja, saj se lahko realizira šele, ko je dobiček ustvarjen. Pravica do udeležbe na dobičku je prenosljiva, vezana je na lastništvo poslovnega deleža. (494. čl. ZGD-1)
PRAVICA DO LIKVIDACIJSKEGA DELEŽA
Če pride do likvidacijskega postopka družbe, se najprej poplačajo upniki, preostalo premoženje družbe pa se razdeli med družbenike v skladu z njihovimi poslovnimi deleži. To je edini primer, ko je družbenik udeležen na premoženju družbe. (499. čl. ZGD-1)
118
Članske pravice družbenikov d.o.o.
PRAVICA DO IZSTOPA
Družbenik ni dolžan ostati v družbi; če tega noče, ima pravico, da izstopi iz družbe. Glede na sodno prakso družbena pogodba ne more izključiti pravice do izstopa. Družbeno razmerje se razveže z enostransko izjavo. Poslovni delež družbenika, ki je izstopil, preneha in s tem tudi vse pravice in obveznosti družbenika. Ob izstopu je družbenik upravičen do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža. Po izstopu družbenika morajo drugi družbeniki povečati svoje dosedanje poslovne deleže, tako da ostane višina osnovnega deleža kapitala enaka, ali pa sprejmejo sklep o znižanju osnovnega kapitala.
PRAVICA DRUŽBENIKOV DO IZKLJUČITVE DRUGEGA DRUŽBENIKA
Vsak družbenik lahko s tožbo zahteva, da se drug družbenik izključi iz družbe. Družbeniki niso dolžni trpeti družbenika, ki ovira delovanje družbe, povzroča škodo, krši določbe pogodbe. Za izključitev družbenika veljajo enaka pravila o prenehanju in izplačilu vrednosti poslovnega deleža kot za izstop. (503. čl. ZGD-1)
PRAVICA DO UPRAVLJANJA IN NADZORA
Pravica do upravljanja in nadzora je lahko konkretizirana v družbeni pogodbi, sicer se uporabljajo določbe ZGD-1. Upravljanje in nadzor se udejanja na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo z glasovanjem.
PRAVICA DO INFORMACIJ IN DO VPOGLEDA V POSLOVNE KNJIGE
Družbenik ima pravico zahtevati od poslovodje informacije o zadevah družbe in vpogled v poslovne knjige. S to pravico je družbenik zaščiten pred samovoljo poslovodje. (512. čl. ZGD-1)
119
Temeljne obveznosti družbenika d.o.o.
PLAČILO OSNOVNEGA VLOŽKA
Osnovni vložek je premoženje, ki ga zagotavlja družbenik v okviru osnovnega kapitala družbe.
Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, so osnovni vložki družbenikov enaki.
Določba o plačilu vložka je kogentna, družbena pogodba ne more oprostiti družbenika plačila vložka. V družbeni pogodbi se lahko določi, da družbeniki ob ustanovitvi plačajo le del osnovnega vložka. V tem primeru se morajo družbeniki zavezati, da bodo preostali del vložka plačali kasneje, družba pa ima nasproti njim terjatev. Družbenik mora pravočasno plačati vložek, za katerega se je zavezal, sicer mora plačati zamudne obresti. Družbenik, ki je v zamudi, mora v roku enega meseca izpolniti svojo obveznost, sicer je izključen. Družba izključi družbenika, ki je v zamudi, po kaducitetnem postopku:
- družbeniku ob izključitvi preneha status družbenika
- družba lahko kljub izključitvi od njega še vedno zahteva plačilo osnovnega vložka in odškodnino
- če družbenik plača svoj osnovni vložek in odškodnino, lahko ponovno pridobi status družbenika.
Družbeniki v celoti izpolnijo svojo obveznost, ko plačajo osnovne vložke. S plačilom osnovnega vložka družbeniki pridobijo pravice, ki jih lahko uresničijo ali ne (po vplačilu osnovnega vložka je družbenik lahko povsem pasiven).
OHRANJANJE OSNOVNEGA KAPITALA
Ohranjanje osnovnega kapitala je ohranjanje vrednosti premoženja družbe. Osnovni kapital se ohranja predvsem z zakonsko prepovedjo izplačil iz premoženja, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, prepovedane so tudi vse oblike prikritega izplačila dobička. Družbeniki morajo za ohranjanje osnovnega kapitala zagotoviti družbi lasten kapital, če je to za poslovanje nujno potrebno - to lahko storijo s povečanjem osnovnega kapitala, z naknadnimi vplačili, s posojili družbi. (495. čl. ZGD-1)
120
Stranske obveznosti družbenika d.o.o.
Poleg temeljnih obveznosti imajo družbeniki lahko tudi stranske obveznosti. ZGD jih ne ureja.
STRANSKE OBVEZNOSTI SO:
- izročitev pravic do uporabe izuma, blagovne znamke, patenta družbi, dogovor med družbeniki, da bodo kupovali ali prodajali blago družbi in.... Stranske obveznosti so vezane na poslovni delež, prenašajo se samo skupaj s poslovnim deležem. Stranske obveznosti so dogovorjene v družbeni pogodbi ali pa v običajni pogodbi. Pri opredeljevanju stanskih obveznosti velja načelo avtonomije volje družbenikov.
NAKNADNE OBVEZNOSTI DRUŽBENIKA
Naknadne obveznosti so prostovoljne obveznosti, ki jih družbeniki določijo v družbeni pogodbi. Naknadne obveznosti so naknadna vplačila, ki so namenjena ohranjanju podjetja. Sklep o naknadnih vplačilih sprejmejo družbeniki soglasno. Obveznost naknadnih vplačil ima enako naravo kot obveznost plačila osnovnih vložkov.
ZAKONSKE OBVEZNOSTI DRUŽBENIKA
Zakonske obveznosti družbenika izhajajo iz narave d.o.o.. Družbenik mora biti podvržen interesom in ciljem družbe, ki so:
- spoštovanje zakonskih dolžnosti in pogodbeno prevzetih obveznosti
- višja stopnja skrbnosti za družbo
- zvestoba družbi.
121
Skupščina d.o.o.
Skupščina družbenikov je najvišji organ d.o.o.. Sestavljena je iz vseh družbenikov. Družbeniki niso dolžni udeležiti se skupščine in niti sodelovati pri upravljanju družbe. Skupščina ima funkcijo odločanja (odloča o finančni politiki družbe, o imenovanju poslovodje, prokuristov, zastopnikov in ….). Na skupščini družbeniki oblikujejo voljo družbe in jo izrazijo v obliki sklepa. (507. čl. ZGD-1)
Sklic skupščine
Skupščino sklicuje poslovodja (508. čl. ZGD-1). Skupščino lahko sklicujejo tudi družbeniki, katerih osnovni deleži predstavljajo 1/10 osnovnega kapitala (pravica manjšinskih družbenikov). (511. čl. ZGD-1). Sklic najmanj 25 dni prej.
Pravice manjšinskih družbenikov
Manjšinski družbeniki imajo pravico navesti zadeve, o katerih naj bi skupščino odločala, in vzroke za sklic skupščine. Zahtevajo lahko, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red iz že sklicane skupščine. Prav tako lahko sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, če njihova zahteva iz prej navedenega ni bila sprejeta. (511. čl. ZGD-1)
122
Glasovalna pravica družbenikov d.o.o.
Družbenik ima pravico do glasovanja, ki mu omogoča, da sodeluje na skupščini skupaj z drugimi družbeniki, sprejema sklepe in oblikuje voljo družbe (je ena izmed članskih pravic družbenika). Izvrševanje glasovalne pravice se lahko prenese na pooblaščenca. Količina glasov družbenika je sorazmerna glede na njegov osnovni vložek. Vsakih dopolnjenih 50,00 EUR pomeni en glas, izjemoma lahko tudi več ali manj glasov. (506. čl. ZGD-1)
123
Nadzorni svet d.o.o.
Če je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če je družbena pogodba ne določa drugače. (514. čl. ZGD-1)
124
Poslovodstvo d.o.o.
Družba ima enega ali več poslovodij, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo.
V družbeni pogodbi je lahko določeno, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od 2 let. Ista oseba je lahko za poslovodjo ponovno imenovana.
Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo.
Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet. Družba ima lahko tudi več poslovodij. Družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični poslovodje. Za poslovodje se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 255. člena in 263. člena ZGD-1. Za odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določbe 244. člena ZGD-1. (515. čl. ZGD-1)
Družbeniki nimajo pravice vodenja poslov. Lahko le sklicujejo skupščino.
Pri osebnih družbah (d.n.o.) vodijo posle in zastopajo družbo po samem zakonu vsi družbeniki, če se ne dogovorijo drugače.
Pri kapitalskih družbah je drugače: družbenikom ne pripada pravica vodenja poslov. Ta pravica pripada 3. osebi, ki jo družbeniki imenujejo. Ta 3. oseba je lahko družbenik ali ne.
Pri d.o.o. je to poslovodja. Poslovodja se lahko imenuje direktor. Poslovodja zastopa d.o.o. in vodi njene posle na lastno odgovornost.
Poslovodjo imenujejo družbeniki z večino glasov. Družbenik lahko glasuje sam zase, če ima zadostno kapitalsko večino. Imenovanje ima statusni položaj, zato ga je potrebno vpisati v sodni register. Vpis v sodni register je deklaratoren.
Položaj poslovodje do družbe se zapiše v družbeni pogodbi. Stranki sta tukaj prosti. V pogodbi so opredeljene pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje. Poslovodja ne sme biti imenovan za manj kot 2 leti. Če je imenovan za določen čas, ga lahko družbeniki imenujejo ponovno.
Dolžnost poslovodje je voditi posle – odločanje o proizvodnem procesu in o sklepanju poslov s 3. osebami. Poslovodja je zakoniti zastopnik družbe. To postane z imenovanjem. Poslovodja imenuje prokurista in ostale zastopnike. Če poslovodja ni državljan RS, mora imenovati prokurista, ki je slovenski državljan.
Skupščina lahko poslovodji daje napotila, kako voditi posle. Družba lahko poslovodjo razreši – na skupščini lahko družbeniki kadarkoli odpokličejo poslovodjo brez razloga. Do utemeljenega odpoklica pride, če:
1. poslovodja huje krši svoje dolžnosti, ki jih ima po pogodbi/zakonu
2. poslovodja huje krši prepoved konkurence,
3. poslovodja onemogoča družbenikom izvrševanje njihovih pravic,
4. poslovodja povzroči družbi hujšo škodo,
5. družbeniki izgubijo zaupanje v poštenost poslovodje.
Poslovodja ni upravičen do odpravnine, če ta ni zapisana v družbeni pogodbi. Odpravnina ni definirana niti v ZGD-1 niti v OZ; pomeni obliko odškodnine, ki je dogovorjena in pavšalizirana. Če je določena v kateri od pogodb, jo sme poslovodja ob izpolnjenih drugih pogojih zahtevati ne glede na to, ali je v resnici škoda manjša ali je sploh ni. Priznati pa bi bilo treba možnost, da se odpravnini pridruži še odškodnina, če bi bila škoda večja kot odpravnina. Namen odpravnine je, da se popravi tista škoda, ki je nastala zaradi neutemeljenega odpoklica.
125
Prenehanje d.o.o.
Družba preneha:
- če preteče čas, za katerega je ustanovljena;
- če tako sklenejo družbeniki z vsaj 3/4 večino glasov vseh družbenikov; družbena pogodba lahko določi višjo višino;
- če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
- s stečajem;
- s sodbo odločbo v skladu z drugim odstavkom 521. člena ZGD-1;
- z združitvijo v kakšno drugo družbo ali
- če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek.
Vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj 1/10 osnovnega kapitala, lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe, ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe. (521. čl. ZGD-1)
126
Uporaba določb o delniški družbi za d.o.o.
Za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi. (522. čl. ZGD-1)
127
4.7. DRUŽBA Z ENIM DRUŽBENIKOM
Če ustanavlja družbo samo ena oseba (ustanovitelj) sprejme ta oseba akt o ustanovitvi, za katerega pa ni potrebno, da je v obliki notarskega zapisa. Akt o ustanovitvi je lahko tudi na posebnem obrazcu v pisni ali elektronski obliki. Za družbo z enim družbenikom se uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni v zakonu določeno drugače. (523. čl. ZGD-1)
VPLAČILO OSNOVNEGA VLOŽKA
Če ustanovitelj pred prijavo družbe za vpis v register ni v celoti vplačal denarnega dela osnovnega vložka, mora za manjkajoči del zagotoviti družbi ustrezno varščino. Ustanovitelj mora listino o varščini predložiti sodišču ob prijavi za vpis v register. Če se v 3 letih po vpisu družbe v register vsi poslovni deleži združijo v rokah enega samega družbenika ali poleg njega še v rokah družbe, mora družbenik v 3 mesecih po združitvi v celoti vplačati vse zneske osnovnih sredstev. (524. čl. ZGD-1)
VELJAVNOST PRAVNIH POSLOV
Pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim s seboj kot druga pogodbena stranka, morajo biti v pisni obliki, pri čemer kolizijski zastopnik družbe ni potreben. (525/1. čl. ZGD-1)
UPRAVLJANJE DRUŽBE
Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1. Ustanovitelj mora vse odločitve o vprašanjih iz 505. člena tega zakona vpisovati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. (526/2. čl. ZGD-1)
128
Povezane družbe
Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
- ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
- so koncernske družbe (tj. ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe oz. družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju ali pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne);
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi (to so kapitalske družbe s sedežem v RS, ki so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot ¼ deležev druge družbe), ali
- so povezane s podjetniškimi pogodbami. (527. čl. ZGD-1)
Pogodba o obvladovanju je pogodba, s katero družba podredi vodenje družbe drugi družbi. Pogodba o prenosu dobička je pogodba, s katero se družba obveže, da svoje celotni dobiček prenese na drugo družbo. Za pogodbo o prenosu dobička se šteje tudi pogodba, s katero družba prevzame obveznost, da bo svojo družbo vodila za račun druge družbe (pogodba o vodenju poslov) (533. čl. ZGD-1) Podjetniška pogodba začne veljati šele, ko da k njej soglasje skupščina.
129
Gospodarsko interesno združenje
- GIZ je posebna atipična oblika osebne družbe -> ustanovi se, z namenom olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov ter izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti; ne sme pa ustvarjati lastnega dobička -> če pa ga ustvari, ga mora razdeliti med članice
- članice GIZ odgovarjajo za njegove obveznosti z vsem svojim premoženjem
- GIZ ima status pravne osebe, ki ga pridobi z vpisom v sodni register
130
Ustanovitev GIZ
1. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ZDRUŽENJA
- GIZ lahko ustanovi več fizičnih ali pravnih oseb
- pogodba o ustanovitvi mora biti pisna in sklenjena v obliki notarskega zapisa ter objavljena
- za ustanovitev ni potreben osnovni kapital, vendar se lahko določi v ustanovitveni pogodbi
- GIZ ne more prevzeti vodstva nad posameznim podjetjem, ne sme imeti kapitalskih deležev v posamezni članici
- GIZ ne more biti član GIZ
131
Upravljanje GIZ
- obvezna organa GIZ sta:
- skupščina: je pristojna za sprejemanje vseh bistvenih odločitev, njena pooblastila so natančneje določena v družbeni pogodbi, odločitve na skupščini se sprejemajo soglasno, nekateri člani imajo lahko več glasov kot drugi, vsi člani morajo imeti glasovalno pravico
- uprava: zastopa in vodi posle GIZ, organizira delo GIZ
- nadzor nad poslovanjem GIZ opravljajo revizorji: to so lahko le fizične osebe, imenuje jih skupščina, zato so ji revizorji dolžni poročati o rezultatih svojega dela, če ima GIZ več kot 100 zaposlenih, morajo revizorji opravljati tudi nadzor nad poslovnimi knjigami
132
Odgovornost za obveznosti GIZ
- kot pravna oseba GIZ odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem
- subsidiarno in solidarno so za obveznosti GIZ odgovorne njegove članice, ne glede na čas pristopa
133
Pogodba o ustanovitvi GIZ
Pogodba o ustanovitvi določi organizacijo združenja in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa ter objavljena. Spremembe pogodbe o ustanovitvi je treba skleniti in objaviti v enaki obliki kot pogodbo. Proti tretjim osebam učinkujejo te spremembe šele od dneva objave.
134
Članstvo v GIZ
Združenje lahko sprejema nove člane pod pogoji, določenimi v pogodbi o ustanovitvi. Vsak član lahko iz združenja izstopi pod pogojem, da je poravnal svoje obveznosti. Pogodba o ustanovitvi lahko določi tudi druge pogoje za izstop.
135
Skupščina GIZ
Skupščina združenja sprejema odločitve, tudi o predčasnem prenehanju ali podaljšanju združenja, v skladu s pogodbo o ustanovitvi. Pogodba o ustanovitvi lahko določi, da se lahko vse ali neke odločitve sprejmejo ob določenem kvorumu ali z določeno večino; če takšnih določb v pogodbi o ustanovitvi ni, se za odločitve zahteva soglasje vseh članov. Pogodba o ustanovitvi lahko določi, da imajo nekateri člani več glasov kot drugi, sicer se šteje, da pripada vsakemu članu en glas. Skupščina se mora obvezno sestati, če to zahteva vsaj četrtina članov združenja.
136
Upravljanje GIZ
Združenje ima poslovodstvo, v kateri je ena ali več oseb. Pravna oseba je lahko član poslovodstva, če imenuje stalnega predstavnika, ki je odgovoren enako, kot če bi bil sam v lastnem imenu član poslovodstva
137
Nadzor nad poslovanjem GIZ
Nadzor nad poslovanjem združenja, ki mora biti poverjen revizorjem, in nadzor nad poslovnimi knjigami se opravljata na način, določen s pogodbo o ustanovitvi. Če združenje izdaja delnice, mora nadzor opraviti en ali več revizorjev, ki jih imenuje skupščina in katerih pooblastila ter mandatna doba se določi ob posebni pogodbi. Nadzor nad poslovnimi knjigami združenj, ki imajo več kot 100 delavcev, morajo opravljati revizorji na način in pod pogoji, ki veljajo za družbe.
138
Prenehanje in likvidacija GIZ
Združenje preneha:
- s pretekom časa, če je ustanovljeno za določen čas;
- zaradi uresničitve ali ugasnitve cilja združenja;
- na podlagi sklepa članov;
- ali na podlagi sodne odločbe.
Z nastankom vzroka za prenehanje združenja je treba začeti likvidacijski postopek. Za likvidacijski postopek se smiselno uporablja določbe o likvidaciji delniške družbe.
139
EVROPSKO GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE
V R Sloveniji se lahko ustanovi Evropsko gospodarsko interesno združenje v skladu z Uredbo 2137/85/EGS. Glede vprašanj, ki s to uredbo niso izrecno urejena, se tudi za evropsko združenje uporabljajo določbe ZGD, ki veljajo za združenje.
Evropsko združenje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register v R Sloveniji. Član poslovodstva Evropskega združenja je lahko tudi pravna oseba pod pogojem, da imenuje za svojega stalnega predstavnika fizično osebo, ki je odgovorna enako, kot da bi bila sama članica poslovodstva. Članom Evropskega združenja samodejno preneha članstvo v združenju z dnem začetka stečaja ali likvidacije. Evropsko združenje mora v vseh aktih in dokumentih, namenjenih tretjim osebam, uporabljati jasno označbo ime Evropskega združenja z dodatkom „Evropsko gospodarsko interesno združenje“ ali kratico „EGIZ“.
140
STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUŽB
Družba se lahko statusno preoblikuje:
- z združitvijo,
- z delitvijo,
- s prenosom premoženja ali
- s spremembo pravnoorganizacijske oblike.
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo. (579. čl. ZGD-1)
Dve ali več d.d. se lahko ZDRUŽIJO s pripojitvijo ali s spojitvijo:
• pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več d.d. (prevzeta družba) na drugo d.d. (prevzemna družba).
Poslovodstva družb, ki se združujejo, morajo skleniti pogodbo o pripojitvi (581/1. čl. ZGD-1) v obliki notarskega zapisa.
• spojitev se opravi z ustanovitvijo nove d.d. (prevzemna družba), na katero se prenese celotno premoženje družb, ki se spajajo (prevzete družbe).
Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, vendar pa zato ni bilo treba prej opravljati njihove likvidacije. Delničarjem prevzetih družb je v omenjenem procesu treba zagotoviti delnice prevzemne družbe.
Z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba pa kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, v katerih je bila subjekt prevzeta družba. (580. čl. ZGD-1)
Poravnalni odbor izvedencev za preizkus menjalnega razmerja
• Sodišče lahko v zvezi s pripojitvijo zahteva pridobitev izvedenskega mnenja poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja, oz. ga mora pridobit tedaj, če to zahteva kateri izmed udeležencev postopka.
• Poravnalni odbor izvedencev ima 3 člane, od katerih je eden predsednik.
• Če je pri pripojitvi udeležena družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu, mora biti poravnalni odbor izvedencev razširjen še z 2 dodatnima članoma.
• Upravne zadeve za poravnalni odbor izvedencev opravlja strokovna služba Agencije za trg vrednostnih papirjev. Predsednik vodi seje poravnalnega odbora izvedencev.
• Poravnalni odbor izvedencev ima pravico zahtevati pojasnila od vseh družb, ki so bile udeležene pri pripojitvi. Poslovodstva teh gospodarskih družb morajo poravnalnemu odboru izvedencev omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe.
141
DELITEV
Kapitalska družba lahko deli z
• razdelitvijo: opravi s sočasnim prenosom vseh delov premoženja prenosne družbe, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija na dve skupini osebkov, in sicer na:
◦ nove kapitalske družbe, ki se ustanovijo zaradi razdelitve (razdelitev z ustanovitvijo novih družb), ali
◦ prevzemne kapitalske družbe (razdelitev s prevzemom).
Delitev se lahko opravi tudi tako, da se deli premoženja prenosne družbe hkrati prenesejo na nove in na prevzemne družbe. Z delitvijo preide na novo oz prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova oz prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba.
• Oddelitvijo: opravi se s prenosom posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki pa z oddelitvijo ne preneha, in sicer na:
◦ na nove kapitalske družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve, (oddelitev z ustanovitvijo novih družb) ali
◦ na prevzemne kapitalske družbe (oddelitev s prevzemom).
Poslovodstvo prenosne družbe mora sestaviti delitveni načrt; delitveni načrt se nadomesti s pogodbo o delitvi in prevzemu, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (skleneta jo upravi prenosne in prevzemne družbe)
• izčlenitvijo: je različica delitve družb in se opravi s prenosom vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, in sicer na:
◦ nove družbe, ki se ustanovijo zaradi izčlenitve (izčlenitev z ustanovitvijo novih družb), ali
◦ prevzemne družbe (izčlenitev s prevzemom).
Ob tem ne gre spregledati, da se ex lege šteje, da je izčlenitev takšna pojavna oblika delitve, pri kateri se ohranjajo kapitalska razmerja. (623. čl. ZGD-1)
Za združitve in delitve, pri katerih so udeležene osebne družbe, je za sklep o združitvi oz delitvi je potrebno soglasje osebno odgovornih družbenikov v osebni družbi ter soglasje družbenikov v kapitalski družbi, ki bodo po združitvi oziroma delitvi odgovarjali za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. (639. čl. ZGD-1)
142
PRENOS PREMOŽENJA
d.d, k.d.d. ali d.o.o. lahko prenesejo svoje premoženje kot celoto na RS ali na katerokoli njeno samoupravno lokalno skupnost - smiselno se uporabljajo določbe ZGD-1 o nanašajoče se na družbo, ki se pripaja (potrebno je soglasje skupščine družbe z večino 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala).
143
SPREMEMBA PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE
preoblikovanje d.d. v k.d.d. -> potrebna sta sklep skupščine (¾ večina zastopanega kapitala) in pristop vsaj enega komplementarja. Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba za vpis v register prijaviti osebno odgovorne družbenike in pristopne listine priložiti prijavi za vpis v izvirniku ali overjenem prepisu. Nova k.d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Komplementarji odgovarjajo neomejeno upnikom družb tudi za obveznosti družbe, ki so nastale pred njihovim pristopom.
Preoblikovanje K.d.d. v d.d. -> na podlagi sklepa skupščine ob soglasju vseh komplementarjev. "Nova" d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Komplementarji k.d.d. se sicer izločijo iz družbe, vendar še naprej odgovarjajo za obveznosti, toda samo za tiste, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v register.
Preoblikovanje d.d. v d.o.o. -> pod pogojem, da ima manj kot 50 delničarjev, in sicer na podlagi sklepa skupščine, če izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev d.o.o. Sklep o preoblikovanju mora sprejeti večina, ki vključuje najmanj 9/10 osnovnega kapitala.
Preoblikovanje d.o.o. v d.d. -> uporabljajo se določbe o spremembah družbene pogodbe pri d.o.o. D.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Poslovni deleži postanejo delnice. Pravice tretjih oseb iz poslovnega deleža pa se uresničujejo kot pravice iz delnice.
Preoblikovanje K.d.d. v d.o.o. -> s sklepom skupščine in s soglasjem vseh komplementarjev.
Preoblikovanje d.o.o. v k.d.d. -> potreben je sklep skupščine družbenikov in pristop vsaj enega komplementarja, ki mora biti potrjen v notarskem zapisu.. Ustanovitelje d.o.o. zamenjajo družbeniki, ki so glasovali za preoblikovanje, in komplementarji. K.d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v SR. Poslovni deleži postanejo delnice. Komplementarji neomejeno odgovarjajo upnikom družbe tudi za obveznosti, ki so nastale pred njihovim pristopom.
Preoblikovanje zadruge v d.d. -> če ima vsak zadružnik delež najmanj v višini 1 evra; potreben je sklep občnega zbora zadruge.
Preoblikovanju zadruge v k.d.d. / Preoblikovanje d.d. v zadrugo
o Preoblikovanje kapitalskih družb v osebne družbe -> smiselno uporaba določbe ZGD-1 o preoblikovanju d.d. v druge družbe, s tem, da je za sklep o preoblikovanju potrebno soglasje tistega družbenika, ki je v osebni družbi za obveznosti družbe odgovoren z vsem svojim premoženjem, npr. komplementar v komanditni družbi, ter vsi družbeniki zadevne d.n.o. Osebno odgovorni družbeniki so še naprej odgovorni za obveznosti družbe, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v register.
144
TUJA PODJETJA
Tuje podjetje po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče ali sedež zunaj Republike Slovenije v državi članici (v nadaljnjem besedilu: tuje podjetje iz ES) ali v državi, ki ni država članica (v nadaljnjem besedilu: tuje podjetje iz tretje države).
Položaj tujega podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa drugače.
145
SODNI REGISTER
Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem in vsebuje podatke o glavnih statusnih značilnosti vseh vpisanih subjektih in o dejstvih, ki so pomembna za pravni promet, s čemer se utrjuje pravna varnost v poslovnem prometu. Vpis v sodni register pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev posameznih oblik gospodarskih subjektov. Gospodarske družbe z vpisom v sodni register dobijo status pravne osebe. V register se ne vpisujejo vsi gospodarski subjekti - podjetniki posamezniki se vpisujejo v poslovni in ne v sodni register.
146
UČINEK VPISOVANJA DRUŽB V SODNI REGISTER
Učinek vpisa nekega podatka v sodni register so pravne posledice, ki jih povzroči vpis tega podatka v sodni register. Glede na vrsto pravne posledice, ki jo povzroči vpis nekega podatka v sodni register ločimo pulicitetne in oblikovalne učinke vpisov.
147
OBLIKOVALNI UČINEK
O oblikovalnem učinku vpisa v javno knjigo govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane (ali preneha) določena pravica ali pravno razmerje. Vpis je oblikovalen samo takrat, kadar je nastanek pravice ali pravnega razmerja neposredna posledica vpisa v sodni register. O korporacijskih oblikovalnih učinkih vpisa v sodni register govorimo takrat, kadar z vpisom v sodni register nastane ali preneha korporacijsko pravno razmerje. Vpisa v sodni register, ki imata polne oblikovalne korporacijske učinke, sta vpis ustanovitve in vpis prenehanja gospodarske družbe v sodni register. Gospodarska družba pridobi lastnost (položaj) pravne osebe z vpisom v sodni register (prvi odstavek 3. člena ZGD-1). Z nastopom tega pravnega dejstva nastane tudi korporacijskopravno razmerje med družbo in njenimi družbeniki oziroma delničarji. Do prenehanja (in s tem izgube pravne sposobnosti) pa lahko pride na podlagi naslednjih vpisov:
- z izbrisom družbe iz sodnega registra zaradi končanega stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
- z izbrisom družbe iz sodnega registra po končanem postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije,
- prevzeta družba oziroma prevzete družbe prenehajo z vpisom pripojitve oziroma spojitve v sodni register,
- prenosna družba preneha z vpisom razdelitve v sodni register,
- z vpisom prenosa premoženja (na R Slovenijo oz. na lokalno skupnost v R Sloveniji) prenosna družba preneha obstajati.
Korporacijskopravne učinke glede pridobitve lastnosti določene pravnoorganizacijske oblike imajo vsi vpisi spremembe pravnoorganizacijske oblike družbe v sodni register. Oblikovalni učinek ima tudi vpis spremembe statuta delniške družbe v sodni register, saj začne sprememba statuta veljati šele z dnem vpisa te spremembe v sodni register. Enako velja tudi za spremembo družbene pogodbe družbe z omejeno odgovornostjo. Tudi podjetniška pogodba začne veljati šele z vpisom v sodni register.
Nekateri vpisi v sodni register pa nimajo neposrednega oblikovalnega učinka, temveč so samo materialnopravna predpostavka za veljaven nastanek pravnega razmerja. Takšno naravo imajo glede veljavne izdaje delnic kot vrednostnih papirjev vpis ustanovitve delniške družbe (primerjaj drugi odstavek 205. člena ZGD-1) in vpisi v zvezi s spremembo osnovnega kapitala pri delniški družbi (primerjaj 342., 348. in 370. člen ZGD-1).
148
PUBLICITETNI UČINEK
Vpis v javno knjigo ima publicitetni učinek takrat, ko se z dnem vpisa ali z dnem objave tega vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Takšne učinke imajo vsi vpisi v sodni register in tudi podatki o pravno pomembnih dejstvih, vsebovanih v listinah, ki se vodijo v zbirki listin (npr. določbe statuta oz. družbene pogodbe).
Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka, če zakon ne določa drugače (8/1. čl. ZReg). Vsi vpisi v sodni register in listine, ki so podlaga za vpis, ali ki se predložijo sodnemu registru zaradi javne objave, se po novi ureditvi objavljajo na spletnem portalu Agencije (41. čl. ZSReg). Po 26. členu Uredbe o Sodnem registru mora Agencija vpis v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objaviti najkasneje v 2 delovnih dneh po vpisu. Hkrati z objavo vpisa posameznega podatka v sodni register mora agencija pri tem podatku vpisati datum objave njegovega vpisa (prvi odstavek 27. člena Uredbe o sodnem registru).
V zvezi s publicitetnimi učinki vpisa v sodni register je treba razlikovati negativni in pozitivni publicitetni učinek.
Negativni publicitetni učinek pomeni, da če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji za podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani podatek) lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbojna), da tretji za nevpisani podatek ne ve. Splošno pravilo o negativnem publicitetnem učinku določa 8/4. člena ZSReg, po katerem se lahko subjekt vpisa proti tretjemu sklicuje na vpisane podatke in na vsebino listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki jih je treba zaradi javne objave preložiti sodnemu registru, šele potem, ko se vpis teh podatkov ali predložitev listin sodnemu registru objavi, razen, če dokaže, da je tretji vedel za te podatke ali vsebino listin.
Negativni publicitetni učinek pa ne izključuje pravice (pravne možnosti) tretjega, da se sklicuje na podatek (uveljavlja pravno dejstvo), ki je vsebina podatka, ki v sodni register še ni vpisan (tudi če njegov vpis še ni bil predlagan) ali katerega vpis še ni objavljen. Po pravilu, določenem v četrtem odstavku 43. člena ZSReg, se tretji lahko sklicuje na neobjavljene podatke, razen kadar je vpis določenega podatka predpostavka za začetek pravnega dejanja. To pomeni, da se tretji lahko sklicuje na pravna dejstva, podatke, o katerih v sodni register še niso vpisani, razen če ima vpis tega pravnega dejstva v sodni register oblikovalni učinek.
Poseben, za varnost pravnega prometa izredno pomembne vidik negativnega publicitetnega učinka, ureja 8/2. člena ZSReg glede objave vpisa podatkov o osebah, upravičenih za zastopanje subjekta vpisa v sodni register.
Po objavi vpisa podatkov o teh osebah v sodni register se šteje, da so te osebe upravičene za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja. Subjekt vpisa se na te pomanjkljivosti v razmerju do tretjega lahko sklicuje le, če dokaže, da je bilo tretjemu to dejstvo znano. Če je sklep o imenovanju korporacijskega zastopnika (npr. člana uprave) zaradi kateregakoli razloga neveljaven, v notranjem razmerju do subjekta vpisa (družbe) oseba, ki je bila imenovana s tem sklepom, ni pridobila (nima) pravice zastopati družbe. Vendar njene izjave volje družbo v razmerju do tretjih po 8/2. člena ZSReg kljub temu zavezujejo in zato družba ne more uveljavljati izpodbojnosti ali ničnosti pravnih poslov, ki jih je v njenem imenu sklenila ta oseba, razen če dokaže, da je tretji vedel za neveljavnost sklepa o imenovanju osebe, ki je v sodni register vpisana kot korporacijski zastopnik družbe.
Pozitivni publicitetni učinek ureja 8/5. člena ZSReg, po katerem se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen, ali je bila predložitev listin sodnemu registru objavljena, ni poznal tega podatka ali vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Če je torej določen podatek vpisan v sodni register, na podlagi 8/5. člena ZSReg velja neizpodbojna domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva, ko je bil vpis tega podatka v sodni register objavljen. Enako pravilo velja tudi za vsebino listin, na katerih temelji vpis (to je listin, ki so bile podlaga za odločite registrskega sodišča o vpisu), in listin, ki jih je po ZGD-1 treba predložiti registrskemu sodišču (npr. zapisnik skupščine delniške družbe).
149
INFORMATIVNI UČINEK
tretjim osebam je treba omogočiti, da se lahko prepričajo o istovetnosti in statusnih značilnostih družbe, s katero poslujejo, ker zunanji znaki družbe ne dajejo nobene garancije.
Sodni register omogoča pridobivanje podatkov o družbi, kar zagotavlja pravno varnost pri poslovanju
150
VRSTE VPISOV
- konstitutivni vpis: pravna posledica nastane z vpisom v sodni register, ne z nastankom dejstev (primer: pravna oseba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register)
- deklaratorni vpis: pravna posledica nastane že z nastankom dejstev, vpis pa ima samo namen obveščanja tretjih oseb. Dokler nastanek dejstev ni vpisan sicer velja, ampak ne nasproti tretjim osebam, ker tretja oseba ne sme trpeti škode, če zaupa v sodni register, čim pa je vpis izvršen, nastopijo pravne posledice tudi za tretjo osebo, ker se ne more več sklicevati na to, da ni vedela tistega, kar je vpisano v sodni register (primer: na skupščini se imenuje novega poslovodjo, kar se s časovnim zamikom vpiše v sodni register, poslovodja prevzame kompetence že z imenovanjem, vendar je šele z vpisom v register nastopijo pravne posledice tudi za tretjo osebo)
151
POJMI, POVEZANI S SODNIM REGISTROM
V 1.a členu ZSReg so opredeljeni nekateri pojmi, ki so uporabljeni v ZSReg. Ker so po novi ureditvi sodni register (informacijsko) vključi v poslovni register, je bilo treba pravno ureditev sodnega registra (zlasti pravila o upravljanju informatiziranega sodnega registra) ustrezno uskladiti s pravnimi pravili o upravljanju poslovnega registra, določenimi v ZPRS-1.
Zato so nekateri pojmi v ZSReg uporabljeni v enakem pomenu, kot je opredeljen v ZPRS-1. To so:
poslovni register je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost, o njihovih delih in o podružnicah tujih podjetij (prva alineja 2. člena ZPRS-1 v zvezi s 1. točko drugega odstavka 1.a člena ZSReg),
matična številka je enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec poslovnega registra (agencija), in se ne spreminja (sedma alineja 2. člena ZPRS-1 v zvezi z 2. točko drugega odstavka 1.a člena ZSReg),
točka VEM (vse na enem mestu) je točka (mesto), kjer so zagotovljeni:
informacije v zvezi z vpisom, spremembo ali izbrisom enote poslovnega registra iz poslovnega registra,
obrazci za vpis, spremembo ali izbris enote poslovnega registra iz poslovnega registra, in
pomoč pri izpolnjevanju obrazcev (prvi odstavek 12. člena ZPRS-1 v zvezi s 3. točko drugega odstavka 1.a člena ZSReg).
Po prvem odstavku 3. člena ZPRS-1 poslovni register vodi, vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Zanjo je v ZSReg uporabljen pojem agencija (prvi odstavek 1.a člena ZSReg).
152
SESTAVINE SODNEGA REGISTRA
Sodni register ima dva dela, in sicer glavno knjigo in zbirko listin (2/1. čl. ZSReg).
V glavno knjigo se vpisujejo podatki glede posameznega subjekta vpisa, za katere zakon določa, da se vpisujejo v sodni register.
Zbirko listin sestavljata dve vrsti listin:
listine, ki so bile podlaga za vpis, so listine, s katerimi je predlagatelj vpisa dokazal, da so izpolnjene predpostavke za predlagani vpis v sodni register in na podlagi katerih je registrsko sodišče odločilo o vpisu nekega podatka (pravnega dejstva) v sodni register;
listine, ki se predložijo sodnemu registru zaradi javne objave, so listine, za katere zakon določa, da jih je treba predložiti sodnemu registru (registrskemu sodišču), da se s tem zagotovi njihova javna objava. Mednje spadajo:
odpravek notarskega zapisnika skupščine delniške družbe (četrti odstavek 304. člena ZGD-1),
odpravek notarskega zapisa pogodbe o pripojitvi ali spojitvi, ki jo je treba po prvem stavku prvega odstavka 586. člena ZGD-1 predložiti registrskem sodišču v zvezi s pripravo skupščine, ki bo odločala o združitvi, in
delitveni načrt ali odpravek notarskega zapisa pogodbe o delitvi in prevzemu, ki jo je treba po prvem stavku prvega odstavka 586. člena v zvezi s prvim odstavkom 629. člena ZGD-1 predložiti registrskem sodišču v zvezi s pripravo skupščine, ki bo odločala o delitvi.
153
VODENJE IN UPRAVLJANJE SODNEGA REGISTRA - RAZMEJITEV MED SODNIM IN POSLOVNIM REGISTROM
Vse pravne osebe in deli pravnih oseb, ki se po 3. členu Zakona o sodnem registru (ZSReg) vpisujejo v sodni register, imajo po 4. alineji 2. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) tudi položaj enota poslovnega registra. To pomeni, da se vpisujejo tako v sodni register kot tudi v poslovni register. V sodni register se vpisujejo družbe, ki jih ureja ZGD-1, zadruge, evropske zadruge, zavodi in skupnost zavodov pa tudi podružnice gospodarske družbe in tuje družbe (3. čl. ZSReg). V poslovni register pa se vpisujejo tudi pravne osebe (npr. društva) in drugi poslovni subjekti (npr. podjetniki), ki niso subjekt vpisa v sodni register.
Podatki o posameznem subjektu, ki se vpisujejo v sodni register (dosledneje v glavno knjigo sodnega registra), in podatki, ki se vpisujejo v poslovni register, imajo tako značilnost dveh množic, ki se večinoma prekrivata. Zato se bazi sodnega in poslovnega registra združita v eno (informatizirano) bazo tako, da informatizirana glavna knjiga sodnega registra postane sestavni del osrednje baze podatkov poslovnega registra (44/2. člena ZSReg).
Čeprav se vpisi informacijsko opravljajo na enak način in v isto bazo, pa je treba pravno še vedno ločevati med sodnim registrom in poslovnim registrom. Vpisi v sodni register (oz. dosledneje objava teh vpisov) imajo namreč za poslovni promet izredno pomembne publicitetne učinke (8. člen ZSReg). Po naši korporacijski ureditvi (ZGD-1) pa ima velik del vpisov (zlasti tistih, ki se opravijo na podlagi korporacijskih dejanj gospodarskih družb, kot so npr. spremembe osnovnega kapitala in statusna preoblikovanja) pomembne oblikovalne (konstitutivne) učinke za nastanek, spremembo oziroma prenehanje korporacijskih razmerij.
Torej : vpis v sodni register imajo oblikovalne (konstitutivne) učinke ali pa zgolj publicitetne učinke
Prav zaradi teh učinkov po ZGD-1 o vpisih odloča sodišče, saj odločanje o vpisih v sodni register pomeni presojo (odločanje), ali so izpolnjene korporacijsko-pravne predpostavke, ki jih določa ZGD-1 za določeno korporacijsko delovanje. Ta presoja pa (na podlagi odločitve, da se določen vpis opravi) povzroči nastanek, spremembo ali prenehanje korporacijsko-pravnih razmerij.
Vodenje sodnega registra (v ožjem pomenu) pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register (2a/1. čl. ZSReg). Za vodenje sodnega registra, torej za odločanje o vpisih, je po 2.a/2 člena ZSReg in po 44/1. člena ZGD-1 pristojno sodišče.
Upravljanje sodnega registra pa pomeni (2.a/3 člena ZSReg):
- vpisovanje podatkov v glavno knjigo sodnega registra in
- upravljanje centralizirane informatizirane baze sodnega registra kot sestavnega dela poslovnega registra.
Ker je informatizirana baza sodnega registra sestavni del osrednje (informatizirane) baze poslovnega registra, sodni register v razloženem pomenu upravlja Agencija, ki je po 3/1. člena ZPRS-1 pristojna in dogovorna za upravljanje poslovnega registra (2.a/4 člena ZSReg). Zato je v novem 2.a členu urejena razmejitev med vodenjem sodnega registra v ožjem pomenu ter upravljanje centralne informatizirane baze sodnega registra. Vodenje sodnega registra v širšem pomenu namreč obsega:
- vodenje sodnega registra v ožjem pomenu in
- upravljanje sodnega registra.
154
NAČELA SODNEGA REGISTRA
Pravna ureditev sodnega registra temelji na načelih, ki so značilna za vse javne knjige:
- načelo obveznosti vpisa
- načelo javnosti vpisa in
- načelo zaupanja.
155
NAČELO OBVEZNOSTI VPISA
Načelo obveznosti vpisa pomeni, da so vsi subjekti, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register, zavezani vložiti predlog za vpis njihove ustanovitve v sodni register in predlog za vpis vseh sprememb podatkov, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Z načelom obveznosti vpisa zakon zagotavlja, da sodni register opravlja svojo temeljno funkcijo javne knjige, v katero se vpisujejo vsi podatki o subjektih vpisa, ki so pomembni za pravni promet.
156
NAČELO JAVNOSTI SODNEGA REGISTRA
Temeljna funkcija sodnega registra je javna objava podatkov o subjektih vpisa, ki so pomembni za pravni promet. Z vpisom podatka, za katerega zakon določa, da se vpisuje v sodni register, se ta podatek javno objavi. Načelo javnosti sodnega registra, ki ga uzakonja 7. člen ZSReg, ima dva vidika:
- po eni strani načelo javnosti pomeni, da je vsebina vpisov v sodni register javno dostopna, zato se nihče ne more sklicevati, da mu vsebina posameznega vpisa ni bila znana - t.i. pozitivni publicitetni učinek vpisa v sodni register
- po drugi strani pa to načelo pomeni, da sodni register vodijo državni organi - sodišča, kar zagotavlja popolno nepristranskost pri vsebini vpisov. Nepristranskost pri vsebini vpisov pa je izredno pomembna za pravni promet, ker se lahko vsak zanese, da so podatki, vpisani v sodni register, pravilni - načelo zaupanja.
Načelo javnosti sodnega registra se razteza na vse podatke, vpisane v sodni register, in na vse listine v zbirki listin, zato ima vsakdo pravico zahtevati dostop do podatkov, vpisanih v sodni register, ne da bi moral izkazovati pravni interes. Enako je v celoti javna tudi zbirka listin (7/3. čl. ZSReg).
157
NAČELO ZAUPANJA
Ker je sodni register javna knjiga, ki jo vodi sodišče kot državni organ, se vsakdo lahko zanese na podatke, vpisane v sodni register. Zato ZSReg v 8/3. člena določa, da tistega, ki v pravnem prometu zavestno ravna in se pri tem v dobri veri zanese na podatke, vpisane v sodni register, ne prizadenejo škodljive pravne posledice.
158
ODLOČANJE O VPISIH V SODNI REGISTER
Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. Sodišče mora opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register, in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji.
159
KDO ZNOTRAJ SODNEGA REGISTRA ODLOČA
Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. (9. čl. ZSReg)
Sodišče mora opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji. (10. čl. ZSReg)
Sodnik posameznik odloča na prvi stopnji o predlogu za vpis naslednjih podatkov v sodni register:
- vseh podatkov, ki se nanašajo na subjekte vpisa iz 4. do 6. točke ter 8. in 10. točke prvega odstavka ter iz 2. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona,
- podatkov v zvezi z izstopom ali izključitvijo družbenika pri subjektih vpisa iz 3. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona,
- podatkov v zvezi z odvzemom pooblastila za zastopanje osebno odgovornemu družbeniku in z izstopom ali izključitvijo družbenika pri subjektih vpisa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona,
- podatkov v zvezi s statusnimi preoblikovanju pri subjektih vpisa,
- podatkov v zvezi z odločanjem o ugovoru proti sklepu v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku in
- podatkov v zvezi z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra zaradi končanja likvidacijskega postopka, ki ga je izvedel pristojni organ te pravne osebe.
O predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloča na prvi stopnji sodni referent. Zoper odločitev sodnega referenta je dovoljena pritožba v 8 dneh od vročitve. O pritožbi odloča sodnik posameznik istega sodišča. V postopku za vpis v sodni register na drugi stopnji odloča senat, ki ga sestavljajo trije sodniki. (11. čl. ZSReg)
160
VRSTE ODLOČB
V postopku za vpis v sodni register izdaja sodišče odločbe v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom odloči o predlogu oziroma zahtevku za vpis, z odredbo pa odloči o vprašanjih postopka. (12. čl. ZSReg)
161
ZNAČILNOSTI POSTOPKA
Postopek za vpis v sodni register je hiter. Sodišče mora zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. (13. čl. ZSReg)
162
DOVOLJENOST PRAVNIH SREDSTEV
Zoper sklep o vpisu v sodni register je dovoljena pritožba. Zoper odredbo ni dovoljena posebna pritožba, v postopku za vpis v sodni register pa tudi ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ni mirovanja postopka. Zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register revizija ni dovoljena in tudi ne obnova postopka. (14. -16. čl. ZSReg)
163
UDELEŽENCI POSTOPKA
Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležijo postopka. (17. čl. ZSReg)
V postopku za vpis v sodni register se za vprašanja, ki niso urejena v ZSreg, smiselno uporabljajo določbe ZNP. (19. čl. ZSReg)
164
PREDLOG ZA VPIS V SODNI REGISTER
V elektronski obliki morajo biti vloženi naslednji predlogi za vpis v sodni register:
• vsi predlogi, ki se nanašajo na subjekt vpisa, organiziran kot d.d. ali d.o.o.
• predlog za vpis ustanovitve d.n.o ali k.d.
• vsi predlogi, ki se nanašajo na podružnico gosp družbe ali podružnico tujega podjetja.
Drug predlog za vpis v sodni register, je lahko po izbiri predlagatelja vložen v elektronski ali pisni obliki in na obrazcu, če je ta predpisan.
Predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v elektronski obliki, mora v imenu predlagatelja vložiti:
1. točka VEM, če je predmet predloga naslednji vpis, ki se nanaša na subjekt vpisa, organiziran kot d.o.o.:
• vpis ustanovitve na podlagi družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi na predpisanem obrazcu
• vpis spremembe družbene pogodbe ali spremembe akta o ustanovitvi na predpisanem obrazcu
• vpis spremembe sedeža ali firme na podlagi spremembe družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi
• vpis spremembe zastopnikov družbe ali poslovnega naslova,
• vpis nameravane firme,
• vpis ustanovitve, spremembe podatkov ali prenehanja podružnice d.o.o
2. notar, če je predmet predloga drug vpis, razen vpisa iz prve do tretje alinee prejšnje točke.
Predhodni preizkus predloga za vpis
sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu, in sicer:
1. ali je predlog vložila upravičena oseba,
2. ali so predlogu vložene vse predpisane listine,
3. ali je predlog vložen na obrazcu, če je ta predpisan in v potrebnem št. izvodov,
4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi. (29. čl. ZSReg)
Če niso podane vse procesne predpostavke in je pomanjkljivost mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če predlagatelj predloga v roku ne popravi, sodišče predlog zavrže.
Če je predlagana firma v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz prejšnjega odstavka spremeni firmo ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami. Če tega ne stori, zavrne predlog. (30. čl. ZSReg)
Odločanje o zahtevku za vpis v sodni register
Praviloma odloči registrsko sodišče brez naroka, razpiše ga le, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev. Udeležence in druge osebe lahko zasliši tudi izven naroka, če je to potrebno. (32. čl. ZSReg)
Predhodno vprašanje reši registrsko sodišče samo, razen, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno -> v tem primeru prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju in napoti udeleženca postopka, ki se sklicuje na predhodno vprašanje, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek.
Če ne začne postopka, registrsko sodišče nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloči o predlogu za vpis. (33. čl. ZSReg)
165
SESTAVINE SKLEPA PRI ODLOČANJU V REGISTERSKEM POSTOPKU
V izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register, registrsko sodišče določno navede vsebino vpisa v sodni register. Če se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi te podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo. Sklep mora biti obrazložen, če se z njim zavrne ali zavrže predlog, ali če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko vložen tudi v drugih primerih.
Ugodilni sklep registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi:
• da izhaja utemeljenost zahtevka iz listin, ki so priložene predlogu
• da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini,
• da so bile listine izdane v predpisanem postopku,
• da so izpolnjene druge predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.
V izreku ugodilnega sklepa določno navede vsebino vpisa v sodni register. Če se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi prejšnje podatke. (34. čl. ZSReg)
POSTOPANJE PO VPISU
Na podlagi odločitve sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register AJPES temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti, šifro institucionalnega sektorja in matično številko. Šteje se, da je:
• vpis ustanovitve subjekta v sodni register opravljen z vpisom tega subjekta v poslovni register,
• vpis spremembe podatkov pri subjektu vpisa v sodnem registru opravljen z vpisom spremembe teh podatkov v poslovnem registru in
• vpis izbrisa subjekta iz sodnega registra opravljen z izbrisom tega subjekta iz poslovnega registra. (35a/1. čl. ZSReg)
Postopek s pritožbo - posebnost = nadomestitveni sklep
Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži
• udeleženec – v 8ih dneh od vročitve prepisa sklepa
• kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica – v 30ih dneh od objave vpisa. (36. čl. ZSReg)
Če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo = nadomestitveni sklep!
Če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, se šteje taka pritožba tudi kot predlog za nadomestitev sklepa - sodišče preizkusi predlog za nadomestitev sklepa in
• lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi.
• odstopi zadevo sodišču 2. stopnje, da odloči o pritožbi, če ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa. (37. čl. ZSReg)
Prepozno pritožbo registrsko sodišče zavrže. Vendar pa se prepozna pritožba šteje kot nov predlog za vpis v sodni register, če so v njej navedena nova dejstva in so ji predložene nove listine. Registrsko sodišče v tem primeru ravna, kot da je vložen predlog za nadomestitev sklepa in ga preizkusi, ter lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. (38. čl. ZSReg)
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa se lahko vloži:
• če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine,
• če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki,
• če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku,
• če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, Aktivno legitimirana = oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa.
Rok za tožbo = 30 dneh od dneva, ko je vložnik zvedel za razloge ničnosti oz 3 leta od vpisa (41. čl. ZSReg)
Posebnost pri ugotavljanju ničnosti kapitalske družbe – ugotavlja se lahko iz naslednjih razlogov:
• če pri d.d. ustanovitelji niso sprejeli statuta ali če pri d.o.o. družbeniki niso sklenili družbene pogodbe;
• če je registrsko sodišče odločilo o vpisu ustanovitve družbe, ne da bi bil tak vpis predlagan, ali če je predlog za vpis ustanovitve vložila oseba, ki predloga ni bila upravičena vložiti;
• če pri d.d. statut ni sprejet v notarski obliki ali če pri d.o.o. družbena pogodba ni bila sklenjena v notarski obliki ali na predpisanem obrazcu,
• če je namen delovanja ali dejavnost družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli,
• če statut ali družbena pogodba ne določa:
◦ firme družbe,
◦ pri d.d. emisijskega zneska delnic oz pri d.o.o. zneska osnovnega vložka, ki se ga posamezni družbenik zaveže vplačati s sklenitvijo družbene pogodbe,
◦ zneska osnovnega kapitala ali
◦ dejavnosti družbe,
• če so bile ob ustanovitvi delnice ali osnovni vložki vplačani v nasprotju z zakonom,
• če nihče od ustanoviteljev ni bil neomejeno poslovno sposoben.
Ničnostni razlogi, ki so določeni za d.d. se smiselno uporabljajo tudi za k.d.d. in evropsko delniško družbo. Aktivno legitimiran = vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta. Rok za tožbo = 3 leta od dneva objave vpisa ustanovitve družbe .
Ničnost kapitalske družbe ne učinkuje na:
• veljavnost pravnih poslov, ki jih je družba sklenila s tretjimi,
• na obveznost delničarjev ali družbenikov vplačati nevplačane osnovne vložke ali delnice v obsegu, ki je potreben za polno poplačilo upnikov družbe. (41a. čl. ZSReg)
Po pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče ugotovi ničnost k.d., sodišče po UD začne postopek likvidacije in po končanem likvidacijskem postopku izda sklep o izbrisu nične kapitalske družbe (ali ničnega vpisa). (42. čl. ZSReg)
166
Presežek osnovnega kapitala d.d.
```
Ob izdaji (emisiji) se delnice ne smejo prodajati pod svojo nominalno vrednostjo, dopustno pa je prodajati delnice nad nominalno vrednostjo (173. čl. ZGD-1). Če se delnice prodajo dražje od njihove minimalne nominalne vrednosti, se zbere več kapitala, kolikor znaša osnovni kapital - ta presežek osnovnega kapitala se imenuje AGIO. Presežek osnovnega kapitala gre v rezervni sklad, v osnovni kapital gre samo nominalni znesek.
Delnica se ne sme izdati za znesek, ki je pri kosovni delnici nižji od pripadajočega zneska (najmanjši emisijski znesek). Izdaja delnice na višji znesek je dopustna. (173. čl. ZGD-1)
```
167
Vpis in vplačilo delnic d.d.
Za ustanovitev d.d. je nujno, da so vse delnice vpisane. Glavna obveznost delničarjev je vplačilo vpisanih delnic ali izročitev stvarnih vložkov, kajti na ta način delničarji zagotovijo osnovni kapital družbe. Ni nujno, da je izpolnitev obveznosti in pridobitev pravic delničarja vzajemna. Možen je odlog vplačila tistih delnic, ki se vplačajo v denarju (vplačana mora biti vsaj 1/4 nominalne vrednosti). (191/4. čl. ZGD-1) Delničarji morajo preostanek vložka plačati na poziv uprave. (223. čl. ZGD-1) Delničarju, ki je v zamudi, mora v dodatnem roku plačati preostanek vložka, sicer ga družba izključi po kaducitetnem postopku.
168
Izključitev delničarjev v zamudi
Postopek izključitve vodi uprava, razen, če statut določi drugače. Z izključitvijo delničar izgubi vse pravice delničarja, odvzamejo se mu delnice in izvršena plačila v korist družbe. Izključenemu delničarju preneha obveznost plačila nevplačanih vložkov. Izključeni delničar subsidiarno odgovarja, če družba ne dobi neplačanega zneska v postopku prodaje delnic - izključeni delničar odgovarja družbi za nastalo škodo. (224. čl. ZGD-1)
169
Delnica kot listina
Delnica je lahko izdana v materializirani obliki: v tem primeru se mora izdati delniška listina. Pravice, ki jih daje delnica, so vezane na listino in so odvisne od obstoja listine;večinoma se delnice izdajajo kot listine.
Delnica je lahko izdana v nematerializirani obliki: v tem primeru ni treba izdati delniške listine. Delničar uveljavlja svoje pravice iz naslova imetništva delnice.
170
Delniška listina
Delniška listina se izda za vsako delnico ali za več delnic istega razreda skupaj. Delniške listine se lahko izdajajo šele po vpisu družbe v register. Delniška listina je sestavljena iz treh delov: plašč delnice, kuponska pola in talon.
171
Vrste delnic po formalnem kriteriju
a) Imenske delnice
Imenske delnice so delnice, ki glasijo na ime delničarja. Vpišejo se v delniško knjigo (zapiše se ime in prebivališče imetnika). Vpis v delniško knjigo ustvarja razmerje med delničarjem in družbo in ima legitimacijski učinek. Prenašajo se z indosamentom in z vpisom prenosa v knjigo delničarjev, ki jo vodi uprava. Načeloma so imenske delnice prosto prenosljive. Izjema je vinkulirana imenska delnica, katere prenos je vezan na odobritev družbe. To mora biti posebej določeno v statutu. Če se takšna delnica prenese brez soglasja družbe, prenos nima pravnega učinka.
b) Prinosniške ali imetniške delnice
To so delnice, ki glasijo na prinosnika. Prenašajo se z navadno tradicijo vrednostnega papirja in osnovnim poslom (prodajna, darilna pogodba). Prinosniške delnice so prožnejše, lažje krožijo v premetu, bolj so uporabne na borzi in so anonimne.
172
Vrste delnic po vsebinskem kriteriju
a) Navadne delnice
Navadne delnice so delnice, ki dajejo svojim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dividende in pravico do likvidacijskega deleža. Samo poseben zakon lahko določi izdajo navadnih delnic brez glasovalne pravice.
b) Prednostne delnice
Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo poleg pravic navadnih delnic, še določene prednostne pravice. Obstajata dve vrsti prednostnih pravic:
- kumulativna prednostna pravica: daje imetniku pravico do izplačila vseh še neizplačanih fiksnih dividend,
- udeležbena (participativna) prednostna delnica: daje imetniku poleg prednostne dividende pravico do navadnih dividend.
Prednostne delnice, ki se nanašajo na prednostno pravico pri razdelitvi dobička, se lahko izdajajo brez glasovalne pravice.
173
DELNICA KOT SKUPEK PRAVIC IN DOLŽNOSTI DELNIČARJA
Premoženjske pravice:
- pravica do dividende: je pravica do udeležbe na dobičku delniške družbe, enkrat letno skupščina odloča, ali se bo dobiček porabil za dividende ali ne, dobiček se lahko tudi investira;
- pravica do likvidacijskega deleža;
- v postopku likvidacije se iz premoženja najprej poplačajo upniki, ostali del premoženja se razdeli med delničarje, delež, ki ga dobijo delničarji, je sorazmeren z nominalno vrednostjo delnice;
- pravica do prednostnega nakupa novih delnic: če družba izda nove delnice, zato da bi povečala osnovni kapital mora delnice najprej ponuditi obstoječim delničarjem, saj bi drugače prišli v nevarnost, da se jim zmanjša obstoječi delež in s tem obseg pravic, pravica do prednostnega nakupa je podana ob sorazmerju ostalim deležem.
Članske pravice:
- glasovalna pravica (178. čl. ZGD-1): najvažnejša upravljalska pravica, ki delničarju zagotavlja, da glasuje na skupščini, obseg glasov je določen glede na alikvotni delež nominalne vrednosti do osnovnega kapitala;
- pravica do nadzora nad poslovanjem družbe;
- pravica do informacij;
- pravica do izpodbijanja sklepov oziroma ukrepov organov družbe.
Dolžnosti delničarjev:
- glavna obveznost: obveznost delničarja do plačila vseh vpisanih delnic (222. čl. ZGD-1)
- dodatne obveznosti: so fakultativne, določi jih statut
174
Lastne delnice d.d.
Načelom velja prepoved pridobivanja lastnih delnic (229. čl. ZGD-1), saj družba ne more biti lastnik sama sebe.
Izjeme prepovedi pridobivanja lastnih delnic:
- če je to potrebno za preprečitev hude in neposredne škode;
- z namenom, da se bodo delnice ponudile v odkup delavcem družbe;
- zato, da se zagotovi ustrezna odpravnina delničarjem;
- če družba pridobi lastne delnice neodplačno (če so ji podarjene);
- pridobitev pri nakupni komisiji (značilno za banke, ki kupujejo lastne delnice zase in za svoje komitente);
- pridobitev na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva (pripojitev, spojitev, preoblikovanje, dedovanje);
- na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic.
Dodatni pogoji za pridobitev lastnih delnic:
- skupni nominalni znesek lastnih delnic ne sme preseči 10% osnovnega kapitala (če pride do presežka, mora družba presežene delnice odtujiti v enem letu ali v treh letih, če tega ne stori, mora lastne delnice razveljaviti),
- družba mora pred odkupom lastnih delnic oblikovati sklad za lastne delnice. (247. čl. ZGD-1)
Značilnosti lastnih delnic
Lastne delnice ne glasujejo, ne pripada jim nobena premoženjska pravica. Družba lahko lastne delnice zastavi, proda ali da v užitek. Med lastne delnice štejejo tudi delnice, ki jih imajo tretje osebe na račun družbe, odvisne družbe, družbe v večinski lasti in lastne delnice, ki jih je delniška družba pridobila v zastavo.
175
Amortizacija delnic
Amortizacija delnic pomeni razveljavitev delnic.
Razveljavitev delnic po amortizacijskem postopku:
- razveljavi se delnica kot listina, ker je tako poškodovana, da ni primerna za pravni promet, je uničena ali izgubljena. Delniška družba delničarju izda novo delniško listino.
- razveljavitev delnic s strani družbe: vsebina delniške listine je zaradi spremenjenih pravnih razmerij postala nepravilna, zato d.d. pozove delničarje naj izločijo delnice, izročene in neizročene delnice se razveljavijo in delničarji imajo pravico zahtevati nove listine. (244. čl. ZGD-1)
Dolžniški kapital ali obveznice
Del premoženja družbe sestavlja dolžniški kapital ali obveznice. To je kapital, ki ga je družba pridobila s krediti in drugimi investicijami, tako da je izdala obveznico investitorju. Obveznica je obligacija, ki investitorju jamči vračilo vložene glavnice in obresti. Imetnik obveznice je poplačan pred delničarjem.
176
Prenos delnic
Nematerializirane delnice se vodijo v centralnem registru vrednostnih papirjev s pomočjo računalniške baze podatkov. Tu ni papirjev, zato je zagotovljena večja varnost in večja preglednost, ker so delnice v računalniški obliki. Izdajatelj pošlje v centralni register vrednostnih papirjev seznam delničarjev. Vsak delničar ima odprt svoj račun, na katerem ima svoje delnice. Če želi delničar prodati delnico, da nalog, naj se delnice prestavi z njegovega računa na račun delničarja kupca. Transakcija se opravlja na borzah in bankah, pooblaščenih za poslovanje z vrednostnimi papirji.
177
Doktrina ˝shadow director˝ in finančnega prestrukturiranja
V tem sklopu gre za vprašanje obstoja de facto direktorjev, torej kdo so, njihov status v gospodarski družbi in pa ali so odgovorni za škodo, ki nastane gospodarski družbi, zlasti z vidika pogodbe o finančnem prestrukturiranju.
V Sloveniji je v zadnjih petih letih prišlo do veliko pretresov v gospodarstvu in s tem tudi pri samih gospodarskih družbah, ki so (posledično) zašle v finančne težave. Težava pa je nastala tudi na strani poslovodstva in sicer je ZGD-1 predvideval sankcijo za tiste člane poslovodstva gospodarske družbe, ki bi se znašla v postopku zaradi insolventnosti. Prvi in drugi odstavek 10. a člena ZGD-1 sta določala, kdo ne more biti ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora ali podjetnik. To ne more biti oseba, ki je bila član poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, in oseba, ki je takšno funkcijo opravljala v dveh letih pred začetkom takšnega postopka . Ker člani poslovodstva niso želeli, da bi jih taka sankcija zadela, niso v ustreznem trenutku pričeli s postopkom zaradi insolventnosti oz. prisilnega prenehanja, temveč so kljub težavam gospodarske družbe s poslovanjem nadaljevali. Vsekakor pa gre razumeti položaj, ko so določene gospodarske družbe kazale določen potencial, da bi jih bilo mogoče rešiti pred stečajem z zunajsodnim prestrukturiranjem in so se člani poslovodstva za tak korak tudi odločili.
178
Vrsta vodenja oz. vpliv na gospodarsko družbo s strani upnikov
Teleološka razlaga: skušamo ugotviti, ali fizična oseba, ki intenzivno vpliva na vodenje gospodarske družbe, čeprav v funkcijo poslovodstva ni imenovana, prevzame vse lastnosti dejanskega direktorja gospodarske družbe, torej ali jim je mogoče to lastnost pripisati. Ena izmed možnosti je presoja po 263. členu ZGD-1. Distinkcija dveh dejanskih položajev in pravnih posledic:
de facto direktorji: nekdo, ki intenzivno vpliva na vodenje družbe, pa ni bil imenovan za člana poslovodstva ali organa nadzora. Dejansko upravljajo kapitalsko družbo, njihov vpliv je neposreden, gre torej za vodenje poslov, intenzivnost vpletanja je izjemno visoka. Ali lahko takim osebam pripišemo odgovornost članov organa poslovanja po 263. členu ZGD-1? Ali lahko takim ljudem pripišemo odgovornost po 264. Členu ZGD-1? Ne, ker načeloma za upniški odbor ne moramo trditi, da si želi škodovati družbi. Težava se pojavi pri besedni zvezi ˝namenoma˝, kajti namen sklenitve MRA je ravno v tem, da se z njim vpliva na delovanje gospodarske družbe z ciljem rešitve pred stečajem. Se pravi pridemo do edine možne variante, da jim pripišemo funkcijo organov vodenja (po 263. členu).
osebe, ki izvršujejo škodljiv vpliv na organe vodenja in nadzora tretje družbe: nižja intenziteta vplivanja, lahko tudi samo enkratno dejanje, naklepno škodljivo ravnanje, doseganje lastnih koristi na škodo družbo.
179
Pripis lastnosti
Fizični osebi je mogoče pripisati tako položaj shadow direktorja ali pa tudi položaj de facto direktorja. Prvi ima v kontinentalnem sistemu izredno negativno konotacijo, medtem ko se drugi od prvega razlikuje, saj gre lahko za osebo, ki sicer ni veljavno imenovana na tak položaj, vendar pa temu (npr.) nihče ne oporeka oz. takega imenovanja ne izpodbija. Ali bomo fizični osebi pripisali prvi ali drugi status je odvisno predvsem od tega, kakšen je njen vpliv na samo gospodarsko družbo in sicer glede na trajnost vpliva, intenzivnost,... Vprašanje je torej, kaj takšna oseba v gospodarski družbi sploh lahko počne. Nemška teorija tu loči med različnimi ukrepi, ki jih deli na:
dovoljene
pogojno dovoljene
nedovoljene; nedovoljeni ukrepi presumirajo funkcijo de facto direktorja
Dovoljeni ukrepi so npr. pridobivanje informacij in nadzor nad poročanjem (dolžnost poročanja uprave), katere strokovnjake se sme najeti (odvetniki, svetovalci,...) in drugi, po intezivnosti poseganja podobni ukprei. Pogojno dovoljeni so lahko že relevantni za pripis lastnosti de facto direktorja in sicer tedaj, kadar bi bilo mogoče iz drugih okoliščin razbrati, da gre za izvajanje nadzora. Tako so lahko sporni ukrepi kot so neposredna napotitev svojih zaposlenih v gospodarsko družbo dolžnika (kdo naj bo član uprave), zahteva po dnevnem poročanju in nadzor nad poslovanjem gospodarske družbe dolžnika ,... Nedovoljeni ukrepi pa že sprožijo presumpcijo o de facto direktorju.
Za uporabo možnosti pripisa lastnosti de facto direktorja mora biti (poleg prej omenjenih pogojev oz. ravnanj) med vplivom upnika in škodo, ki nastane gospodarski družbi, podana tudi vzročna zveza. V takem primeru bodo upniki odgovarjali kot poslovodni organ gospodarske družbe. Zastavi se vprašanje, kdo sploh lahko odgovarja, ali pravna ali fizična oseba? 263. člen ZGD-1 namreč načeloma govori zgolj o fizičnih osebah, poleg tega pa so tudi de iure lahko člani poslovodstva le fizične osebe. Težava pa je, ker v teh primerih ne gre za osebe, ki bi bile de iure imenovane na položaj poslovodje, temveč gre za de facto direktorje. Tako bi po zgolj jezikovni razlagi prišli do zaključka v smeri odgovornosti zgolj de iure imenovanega poslovodstva. Zato je potrebno prebiti pomen same norme.
Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je ZGD-1 njena uprava.
Lahko pa pride do položaja, kjer se pojavi t.i. koncernski privilegij, kjer uprava ene gospodarske družbe odgovarja za škodo v drugi gospodarski družbi.
Uprava ene gospodarske družbe namreč s svojim odločilnim vplivom prisili upravo druge (odvisne) gospodarske družbe v sprejetje za odvisno gospodarsko družbo škodljive odločitve. Če pa skušamo to določbo aplicirati na odbor upnikov v postopku prestrukturiranje, ta določba ni uporabljiva, saj sta položaja obvladujoče družbe in upniškega odbora v postopku prestrukturiranja popolnoma različna pojma.
180
Business judgement rule
Uporabi se pravilo poslovne presoje (business judgement rule) s katerim se vprašamo, ali je tretja oseba, ki šteje za de facto direktorja, ravnala tako, kot bi morala oz. se od nje zahteva.
AMERIŠKA OBLIKA PRAVILA POSLOVNE PRESOJE ( se oblikuje v American Law Institute; to ni zakonodaja in na to ni vezano sodišče):
· sprejem poslovne določitve. Pravilo se bo uporabilo samo takrat, ko bo organ (uprava) sprejela poslovno odločitev ( res se bo odločala o nečem), to ne bo samo potrjevanje nečesa kar je vsilil delničar, tudi ne potrjevanje tega kar je ponudil predsednik urpave. Pri poslovni določitvi vsi člani urpave delujejo, s svojo voljo odločajo.
· odločitev sprejeta v dobri veri: gre za dejansko odločitev s katero želijo družbi dobro, vedo da jo sprejemajo zato.
· člani organov, ki sprejemajo poslovno odlčitev, niso imeli lastnih premoženjskih interesov glede predmeta odločitev ( lojalno družbi), gre za izogibanjem koliziji interesov, oz daš svoj interes na stran.
· odločitev so člani sprejeli na podlagi informacij, za katere so lahko racionalno, menili, da zadostujejo za sprejem odločitve. To pomeni, da morata biti obseg in kakovsot info taka, da lahko nekdo ki je bil tam ins prejel odločitev, racionalno menil da je imel dovolj dobrih info. Problem: raiconalno ( rationally, ne pa reasonably). Razlika emd razumno ( reasonably) in racionalno ( rational). Če uvedeš kriterij racionalnosti, pomeni da so morali biti manj prepričani kot eč bi uvedli kriterij razumnosti. Ta kriterij nima kvalitete.
Ameriška sodišča so podoben koncept začela uporabljat tko, da so iz tega nardila presumpcijo. To pomeni, da ameriška sodišča ko uporabljajo to doktrino PPP, pravijo: načelno se šteje da člani organi vodenja in nadzora ravnajo kot vestni in pošteni gospodarstveniki- to je izhodišče. Torej šteje se da je zadnji pogoj izpolnjen. To pomeni, da morajo tisit ki trdijo, da so direktorji povzorčili škdo, najprej dokazat da obstaja škoda, potem morajo vsaj prima facie dokazat da so direktorji ravnal protipravno na določen način. Ponavadi bo šlo za ravnanje v svojo korist, ali pa slaboverno ravnanje. Problem je da sodišač ne bojo presojala skrbnosti, ker če dokažejo da ravnajo v svojo dobro, tiak že ravnajo protipravno in se s skrbnostjo ne ukvarjamo več. Kaj pomeni da v ostri obliki PPP skoraj ni mogoče prebiti domenve da so direktorji ravnali pravilno. Skorja nemogoče jih je obsodt za ravnje s premejhno skrbnostjo.
Pojavi se nam ta problem: ali je to potem sploh pravilo, če gre načeloma za nepresojanje skrbnosti. Ali dojema ta koncept kot nekaj: nekdo očita direktorjem škodno ravnanje, morajo direktorji dokazat prvo vse elemetne PPP. Oni dokazujejo tisot, kar načelno sodišča presumirajo. Glavna težava: v ameriki se uporablja PPP kot presumpija, ALI bi ga pa drugače uporabil ( dokazno rbeme drugačno), vprašanje je pa tudi ali sploh kdaj pride do presoje vsebinske odločitve kot take. Torej ali je bila odločitev ki jo je organ sprejel pravilna? NI natančnega odgovora, načelno pa velja: ne obstaja nikakršna dolžnost vsebinske skrbnosti za direktorje ampak samo procesna skrbnost, na sodišču nas zanima ali je pogoj izpolnjen.
Torej: v ameirki ni čist janso ali se uporabi kot dokrina presumpcije ( vnaprej smo prepričani da so pravilno ravnali razen če dokažejo da niso), ali morajo direktorji doakzat vse elemente, pa so potem varni, tretjič: v primerih ko bi presojal njihovo ravnanje ( bi težko dokazal da so ok ravnal), lahko presojamo ali je bila pot do odločitve v skladu s standardom BJR; ne pa tudi ali je bila odločitev pravilna. To pome da so res ful zaščiteni. Ne presojamo njihove odločitve vsebinske, gledamo samo ali so prišli do praivlne odločitve. Na podlagi teh informacij, sprejmejo odločitev ki jr duržbo uničila. Ta odločitev je nerazumna, ampak mi o tem ne odločbamo. Če bomo pa ugotovil da je odločitev bila iracionalna ( vidš prepad in not skočš), v tem primeru sodišče reče da pa res ni vredu, ampak iracionalno je res še višje kot galactically stupid.. Ponavad bomo ugotovil da je bila sprejeta v slabi veri, spet rečemo da nima veze skrbnost. To reče Dellawersko sodišče.
Lahko pride tudi do položaja, ko pride med upravo in upnikom (odborom upnikov) do razhajanj pri odločitvi glede začetka postopka zaradi insolventnosti. Uprava želi začeti postopek zaradi insolventnosti, kar je tudi njena dolžnost po ZFPPIPP.
181
M&A
Pojma merger in acquisition se med seboj razlikujeta, kakor tudi izhaja iz njunih definicij: A merger is a combination of two companies to form a new company, while an acquisition is the purchase of one company by another in which no new company is formed. Pri združitvah tako nastane nova gospodarska družba, pri prevzemu pa preide prevzeta družba v portfelj prevzemnika. Pri obeh pa pride do konflikta med managementom in delničarji, saj prvi želijo obdržati svoj položaj v gospodarski družbi, delničarji pa želijo maksimizirati svoj dobiček
182
Vrste M&A
Ena od osnovnih delitev M&A izhaja iz lastnosti vključenih podjetij. Lahko gre za horizontalne združitve in prevzeme, v katero so vključena podjetja, ki opravljajo enako ali sorodno dejavnost na istem trgu. Pri vertikalnih so vključena podjetja, ki so v razmerju dobavitelja in potrošnika (na različnih nivojih). Obstajajo tudi konglomeratne združitve oz. prevzemi, v katere so vključena podjetja, ki niso v posebnem razmerju . Včasih se posebej označuje geografsko ekspanzijo (podjetje z enako dejavnostjo na drugem trgu) ali produktno ekspanzijo (podjetje, ki izdeluje podoben izdelek.
183
Kako osvojiti podjetje
Namen združitve oz. prevzema je maksimiranje premoženja družbe, investiranje likvidnostnih presežkov, osvajanje trgov, iskanje sinergij,… Za izbiro tarče je potrebno opraviti celovito analizo različnih dejavnikov (lastnosti tarče)kot so npr. statusnopravna oblika, korporacijsko upravljanje, možnost izvedbe due diligence, ekonomski rezultati,… prav tako je potrebno analizirati zunanje dejavnike, ki so neodvisni od same družbe, npr. davčno ureditev, prenos dobička, delovnopravno zakonodajo, …
Metode osvajanja
Izbiri tarče in analizi sledi določitev metode osvajanja. Ta se lahko izvede preko pridobitve premoženja in obveznosti (assets deal), pridobitve udeležbe (deleža), (kontrolnega) paketa delnic (shares deal); ta lahko vključuje spremembo terjatve v delež (debt to equity swap ). Lahko se izvede tudi preko korporacijskih dejanj, t.j. prestrukturiranja (združitev, delitev, sprememba oblike). Možen je tudi prevzem z javno ponudbo (takeover), managerski prevzem (MBO) in t.i. Leveraged buy out (LBO)
Pridobitev premoženja (Asset deal)
Pridobitev premoženja se izvede preko prodajne pogodbe (pogodba o prodaji podjetja) med podjetjem in kupcem. Ker velja načelo caveat emptor je smiselno , da kupec opravi tudi skrbni pregled (due diligence). Osrednje pravno tveganje je v določitvi predmeta pogodbe, t.j. premoženja in obveznosti. Težave lahko nastanje pri prenosu delavcev in raznih pogodb z dobavitelji. Nov lastnik prevzame delavce oz. vstopi v razmerja z dobavitelji. Velja princip singularnega pravnega nasledstva. Težave glede terjatev so podane na pasivi (t.j. na strani obveznosti) bilance, saj mora za njihov prenos dati upnik svoje soglasje . Pri določitvi predmeta pogodbe moramo upoštevati, da že določljivost zadošča za veljavnost obligacijske pogodbe (popis iz računovodskih izkazov kot priloga pogodbe), potreben pa je tudi stvarnopravni prenos. Posebno tveganje je delovanje prodajalca v času med sklenitvijo (signing) in izvršitvijo (closing, complition) pogodbe. Spreminjajoče stanje premoženja običajno vodi v prilagajanje pogodbene cene.
Izvedba prenosa
Pri izvedbi prenosa obstajajo različna pravila za prenos stvari, terjatev, drugih pravic in obveznosti. Posebno tveganje predstavljajo koncesije in druga pravna razmerja, ki so odvisna od soglasja tretje osebe. Glede odgovornosti za napake splošna pravila niso prilagojena posebnostim prodaje premoženja. Zato je pomen posebej oblikovanih pogodbenih določil toliko pomembnejši.
Posebne pravne posledice pri prodaji premoženja
184
Pridobitev udeležbe (Shares Deal)
Kupujemo določen delež v družbi, s čimer je manj težav. Vprašanje je, kolikšen delež želimo kupiti in (s tem) kakšno večino pridobiti. Lahko zasledujemo pridobitev deleža 50%+1, lahko zasledujemo statutarno večino, t.j. 75%+1 ali pa izključujočo večino, t.j. 90%+1. Težava pa se lahko pojavi pri prevzemnih pragovih, saj zakon določa, da v kolikor se doseže prag 1/3 udeležbe, mora prevzemnik izvesti celoten postopek prevzema.
Načini pridobitve
Udeležbo v družbi je mogoče pridobiti na več načinov in sicer preko pridobitve obstoječe udeležbene pravice, t.j. s pridobitvijo deleža od obstoječega družbenika/delničarja. Sklene se pogodba med sedanjim imetnikom pravice in pridobiteljem. Upoštevati je potrebno tudi pravila glede objavljanja informacij (Transparency Directive (preglednost informacij) 2004/109/EC; ZTFI), med katerimi je tudi zahteva po prijavi koncentracije. V določenih primerih je za pridobitev udeležbe potrebno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža s strani določenega organa/regulatorja (ZBan, ZZavar, ZTFI, ZMed). Udeležbo pa je mogoče pridobiti tudi kot ustanovitev nove udeležbene pravice. Pridobitelja se povabi v postopek povečanja kapitala družbe (dokapitalizacija) ali pa preko debt to equity swap-a v prisilni poravnavi.
Opraviti se mora pravna presoja pridobiteljevega položaja glede na velikost udeležbe (možnost sklepanja sporazuma z drugimi družbeniki), preveriti je potrebno tudi manjšinske in večinske pravice in dividendno politiko. Prodajna pogodba je relativno enostavna (vsebinsko), če prodajalec ne daje jamstev. Vzpostavitev jamstva za bodoče poslovanje je zelo zahtevno. Zato se izvede skrbni pregled, saj ta znižuje obseg jamstev. Ko se opravi, je za kupca ključno, da so podatki resnični in popolni. Za resničnost in popolnost podatkov je tako vedno potrebno zagotoviti jamstvo . Kako pa ravnati v primeru, ko pride do nepopolnosti podatkov zaradi dejavnikov, ki so zunaj oblasti prodajalca ? Potrebno je še dodati, da je pri prodaji delniških družb možnost izvedbe skrbnega pregleda močno omejena. Namreč, pri izvedbi skrbnega pregleda d.o.o.-ja ima družbenik pravico vpogleda v poslovne knjige (celo sodno varstvo) in tako pri prodaji svojega deleža kupcu zagotovi vso potrebno dokumentacijo za izvedbo skrbnega pregleda. Pri d.d.-ju je drugače, saj delničar take ali podobne pravice nima. Delničar je lahko informiran le preko podatkov, ki jih uprava posreduje na skupščini, zato ima uprava diskrecijo, ali dopustiti skrbni pregled ali ne. Položaji delničarja so različni glede na obseg prodanega deleža. Ni enako, ali se prodaja 10 delnic ali pa če (npr. država) proda nek večji paket. Kako je z obravnavo delničarjev, ali je ta enaka? Ni enaka, saj bi v primeru, da bi vsakemu delničarju omogočili vpogled, lahko konkurenti družbe, ki se prodaja, hitro prišli do občutljivih informacij o stanju družbe . Delničar pa nima nobenega (pravnega) mehanizma, da bi od uprave lahko zahteval dopustitev izvedbe skrbnega pregleda!
185
Prevzem (Takeover)
Prevzem je pridobitev deleža v ciljni družbi na podlagi javne ponudbe za odkup VP. V takem primeru se ne sklepa SPA , temveč se delež skuša pridobiti preko javne ponudbe. Pri tem moramo upoštevati posebna pravila po ZPre-1, ki veljajo za javne družbe in nekatere nejavne družbe. Prevzemnik mora ponuditi odkup vseh VP ciljne družbe na način, ki zagotavlja enako obravnavanje delničarjev. Ko se doseže zakonski prevzemni prag, mora biti kupec pripravljen opraviti celoten prevzem, vendar pa ni nujno da mu bo uspel, njegova dolžnost je le podati prevzemno ponudbo in poskusiti. Gre za reguliran postopek sklenitve in izvršitve prodajne pogodbe.
186
Leveraged Buy Out in Management Buy Out
Leveraged by out je oznaka za pridobitev udeležbe, ki se v veliki meri financira z zadolževanjem. Če pri tem sodeluje vodstvo tarče, metodo označujemo Management buy out. Značilnost takega prevzema je servisiranje zadolževanja z bodočimi donosi tarče, pogosta so tudi zavarovanja s sredstvi tarče .
187
Pravni viri
I. AVTONOMNI VIRI
nastanejo med gospodarskimi subjekti samimi. Pravna zavest je avtonomna.
Če pravila niso enotna, nastane problem, katera pravila urejajo določena vprašanja.
1. Splošni pogoji poslovanja
Zakon, ki ureja pogodbena razmerja, ni homogen. Stranki lahko v pogodbi določita tudi druge stvari ali podrobnosti. S tem se izogneta nesporazumu, po katerem zakonu se ureja pogodba.
Če ena stranka sklepa pogodbe z več strankami, se pogodba pripravi vnaprej brez pogajanj in neodvisno od druge stranke (n.pr.: bančni formular, vsi členi so že napisani). Takšne pogodbe so v interesu stranke, ki je pogodbo sestavila. Slabost takšnih pogodb je v tem, da ima stranka, ki je pripravila pogodbo, prednost, ker je ponavadi ekonomsko močnejša stranka. Takšna stranka tudi zlorablja svoj tržni položaj.
II. OBIČAJI
Zapisuje jih Mednarodna trgovinska zbornica. Običaji niso obvezujoči. N.pr.: Incoterms.
188
Učinki omejitev upravičenja korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe
Treba je razlikovati:
- učinke v razmerju do tretjih: notranje omejitve nimajo pravnega učinka. V razmerju do tretje osebe je izjava volje zastopnika veljavna in je zato pogodba veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve upravičenj za zastopanje
- učinke v notranjem razmerju med korporacijskim zastopnikom in družbe: dovoljene so tudi drugačne omejitve upravičenja poslovodstva družbe za zastopanje družbe. V notranjem razmerju je posledica kršitve takšnih omejitev lahko odškodninska odgovornost člana uprave, če sta seveda poleg protipravnega ravnanja izpolnjeni tudi drugi dve predpostavki (poslovne) odškodninske odgovornosti:
1. vzročna zveza
2. škoda, ki družbi nastane
189
Razmerja znotraj d.o.o.
Glede notranjih razmerij velja pogodbena svoboda. Če notranjih razmerij ne uredijo družbeniki, velja vrsta dispozitivnih pravil.
Z vložkom kapitala dobi družbenik poslovni delež. Družbenik ni lastnik d.o.o., ampak ima do družbe le skupek pravic, ki izvirajo iz kapitalskega deleža.
Družbeniki se lahko dogovorijo, da so njihovi poslovni deleži razdeljeni drugače kot vložki – nesorazmerno z vložki. To ni prepovedano.
190
Kaducitetni postopek v d.o.o.
če je družbenik v zamudi ali ne plača osnovnega vložka, ga lahko družba izključi. Kaduciranje je možno le zoper družbenika, ki je vložil denarni vložek, ker je treba vse stvarne vložke izročiti družbi ob ustanovitvi. Družbeniku z izključitvijo preneha status družbenika. Družba lahko zahteva plačilo osnovnega vložka in odškodnino. Če družbenik plača svoj osnovni vložek in odškodnino, lahko ponovno pridobi status družbenika.
V kolikor v pogodbi ni drugače določeno, družbeniki svojo obveznost izpolnijo, ko vplačajo osnovne vložke. Potem imajo do družbe le še pravice, ki jih uresničujejo ali ne – po vplačilu osnovnega vložka je družbenik lahko povsem pasiven.
D.o.o. je zato primerna oblika gospodarske družbe tudi za ljudi, ki se nimajo interesa ukvarjati s poslovanjem družbe.
191
POJEM IN VRSTE KONCERNOV (POVEZANIH DRUŽB)
Koncerni (povezane družbe) so pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju zaradi uresničevanja skupnih ciljev. Podlaga za nastanek koncernskega razmerja je lahko:
- kapitalska udeležba ene družbe v drugi,
- konkretne okoliščine.
Značilnosti koncernov:
1. povezava pravno samostojnih družb,
2. zasledovanje gospodarskih ciljev,
3. skupno upravljanje in vodstvo,
4. odločujoči vpliv obvladujoče družbe – bistvena lastnost.
Povezane družbe se obravnavajo v okviru koncernskega prava.
Bistvena lastnost koncernov je odnos odvisnosti in obvladovanja. Gre za neposredno obvladovanje. Odvisna in obvladujoča družba ne ustvarjata pravne skupnosti.
Značilnosti obvladovanja:
1. odvisna družba ne more svobodno oblikovati svoje volje,
2. obstaja podlaga za obvladovanje odvisne družbe.
Vrste obvladovanja:
- notranje obvladovanje – obvladujoča družba ima v organih odvisne družbe svoje člane,
- zunanje obvladovanje – obvladujoča družba odvisno obvladuje s pogoji poslovanja,
- aktivno obvladovanje – obvladujoča družba sprejema odločitve za odvisno,
- pasivno obvladovanje – obvladujoča družba daje soglasje pri odločitvah odvisne,
- posredno obvladovanje – obvladujoča družba vpliva na odvisno prek 3. oseb,
- neposredno obvladovanje:
- direktno neposredno obvladovanje – obvladujoča družba daje obvezna navodila upravi odvisne družbe,
- indirektno posredno obvladovanje – obvladujoča družba vpliva na odločitve uprave odvisne družbe prek njene skupščine.
- negativno obvladovanje – obvladujoča družba ima kontrolni paket delnic (25% + 1 delnica), s katerim lahko blokira vse pomembnejše odločitve.
Koncern je povezovanje obvladujoče družbe in odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe. Večinska kapitalska udeležba ustvarja odnos odvisnosti.
192
KONCERNI (POVEZANE DRUŽBE) Z ENOTNIM VODSTVOM
Za povezane družbe z enotnim vodstvom se splošno tudi uporablja naziv koncern.
1. Dejanski koncern (koncern s kapitalsko udeležbo)
Dejanski koncern je koncern, ki temelji na podlagi kapitalske udeležbe ene družbe v drugi. Ena družba pridobi večino delnic (deležev) v drugi pravno samostojni družbi.
Družba, ki pridobi večino delnic, je družba z večinskim deležem.
Družba, katere večina delnic je bila pridobljena, je družba v večinski lasti.
Večinski delež je vsaj 50% + 1 delnica v drugi družbi, kar omogoča večinsko glasovalno pravico.
Vsaka družba je dolžna obvestiti drugo družbo, če je postala lastnica več kot 25% njenih delnic. Obvestilo mora biti pisno in poslano zakonitim predstavnikom družbe v večinski lasti. Pred ali brez obvestila družba z večinskim deležem ne more uveljavljati nobenih pravic.
Vpliv na odvisno družbo je omejen. Vodstvo koncerna (= vodstvo družbe z večinskim deležem) ne sme povzročiti, da bi odvisna družba napravila sama sebi škodo. Če to naredi, mora družba z večinskim deležem družbi v večinski lasti škodo nadomestiti. Če je ne nadomesti, lahko družba v večinski lasti, njeni delničarji in člani uveljavljajo odškodnino. Zastopniki družbe z večinskim deležem, ki so povzročili, da je družba v večinski lasti sklenila škodljiv pravni posel, so osebno odgovorni za nastalo škodo.
Družba v večinski lasti mora vsako leto sestaviti poročilo o odvisnosti.
2. Pogodbeni koncern (koncern z razmerjem podrejenosti)
Pogodbeni koncern je koncern, v katerem je obvladujoča družba z odvisnimi povezana s pogodbo o obvladovanju, na podlagi katere posredno ali neposredno obvladuje odvisne družbe. Pogodba o obvladovanju je obvezna. Z njo se obvladujoči družbi podredi le uprava odvisne družbe. Nadzornega sveta in skupščine odvisne družbe pogodba ne veže.
Na podlagi pogodbe je obvladujoča družba upravičena:
1. do navodil vodstvu odvisne družbe – pravica do vodenja,
2. sama sprejemati odločitve, če odvisna družba ne spoštuje navodil – če nadzorni svet odvisne družbe ne da soglasja k pomembnemu navodilu obvladujoče družbe, ga ta ponovi, pri čemer ga je uprava odvisne družbe dolžna upoštevati ne glede na soglasje NS.
Odvisna družba ima 2 organa – lastni organ in organ obvladujoče družbe.
Obveznost do nadomestitve izgube – obvladujoča družba mora kriti izgubo odvisne družbe, ki je nastala med trajanjem družbene pogodbe.
S pogodbo o obvladovanju so prizadeti delničarji odvisne družbe, ki nimajo hkrati delnic obvladujoče družbe (zunanji delničarji). Zato imajo pravico do nadomestila za izgubljene članske in premoženjske pravice. Nadomestilo se zagotovi v obliki realno predvidljive letne dividende. Poleg nje jim mora biti izplačana odpravnina. Določilo o odpravnine je nujna sestavi-na pogodbe o obvladovanju.
Pogodbo o obvladovanju je možno razvezati ali odpovedati.
3. Koncern z razmerjem enakosti (personalna unija v vodstvu)
Koncern z razmerjem enakosti je koncern, v katerem so vključene družbe enakopravne in ima enotno vodstvo. Gre za personalno unijo v vodstvu.
193
VZAJEMNO KAPITALSKO POVEZANE DRUŽBE
531 ZGD-1: Vzajemno kapitalsko povezane družbe so povezane družbe, ki niso v razmerju podrejenosti in nimajo enotnega vodstva, temveč so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot 25% delnic druge družbe.
Na podlagi kapitalske udeležbe ne more nobena družba pridobiti položaja odvisne družbe, ker druga drugo kapitalsko obvladujejo.
Medsebojna kapitalska udeležba je lahko:
1. enostavna – nobena družba izmed povezanih družb nima večine v drugi družbi,
2. kvalificirana – vzajemno povezane družbe se obvladujejo na podlagi večinskih deležev.
O vsaki spremembi deleža se morajo družbe obvestiti.
Članske pravice so omejene. Družba lahko v drugi uresničuje glasovalne pravice v drugi do največ 25% njenega deleža, četudi ji pripada večji delež.
194
PODJETNIŠKE POGODBE
Pogodba o prenosu dobička
je po navadi povezana s pogodbo o obvladovanju. Glavni cilj obvladujoče družbe je dobiček odvisne družbe. Pogodba mora biti vpisana v sodni register. Soglasje k pogodbi da skupščina.
2. Profitna skupnost
so povezane družbe, ki se s pogodbo zavežejo, da dobiček (delno ali v celoti) združijo z namenom delitve skupnega dobička. Bistveno je, da se dobiček deli. Skupno financiranje projekta ne šteje za profitno skupnost. Obvezno je soglasje skupščine in vpis v register.
3. Pogodba o delnem prenosu dobička
je pogodba, s katero se del dobička prenese na 3. osebo. Vodstvo družbe dela dobička ne sme prenesti brez nadomestila, sicer je odškodninsko odgovorno.
4. Pogodba o zakupu ali prepustitvi obrata
Družba prepusti svoj obrat drugi družbi v izkoriščanje. Gre za običajno odplačno obligacijsko razmerje. Zakupojemalec vodi obrat in plačuje zakupnino. Zakupodajalec ne sme dajati navodil o vodenju obrata. Obvezno je soglasje skupščine in vpis v register.
195
VKLJUČENE DRUŽBE
Vključene družbe so oblika koncerna, v katerem obvladujoči družbi pripada 95% vseh delnic odvisne družbe. To je najmočnejša oblika koncernske povezave.
Družba, ki ima 95% delnic, je glavna družba.
Družba, katere 95% ima glavna družba, je vključena družba.
Z vključitvijo preide na glavno družbo tudi 5% delnic, ki jih glavna družba še nima. Preostalim delničarjem se zagotovi odpravnina v delnicah glavne družbe.
Vključena družba mora upoštevati navodila glavne družbe, četudi so škodljiva.
196
HOLDING DRUŽBA
562 ZGD-1: Družba, ki ima v lasti večino deležev pravno samostojne družbe in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb (holding), je družba z večinskim deležem.
Holding je naziv za družbo, ki jo družbeniki ustanovijo zato, da bi ta družba upravljala z udeležbo v drugih pravno samostojnih družbah. Dejavnost holdinga je:
- ustanavljanje
- financiranje
- upravljanje drugih družb, v katerih ima večinsko udeležbo, kar ni značilno za koncernsko obvladujočo družbo.
Odločilno je, da uporablja večinsko kapitalsko udeležbo za vodenje družb, v katerih je kapitalsko udeležbo. Holding družba nima enotnega vodstva.
Pogodbe med družbami v okviru holdinga morajo biti sklenjene v notarski obliki in vpisane v sodni register.
197
Likvidacija
Običajna likvidacija
Do likvidacije pride, ko nastopi razlog zanjo ali če družbeniki tako sklenejo. Do nje lahko privedejo zunanji faktorji ali želja družbenikov. Likvidacija ne pomeni nujno slabega premoženjskega stanja družbe. Razlogi za likvidacijo družbe so:
1. potek časa, za katerega je bila družba ustanovljena; potek časa je relevanten le pri družbah, ustanovljenih za določen čas, kar mora biti določeno v statutu.
2. ni več pogojev za poslovanje,
3. opustitev delovanja – ne delujejo organi družbe; če uprava ne deluje 12 mesecev, je to razlog za prenehanje družbe
4. sklep družbenikov – družbeniki lahko v vsakem trenutku sklenejo, da družba preneha, pri d.d. sprejme sklep o prenehanju skupčina s ¾ večino oddanih glasov.
5. zmanjšanje osnovnega kapitala pod zakonski minimum – zagotavljanje osnovnega kapital je temeljni pogoj za delovanje družbe. Če družba zmanjša osnovni kapital pod zakonski minimum in ga ne zagotovi v roku, ki ga določa zakon ali sodišče, je to zakonski razlog za prenehanje.
6. odločba sodišča – sodišče ugotovi ničnost vpisa družbe v register. Prenehanje sproži po uradni dolžnosti ali na zahtevo pooblaščenih oseb.
404 ZGD-1: Sklep o likvidaciji je sklep o začetku likvidacije in prenehanju družbe. Sprejme ga:
- skupščina,
- sodišče, če ga skupščina ni sposobna sprejeti ali je razlog za prenehanje v pristojnosti sodišča.
405, 406, 407 ZGD-1: Sklep o likvidaciji se vpiše v register, nato se začne postopek likvidacije. V firmo družbe je potrebno dodati pristavek "v likvidaciji". N.pr.: Telekom, d.d., v likvidaciji.
Izterjajo se terjatve in odplačajo dolgovi. Ko družba preneha, terjatve in dolgovi ugasnejo.
Dokler ni likvidacija izpeljana do konca, se imenuje likvidacijski upravitelj, ki vodi poslovanje družbe v času likvidacije. Likvidacijski upravitelj je lahko posebno podjetje.
Po plačilu dolgov in izterjavi terjatev se preostanek premoženja razdeli med družbenike (delničarje) sorazmerno z njihovimi poslovnimi deleži.
Sledi izbris družbe iz registra. Premoženjsko stanje družbe je likvidirano.
Likvidirajo se tudi dolgoročne terjatve.
Sredstva se lahko razdelijo med družbenike le v denarni obliki
198
Organizirani zbiranje pooblastil
(1) Posredniki, združenje delničarjev in druge osebe, ki nameravajo na skupščini uresničevati glasovalno pravico na podlagi organizirano zbranih pooblastil, morajo biti pisno pooblaščene (pooblaščena oseba).
(2) Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot 50 delničarjem delniške družbe, ki so imetniki delnic z glasovalno pravico.
(3) Pooblastilo osebi iz prvega odstavka tega člena velja le za eno skupščino. Vsebovati mora predloge sklepov, predlog pooblaščene osebe za glasovanje k posameznim predlogom sklepov, poziv delničarju, naj ji da navodila za uresničevanje glasovalne pravice z opozorilom, da bo, če ji delničar ne bo dal drugačnega navodila, uresničevala glasovalno pravico po svojih predlogih, ki morajo biti v pooblastilu obrazloženi, in opozorilo, da lahko delničar pooblastilo kadarkoli prekliče.
(4) Minister, pristojen za gospodarstvo, lahko predpiše vzorec pooblastila za glasovanje o posameznih zadevah na skupščini.
(5) Pooblastila, zbrana v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, in pooblastila, katerih vsebina je v nasprotju z določbami tretjega odstavka tega člena, so nična.
(6) Poseben zakon lahko določi drugačen način organiziranega zbiranja pooblastil za določen namen.
