Gospodarsko statusno Flashcards
(198 cards)
Gospodarsko pravo
Gospodarsko pravo je disciplina, ki se ukvarja s pravnimi normami in instituti, povezanimi z gospodarskim sistemom kot celoto, zlasti pa z delovanjem gospodarskih subjektov na trgu ter oblikovanjem, organizacijo in prenehanjem gospodarskih družb. Značilnost gospodarskega prava je prepletanje civilnih in javnopravnih norm.
Sistem pravil, ki spadajo v gospodarsko pravo, lahko razvrstimo na:
- razmerja, ki se nanašajo na osebe (statusni del); ta del obravnava subjekte, ki so posebej organizirani in tipični za gospodarsko pravo - gospodarske družbe;
- razmerja, ki se nanašajo na posle in vrednostne papirje, ki se obravnavajo v okviru obligacijskega prava;
- razmerja o ureditvi trga, ki obsegajo tržno in konkurenčno pravo.
Gospodarski subjekti - OZ
Pojem gospodarskih subjektov je opredeljen v OZ v 13. členu, ki sicer nosi naslov gospodarske pogodbe in v drugem odstavku določa:« Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti«.
Za gospodarske subjekte v smislu OZ se štejejo:
gospodarske družbe;
druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
samostojni podjetniki posamezniki;
tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.
Gospodarska pogodba
Za opredelitev GOSPODARSKE POGODBE je uveljavljeno subjektivno merilo, saj je bistvena značilnost subjektov, ki jo sklepajo. To so gospodarski subjekti, vendar pa te opredeli po dveh merilih:
ali so organizirani v določene pravnoorganizacijske oblike,
ali pa opravljajo pridobitno dejavnost in pri slednjih gre za gospodarske subjekte le tedaj, če je predmet pogodbe v zvezi s pridobitno dejavnostjo.
Pojem gospodarske pogodbe je pomemben iz razloga, ker se na gospodarsko pogodbo vežejo posebne zahteve ali posebni opredelilni elementi in posebne posledice.
Po OZ ima vsak gospodarski subjekt položaj profesionalne osebe, ta pa je vsak pravni subjekt (pravna ali fizična oseba), ki nastopa v pravnem prometu v zvezi z opravljanjem svojega poklica oziroma dejavnosti in ponuja določene storitve, za katere je potrebno posebno strokovno znanje, izkušnje in usposobljenost.
Iz pojma profesionalne osebe izhaja pojem profesionalne skrbnosti, ki jo OZ opredeli kot skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ)
Samo za GOSPODARSKE POGODBE se uporabljajo naslednja pravila OZ:
o uporabi poslovnih običajev, uzanc in poslovne prakse (12. člen);
splošni pogoji poslovanja (120., 121. čl. OZ) – akti, ki jih sprejemajo gospodarski subjekti, da z njimi vnaprej urejajo pravna razmerja s svojimi komitenti oz. strankami v množičnih in tipiziranih pravnih razmerjih. za splošne pogoje poslovanja se štejejo tudi razna opozorila, ki so dostopna javnosti. splošni pogoji vežejo, kadar jih zakon določa oz. zakon izrecno pooblašča podjetja, da lahko določijo te enostranske pogoje, pri čemer mora biti za veljavnost pogojev podano soglasje volje obeh strank, pogoji morajo biti objavljeni na običajen način in pogoji morajo biti stranki znani oz. bi ji morali biti znani. Nična so določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, tudi če jih odobri pristojne organ.;
obveznost iz gospodarske pogodbe izročitev dolgovane stvari javnemu skladišču na račun upnika ima učinke položitve pri sodišču (2. odstavek 304. člena);
posebno pravilo o času, potrebnem za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb (349. člen);
domneva oderuških obresti ne velja za gospodarske pogodbe (2. odstavek 377. člena);
domneva solidarnosti dolžnikov deljive obveznosti, ki je nastala z gospodarsko pogodbo (394. člen) – če je več dolžnikov pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, odgovarjajo solidarno, razen če so pogodbeniki izrecno odklonili solidarno obveznost. notranji dogovor med dolžniki nasproti upniku ne velja, njemu so odgovorni solidarno.;
prenos denarne terjatve, ki je nastal na podlagi gospodarske pogodbe, učinkuje tudi, če sta upnik in dolžnik dogovorila, da upnik te terjatve ne bo smel prenesti (4. odstavek 417. člena);
prodajna pogodba, ki je gospodarska pogodba, nastane, čeprav kupnina ni določena oziroma določljiva, kupec pa dolguje običajno oziroma primerno kupnino (2. odstavek 442 .člena);
krajši rok za obvestilo o očitnih in skritih napakah prodane stvari (1. odst. 461. člena in 1. odstavek 462. člena –nemudoma, sicer 8 dni);
pravilo, ki se uporablja pri gospodarski prodajni pogodbi takrat, ko je prodajalec kupcu dal večjo količino, kot je bilo dogovorjeno (473. člen);
v primeru prodaje po vzorcu oziroma modelu, prodajalec odgovarja po pravilih za stvarne napake, če stvar ne ustreza vzorcu oziroma modelu (518. člen);
pri gospodarskih pogodbah posojilojemalec dolguje obresti tudi, če niso bile dogovorjene (2. odstavek 570. člena );
pri gospodarski pogodbi porok odgovarja kot porok in plačnik, če ni dogovorjeno kaj drugega (4. odstavek 1019. člena).
Velja opozoriti na učinke pridržne pravice po 264. členu OZ – poplačilo iz vrednosti dolžnikove stvari kot zastavni upnik, enako pridobijo zastavno pravico špediterji in prevozniki ter komisionarji, in če se ta pravica uveljavlja v zvezi z insolvenčnim postopkom zlasti s stečajnim postopkom, potem ima takšen zastavni upnik, ki je zastavno pravico pridobil v zvezi z gospodarsko pogodbo poseben status, saj mu glede na ureditev po 282. členu ZFPPIPP tako pridobljene ločitvene pravice ni potrebno prijaviti v stečajnem postopku in jo lahko uveljavi izven sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo ločitveno pravico.
Izvensodna prodaja zastavljene stvari (167/1. člen SPZ): Zastavni upnik in zastavitelj se lahko z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena premičnina lahko proda izvensodno. Dogovor o izvensodni prodaji mora biti sklenjen pisno. Pri zastavnih pogodbah, ki se po določilih obligacijskega prava štejejo za gospodarske pogodbe, se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva.
Ta pravila so za gospodarske pogodbe lex specialis.
Gospodarski spor
Pojem gospodarski subjekt NI opredelilni element za definicijo GOSPODARSKEGA SPORA. Postopek o gospodarskih sporih urejajo določbe členov 480 do 496 Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Gospodarski spor po subjektivnem kriteriju je spor, v katerem nastopajo kot stranke gospodarski subjekti:
1) v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost;
2) v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in
3) v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami, zavodi (vključno javni zavod), zadrugami, državo ali samoupravno lokalno skupnostjo. (481. člen ZPP)
Vendar spori med temi osebami niso gospodarski, če gre za:
spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in
spore zaradi motenja posesti.
4) t.i. statusni gospodarski spori so
1. v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb;
2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov), izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov,
3. v sporih med zadružniki, zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja, za katere je treba uporabiti zadružno pravo. (482. čl. ZPP)
5) spori med zgoraj naštetimi osebami ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
Gospodarski spor po objektivnem kriteriju je spor, ki po svoji vsebini veljajo za gospodarske spore, ne glede na to, kdo so stranke:
1) v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju, in v sporih. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov
2) v sporih, izvirajočih iz vpisov v sodni register,
3) v sporih iz koncesijskih pogodb;
4) v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe, kadar se ta nanaša na spor, ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih;
5) v sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence,
6) v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. (483. člen ZPP)
Kdaj je spor gospodarski, če gre za sosporništvo? Če gre za materialno sosporništvo (sosporniki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti, njihove pravice in obveznosti se opirajo na isto pravno podlago, gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti), je spor gospodarski, če je vsaj en sospornik gospodarska družba, zavod, zadruga, država, lokalna skupnost ali podjetnik posameznik pri opravljanju pridobitne dejavnosti.
Načela postopka
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – pomembna je hitrost reševanja sporov;
omejitev obligatornosti glavne obravnave – predsednik senata lahko brez naroka izda odločbo, ko po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbo;
načelo pismenosti – stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik;
V zvezi s pravili postopka v gospodarskih sporih še velja:
- Posebna izbirna krajevna pristojnost: Poleg sodišča splošne pristojnosti je pristojno tudi sodišče kraja, kjer bi moral toženec po sporazumu strank izpolniti pogodbo (forum solutionis), če gre za:
- spor o ugotovitvi (ne)obstoja pogodbe; ali
- spor za izpolnitev ali razvezo pogodbe; ali
- odškodninski spor zaradi neizpolnitve pogodbe.
- Priprave na glavno obravnavo - v nujnih primerih lahko sodišče takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpiše glavno obravnavo. Narok lahko določi po telefonu, brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev.
- Glavna obravnava - sodišče lahko brez naroka izda odločbo, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe.
- Poskus poravnave - stranki lahko sporazumno predlagata preložitev naroka, da poskusita skleniti poravnavo.
- revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000 EUR. To ne velja za spore glede varovanja intelektualne lastnine in varstva konkurence, v katerih je uveljavljen vsebinski kriterij dovoljenosti revizije (competentia rationae causae);
- ne veljajo določbe o mirovanju postopka;
- verodostojne listine, na podlagi katere se izda plačilni nalog, ni treba priložiti v izvirniku ali overjenem prepisu, zadošča, če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe; v postopku v gospodarskih sporih ni dovoljen nedokumentiran plačilni nalog;
- spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatve, ki ne presega 4.000 EUR;. V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena tega zakona izdelana, če stranka napove pritožbo; rok za napoved pritožbe je 8 dni; zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka, ki je napovedala pritožbo.
V sodni praksi veljajo in se uporabljajo določila o sodbi s skrajšano obrazložitvijo tudi v primeru, ko se postopek nadaljuje v pravdnem postopku po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvrši na podlagi verodostojne listine.
Pojem gospodarske družbe
Temeljni korporacijski pravni predpis, ki ureja status gospodarskih družb, njihovo organiziranost, delovanje in povezovanje je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, UL RS 55/2015, veljaven od 8.8. 2015).
Po tem zakonu je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Družbe se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.
Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:
- kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba (tiha družba, ki ni več urejena, in dvojna družba) ali
- kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. (3. čl. ZGD-1)
Kriterij za delitev družb je odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
- osebna družba: poleg družbe odgovarja za obveznosti družbe vsaj en družbenik z vsem svojim premoženjem, upnik lahko poseže na premoženje družbe in družbenika
- kapitalska družba: družba sama odgovarja za svoje obveznosti, upnik lahko poseže samo na premoženje družbe. Družbenik tvega samo svoj vložek in tudi če so dolgovi družbe večji od družbenega premoženja, upniki ne morejo poseči po premoženju družbenika
Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače.
Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Vpis v sodni register ima nasproti 3. osebam pravni učinek šele od trenutka objave posameznega podatka v sodni register. (3. člen ZGD-1)
Pravna osebnost
ZGD-1 določa, da so vse družbe pravne osebe in kot take so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. (4. čl. ZGD-1)
NASTANEK GOSPODARSKE DRUŽBE
a) Akt o ustanovitvi
- akt o ustanovitvi je družbena pogodba, razen pri d.d. je akt o ustanovitvi statut
- v družbeni pogodbi ali statutu se družbeniki dogovorijo o pravni obliki družbe in o medsebojnih razmerjih
- družbena pogodba ali statut pomenita izjavo volje družbenikov
- vendar z družbeno pogodbo in statutom še ne nastane pravna oseba
b) Vpis v sodni register
- da bi gospodarska družba pridobila lastnost pravne osebe, jo je treba vpisati v sodni register
- gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe s trenutkom vpisa v sodni register (5. čl. ZGD-1)
- z vpisom javnosti postane znano, da je družba nastala, sicer nastanek pravne osebe navzven ni razviden
- Pred vpisom v register se za razmerje med družbeniki in družbenicami uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi (societa). Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem. Če je teh oseb več, so odgovorne solidarno. Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu. (5. čl. ZGD-1)
Dejavnost
Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Z zakonom se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom, nekatere vrste družb ali organizacije.
Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi, vendar sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
Pravni posli, ki jih sklene družba z drugimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v statut ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle (t.i. pravni posli ultra vires), so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v statutu ali družbeni pogodbi še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev (izjema od načela publicitete sodnega registra!). (6. čl. ZGD-1)
Dejavnost družbe je skup aktivnosti – poslov, ki jih opravlja družba. Ti posli obsegajo celotno delovanje družbe, usmerjeno k uresničitvi namena (cilja) družbe, na področju, ki z določitvijo dejavnosti v pravilih družbe konkretneje opredeljuje namen delovanja družbe. Delovanje družbe (kot umetne družbene tvorbe) se v zunanjem svetu izraža prek delovanja:
zaposlenih v družbi,
oseb, ki v družbi opravljajo poslovodno funkcijo, in
oseb, ki na podlagi drugih pravnih razmerij z družbo (npr. podjemne pogodbe) delujejo v imenu družbe.
Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register. (6/6. čl. ZGD-1), kar pomeni, da dejavnosti ni več določena kot podatek, ki se vpisuje v sodni register.
Odgovornost za obveznosti
Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. (7. čl. ZGD-1)
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Osebne družbe:
ZGD-1 določa pri osebnih družbah odgovornost družbenikov, in sicer pri družbi z neomejeno odgovornostjo tako, da so upnikom solidarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem, in če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno (100/1. člen ZGD-1) - velja torej subsidiarna solidarna odgovornost.
Pri komanditni družbi odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem najmanj en družbenik (komplementar) najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti (komanditist) (135/1. čl. ZGD-1); vendar pa je komanditist odgovoren upnikom za obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bo ga moral vplačati po pogodbi, sicer velja subsidiarna odgovornost (145. čl. ZGD-1).
Kapitalske družbe:
d.o.o.: Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni (472. čl. ZGD-1), kar pomeni, da odgovarja samo družba s svojim premoženjem, družbeniki, ki zagotovijo osnovni kapital pa ne
d.d.: Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom. (168/2,3. čl. ZGD-1)
K.d.d.: najmanj en družbenik je odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni (464/1. čl. ZGD-1).
V 8. členu je urejen pravni institut spregleda pravne osebnosti in določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki:
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje, kot posameznike, prepovedan,
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot svojim lastnim premoženjem, ali
če so v svojo korist ali korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. (8/1. čl. ZGD-1)
Poslovodstvo - splošno
Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij. (10. čl. ZGD-1)
Zastopanje
Zastopanje družbe je treba ločiti od predstavljanja družbe:
- zastopanje pomeni delovanje v imenu in na račun družbe nasproti tretjim, z namenom zavarovati premoženjskopravne interese družbe; gre za nastopanje v pravnem prometu, ki povzroča spremembe v pravni sferi družbe (pridobivanje pravic in obveznosti za družbo) iz pr. posla nastanejo posledice za družbo.
- predstavljanje pomeni nastopanje v imenu družbe pred pristojnimi državnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoženjskopravne narave, gre za dejanska opravila ne za pravna dejanja
Vrste zastopanja: zakoniti zastopnik, statutarni zastopnik, zastopanje pooblastilu (pooblaščenec), prokurist, trgovski potnik, poslovni pooblaščenec, pooblaščenec po zaposlitvi.
ZGD-1 ne ureja vseh vrst zastopnikov družb, ampak samo ZAKONITE ZASTOPNIKE (osebno odgovorni družbeniki osebnih družb oz. poslovodstvo družbe) - člane zastopniškega organa družbe. Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. (32. čl. ZGD-1)
Zakoniti zastopniki so nujna korporacijsko pravna značilnost (korporacijsko pravni atribut) družbe, saj ta (kot umetna, pravna tvorba) sama (po sebi) nima psihofizičnih (bioloških) lastnosti, potrebnih za samostojno izražanje pravnoposlovne volje. V zvezi s prej navedenimi t.i. korporacijskimi zastopniki ZGD-1 ureja:
- predpostavke za pridobitev upravičenja za zastopanje družbe,
- (zakonsko) dovoljene omejitve upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov v razmerju do tretjih in
- pravne učinke zastopanja v razmerju do tretjih.
ZAKONITI ZASTOPNIKI
- zakoniti zastopnik ima pooblastilo za zastopanje v zakonu – izvirno pooblastilo za zastopanje
- zastopnik izjavlja in oblikuje voljo za zastopanje družbe, ker družba ni sposobna sama izjaviti volje
- zakoniti zastopniki so določeni v zakonu glede na pravno obliko družbe:
- d.n.o.: vsi družbeniki,
- k.d.: vsi komplementarji,
- d.o.o.: poslovodja družbe,
- d.d.: vsi člani uprave družbe,
- K.d.d.: vsi komplementarji
- pooblastila zakonitega zastopnika so lahko omejena v aktu o ustanovitvi
- zaradi varnosti tretjih oseb morajo biti pooblastila zakonitega zastopnika zapisana v sodni register tretja oseba se mora v registru prepričati, kakšna pooblastila ima zakoniti zastopnik, s katerim sklepa pogodbo
- če zakoniti zastopnik, ki ima omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, je takšna pogodba izpodbojna s strani družbe, ker bi tretja oseba mogla in morala vedeti za omejena pooblastila (publiciteta registra)
- če pa ima zakoniti zastopnik omejeno pooblastilo samo z internim navodilom ali sklepom, to ne velja navzven proti tretji osebi in ne vpliva na veljavnost pravnega posla, ker tretja oseba tega ni mogla vedeti.
STATUTARNI ZASTOPNIK
- statutarni zastopnik je zastopnik, ki je določen v aktu o ustanovitvi družbe
- akt o ustanovitvi lahko določa, da zastopajo družbo poleg zakonitega zastopnika tudi druge osebe
- akt o ustanovitvi določi vsa pooblastila statutarnega zastopnika
Ureja pa ZGD-1 tudi PROKURO kot posebno obliko splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe.
Ne ureja pa:
- pravnih posledic kršitve (notranjih) omejitev upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov in
- predpostavk ter pravnih učinkov zastopanja družbe po drugih pooblaščencih.
Glede teh vprašanj tudi za zastopanje družb veljajo splošna pravila obligacijskega prava, urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ).
Korporacijski zastopniki družbe so tisti zastopniki, katerih upravičenje za zastopanje temelji bodisi neposredno na zakonu, bodisi ga pridobijo z imenovanjem na tisto funkcijo (v organu družbe), za katero ta zakon oziroma pravila družbe (družbena pogodba oz. statut v skladu z zakonom), kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje družbe. Glede pristopa k ureditvi zastopnikov v
ZGD-1 je treba razlikovati dve skupini:
v prvo skupino spadajo korporacijski zastopniki, ki so (praviloma) hkrati upravičeni tudi voditi posle družbe, torej poslovodstvo,
v drugo skupino pa spadajo prokuristi družbe, za katere je značilno, da niso zakoniti zastopniki družb, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpajo iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.
Omejitve upravičenja korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe
Zaradi narave pravnega instituta korporacijskih zastopnikov kot nujne korporacijske značilnosti družbe (ki kot umetna tvorba nima lastne poslovne sposobnosti) upravičenje korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe v razmerju do tretjih praviloma ne more biti omejeno. Korporacijski zastopnik je upravičen (v razmerju do tretjih) v imenu in za račun družbe opravljati vsa pravna dejanja, ki jih lahko opravlja družba. Od opisanega splošnega pravila pa (tudi z učinki v razmerju do tretjih) veljata dve skupini izjem:
- upravičenje za zastopanje je omejeno na delovanje, ki je v skladu z namenom delovanja družbe,
- upravičenje posameznega korporacijskega zastopnika za zastopanje družbe je pri posamezni pravnoorganizacijski obliki omejeno s pravili o skupnem zastopanju, bodisi neposredno po zakonu
(to velja za delniško družbo), bodisi na podlagi pravil družbe v skladu z zakonom.
Zakonsko dovoljene omejitve - skupno zastopanje
Edina zakonska dovoljena (t.i. statutarna) omejitev upravičenja posameznega korporacijskega zastopnika, ki ima tudi učinke v razmerju do tretjih, so pravila o skupnem zastopanju. Za skupno zastopanje je značilno, da je pogodba veljavno sklenjena (oz. drugo veljavno pravno dejanje opravljeno), če izjavijo voljo za sklenitev pogodbe (v imenu družbe) vsi korporacijski zastopniki, za katere bodisi zakon bodisi pravila družbe v skladu z zakonom določajo, da družbo skupno zastopajo. Skupno zastopanje zato omejuje upravičenje posameznega korporacijskega zastopnika za (samostojno) zastopanje družbe.
omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika
1) Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:
1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja;
2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV;
3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV;
4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
6. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi prekrška po 26. točki prvega odstavka 685. člena tega zakona.
(2) Omejitev iz 3. točke prejšnjega odstavka ne velja za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je ta oseba:
- banka oziroma banka države članice po zakonu, ki ureja bančništvo, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev,
- zavarovalnica oziroma zavarovalnica države članice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalniških poslov,
- Republika Slovenija, Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenski državni holding, d.d., D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., ali
- delež dosegla zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
- borznoposredniška družba po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP;
- borza po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP; ali
- družba za upravljanje po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP.
(3) Ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev.
(4) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja:
- za osebe iz drugega odstavka tega člena,
- za ustanavljanje namenskih družb s strani specialnih alternativnih investicijskih skladov oziroma upravljavcev alternativnih investicijskih skladov v njihovem imenu v skladu z določbami zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ter zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
- za srednje in velike družbe, kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije.
(5) Omejitev iz 2. točke prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na javno objavo na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ne velja za stečajnega dolžnika, ki mu sodišče dovoli poslovanje kot podjetniku ali zasebniku v skladu z določbami o osebnem stečaju v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Stečajni dolžnik pri ponovnem vpisu v Poslovni register Slovenije predloži pravnomočni sklep sodišča.
(6) Omejitev iz tretjega odstavka tega člena ne velja, če družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, izpolnjujejo naslednje pogoje:
- imajo odprt transakcijski račun;
- niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
- nimajo neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini več kot 50 eurov;
- niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljene na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV, in
- ima neprekinjeno vsaj dva meseca zaposleno osebo ali obvezno zavarovanega družbenika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, za najmanj polovični delovni čas.
(7) Omejitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena preneha z izbrisom iz kazenske evidence.
(8) Omejitvi iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena prenehata, ko davčni organ za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki je bila objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov ali na seznamu zavezancev za DDV, izda potrdilo o tem, da ta oseba ali kapitalska družba, v kateri je ta oseba neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v njenem kapitalu, nima zapadlih neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini 50 eurov, in da ima izpolnjene vse obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače. Potrdilo iz prejšnjega stavka ob vpisu v sodni register ali Poslovni register Slovenije ne sme biti starejše od dneva objave zadnjega seznama iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek potrdilo ne sme biti starejše od 15 dni.
(9) Omejitev iz 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena preneha v treh letih od dneva pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je nastopila omejitev iz 4. oziroma 6. točke prvega odstavka tega člena.
(10) Omejitev iz 5. točke prvega odstavka tega člena preneha v enem letu od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra.
(11) Registrski organi, določeni s tem zakonom, in notarji po uradni dolžnosti z zahtevo v elektronski obliki v kazenski evidenci ter evidenci pravnomočnih odločb sodišč, ki ju upravlja Ministrstvo za pravosodje, v evidenci Inšpektorata Republike Slovenije za delo, evidenci Tržnega Inšpektorata Republike Slovenije in evidenci Finančne uprave Republike Slovenije preverijo, ali za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije obstaja omejitev iz 1., 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
(12) Obstoj omejitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena pristojni organi iz prejšnjega odstavka preverijo tudi v primeru ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika s strani fizične ali pravne osebe iz druge države članice ali tretje države. Če ustrezne evidence ne omogočajo vzajemne izmenjave podatkov med Republiko Slovenijo, drugo državo članico ali tretjo državo, ustanovitelj, podjetnik oziroma pridobitelj statusa družbenika pristojnemu organu iz prejšnjega odstavka neobstoj omejitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena izkaže s predložitvijo naslednjih dokazil:
- izpis iz ustreznega registra, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za omejitev ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v zvezi s 1. in 4. točko prvega odstavka tega člena;
- potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, iz katerega je razvidno, da ustanovitelj družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, nima neporavnanih davčnih obveznosti v zvezi z 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena.
Dokumenti, predloženi za namen dokazovanja neobstoja omejitve ustanavljanja družb, podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika, ne smejo biti starejši od 30 dni.
(13) Omejitev iz 2., 3., in 5. točke prvega odstavka, omejitev iz tretjega odstavka in izpolnjevanje pogojev iz drugega, četrtega ter šestega odstavka tega člena se samodejno preverja v informacijskem sistemu za podporo poslovnim subjektom pred oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije z neposredno elektronsko izmenjavo podatkov med:
- Poslovnim registrom Slovenije, Finančno upravo Republike Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru omejitev iz 2., 3., in 5. točke prvega odstavka tega člena ter glede izpolnjevanja pogojev iz druge, tretje in četrte alineje šestega odstavka tega člena,
- Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prve alineje šestega odstavka tega člena in
- Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru preverjanja izpolnjevanja pogojev iz pete alineje šestega odstavka tega člena.
(14) Če so podani razlogi za omejitev iz 2. in 3. točke prvega odstavka, omejitev iz tretjega odstavka in niso izpolnjeni pogoji iz drugega, četrtega ter šestega odstavka tega člena, informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom onemogoči oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Točka za podporo poslovnim subjektom ali notar stranko obvestita o obstoju in vrsti omejitve ter jo napotita na Finančno upravo Republike Slovenije, razen če oseba iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena predloži potrdilo iz osmega odstavka tega člena.
(15) Centralna depotna družba in Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve si za izvajanje 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena dnevno izmenjujeta podatke Poslovnega registra Slovenije in centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(16) Za namene tega člena se šteje, da ima družba odprt transakcijski račun, če je vpisan v Poslovni register Slovenije.
(17) Za namene tega člena se šteje, da so vse družbe, ki nimajo vpisane velikosti v Poslovnem registru Slovenije, mikro družbe.
Prokurist
Splošne značilnosti prokure
Prokura je oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe. O podelitvi prokure odloča poslovodstvo družbe, ki v imenu družbe izjavlja njeno poslovno voljo (torej zakoniti korporacijski zastopnik družbe), če pravila družbe v skladu z zakonom (odvisno od pravnoorganizacijske oblike družbe) ne določajo drugačnega postopka podelitve prokure.
Drugače kot upravičenje korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe, ki ne more biti (z učinkom v razmerju do tretjih) omejeno na določeno vrsto poslov oziroma določeno področje oziroma območje poslovanja družbe, je po drugem odstavku 33. člena ZGD-1 upravičenje prokurista za zastopanje družbe lahko omejeno tudi samo na predmet poslovanja posamezne podružnice družbe. Taka omejitev ima učinke v razmerju do tretjih samo, če je vpisana v sodni register.
Skupna prokura
Podobno kot upravičenje posameznega člana poslovodstva družbe je tudi upravičenje posameznega prokurista za zastopanje družbe omejeno s pravili o skupnem zastopanju - skupni prokuri. Pri skupnem zastopanju pravna dejanja, ki jih opravijo zastopniki v imenu družbe, učinkujejo za družbo v razmerju do tretje osebe samo, če jih opravijo (dajo ustrezno izjavo volje) vsi zastopniki skupno. Pravna dejanja, ki jih tretje osebe opravijo v razmerju do družbe, pa učinkujejo že, če so opravljena (če je dana ustrezna izjava volje) samo enemu od skupnih zastopnikov. Po tretjem odstavku 34. člena ZGD-1 akt o ustanovitvi (družbena pogodba ali statut) lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki. Tudi takšno skupno zastopanje je zakonsko dovoljena omejitev upravičenja za zastopanje, ki učinkuje v razmerju do tretjih oseb.
Obseg prokure
Tudi za prokuro (enako kot za korporacijske zastopnike družbe - poslovodstvo družbe) velja splošno pravilo, da upravičenja prokurista pravno učinkovito (v razmerju do tretjih) ni mogoče omejiti. Od tega splošnega pravila veljajo naslednje izjeme:
- omejitev upravičenja za zastopanje družbe pri pravnih poslih, katerih posledica je bodisi odsvojitev bodisi omejitev nepremičnin, saj za te posle prokurist po prvem odstavku 35. člena ZGD-1 potrebuje posebno (posamično) pooblastilo zakonitega zastopnika družbe,
- omejitev upravičenja za zastopanje samo na predmet poslovanja posamezne podružnice (drugi odstavek 33. člena ZGD-1) in
- določitev skupne prokure (prvi in tretji odstavek 34. člena ZGD-1).
Drugačne omejitve prokure (od prej navedenih) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih (drugi odstavek 35. člena ZGD-1). Prokurist v mejah upravičenj zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi (35/3. čl. ZGD-1) – gre za zakonito pooblastilo za zastopanje pred sodišči.
Pooblaščenci
Poleg korporacijskih zastopnikov in prokuristov lahko družbo zastopajo tudi (drugi) POOBLAŠČENCI. To so osebe, ki jim družba podeli pooblastilo za zastopanje s pravnim poslom (prvi odstavek 74. člena OZ). V imenu družbe lahko (pravno učinkovito) podeli pooblastilo za zastopanje samo korporacijski zastopnik (oziroma v primeru skupnega zastopanja tisti korporacijski zastopniki, ki družbo skupno zastopajo, skupaj) razen, prokurista. Za zastopanje družbe na podlagi pooblastila, ki ga (v imenu družbe) podeli korporacijski zastopnik, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o zastopanju, urejena v 69. do 73. členu OZ in o pooblastilu, urejena v 74. do 79. členu OZ. Prav tako pa OZ ureja tudi posebni obliki poslovnega pooblastila (zastopanja gospodarskih družb):
a) POOBLASTILO PO ZAPOSLITVI (80. člen OZ):
- pooblaščenec po zaposlitvi je delavec v družbi, ki opravlja delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem določenih pogodb (prodajalci v trgovinah, delavci v gostinstvu (natakarji), delavci pri poštnih in bančnih okencih, itd ). Te osebe imajo na podlagi pogodbe z gopspodarsko družbo ali s.p. tudi pooblastila za sklepanje nekaterih pogodb, v mejah opravljanja delovnih opravil (npr. prodajalec: sklepanje kupoprodajne pogodbe) - pooblastilo z delovnim mestom
- obseg pooblastila se presoja glede na običaje – ali tako dejanje običajno spada v delovno področje delavca
b) UPRAVIČENJE TRGOVSKEGA POTNIKA ZA ZASTOPANJE (81. člen OZ):
- je posebna vrsta pooblaščenca, ki sme zastopati družbo pri prodaji blaga
- opravlja določena dela zunaj sedeža gosp. družbe in ni nujno da sklepa pogodbe
- pooblaščen je le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu; v dvomu nima pravice sklepati pogodb, temveč lahko le zbira naročila
- trgovski potnik ima določena upravičenja, čeprav mu ni bilo dano pooblastilo, in sicer lahko sprejema izjave glede napak blaga (reklamacije) in glede izpolnitve pogodbe, sklenjene z njegovim sodelovanjem in ukrene vse potrebno za ohranitev pooblastiteljevih pogodbenih pravic.
- trgovski potnik, ki lahko sklepa prodajne pogodbe, pa brez posebnega pooblastila ni pooblaščen za sklepanje pogodb na kredit in sprejemanje kupnine
c) POSLOVNI POOBLAŠČENEC
- ima splošno pooblastilo, na podlagi katerega ima pravico sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so običajni pri opravljanju poslovne dejavnosti družbe
- obseg pooblastila se presoja glede na naravo posla – ali je posel običajen pri opravljanju dejavnosti družbe
- ne more sklepati vseh pogodb po zakonu
Ti drugi pooblaščenci se ne vpisujejo v sodni register.
Firma
Gospodarsko družbo označuje: :
- firma: ime s katerim družba posluje (12/1. čl. ZGD-1) in se predstavlja navzven
- blagovna oz. storitvena znamka: označba, s katero lahko družba označuje svoje proizvode, na določeno blago lahko daje blagovno znamko samo tista družba, ki je pridobila pravico blagovne znamke
- označba geografskega porekla blaga: nekateri proizvodi so znani po tem, da so nastali v določenih geografskih okoljih (Kras – kraški teran, kraški pršut)
- Firma je ime, s katerim družba posluje oz. ime s katerim se družba predstavlja navzven
- firma družbe mora biti vpisana v sodni register
- po firmi se družba loči od drugih – gre za distinktivni, razlikovalni znak
- blago se danes ocenjuje tudi po firmi, ne le po kvaliteti (nekatere so sinonim za visoko kvaliteto – Mercedes)
- pravni red ščiti firme s pravom industrijske lastnine
SESTAVINE FIRME (Lučka, pogrebne storitve, d.o.o.)
- označba dejavnosti: v firmi mora biti oznaka, ki napotuje na dejavnost družbe (pogrebne storitve) (12/2. čl. ZGD-1); to je označba bistvene dejavnosti, ne rabijo biti vključene vse dejavnosti družbe. Zahteva, da mora firma družbe vključevati oznako predmeta njenega poslovanja, ne pomeni, da bi morale biti v firmi vključene (predpisane) vse dejavnosti, ki jih družba po svojih pravilih (družbeni pogodbi ali aktu o ustanovitvi) opravlja. Oznaka predmeta poslovanja kot del firme družbe mora vključevati samo bistveno (kratko) označbo, ki je povzetek najpomembnejšega poslovanja družbe (npr. poslovanje z nepremičninami, gostinstvo, informacijske tehnologije).
- označba pravne oblike družbe: v firmi mora biti navedeno za katero izmed 6 možnih oblik družbe gre, lahko je zapisana s kratico ali celim imenom (d.o.o. ali družba z omejeno odgovornostjo)
- dodatna sestavina: Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje nakazujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali vsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave firme ali znakom poslovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. (13. čl. ZGD-1)
Sestavino, ki družbo individualizira, imenujemo tudi fantazijsko poimenovanje. Med fantazijska pojmovanja spadajo kratice, fantazijska imena (ki nimajo hkrati narave označbe družbenikov družbe) in skovanke iz živega oziroma mrtvega jezika, ki v običajni jezikovni rabi nimajo posebnega pomena.
Pri osebnih družbah (d.n.o. in k.d.) mora biti iz dodatne sestavine razvidno ime družbenika, ki poleg družbe še odgovarja s premoženjem, pri kapitalskih družbah (d.o.o., d.d., in k.d.d.) je dodatna sestavina poljubna: kratice, fantazijska imena (ki nimajo hkrati narave označbe družbenikov družbe) in skovanke, ki v običajni rabi nimajo posebnega pomena. (27. čl. ZGD-1)
Firma ne sme vsebovali imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij (14. čl. ZGD-1).
Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (15/1. čl. ZGD-1).
Firma ne sme vsebovati besed, ki:
- nasprotujejo zakonu ali morali,
- vsebujejo znane blagovne znake drugega upravičenca,
- vsebujejo ali posnemajo uradne znake (17. čl. ZGD-1).
Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register. Družba lahko uporablja skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre. Skrajšana firma se vpiše v register. (19. čl. ZGD-1) Firma mora biti v slovenskem jeziku. Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. (20. čl. ZGD-1)
Firme družb
- S.P.: firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika, označbo dejavnosti in označbo “s.p.”, lahko uporablja tudi skrajšano firmo – ime in priimek podjetnika, označbo s.p.
- d.n.o.: dodatna sestavina firme mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika in navedbo, da je družbenikov več (Kranjc in drugi) ter označbo d.n.o.
- k.d.: dodatna sestavina firme mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in označbo k.d., imena komanditista ne sme biti v firmi
- d.o.o.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo d.o.o.
- d.d.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo d.d.
- K.d.d.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo k.d.d. (27. čl. ZGD-1)
Firma družbe, katere družbenik je druga družba
Če je družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe družba, se v vnese firma družbe kot družbenik. (28. čl. ZGD-1)
Načela firmskega prava
Pri določitvi (izbiri) firme družbe je treba upoštevati splošna načela firmskega prava, ki so:
- načelo obveznosti firme,
- načelo resničnosti firme,
- načelo izključnosti firme.
Načelo obveznosti firme pomeni, da je firma obvezna korporacijska pravna značilnost (korporacijskopravni atribut) vsakega gospodarskega podjema, ki je organiziran v obliki družbe oziroma podjetnika. Posebna vidika načela obveznosti firme pa sta tudi:
- pravilo o obvezni uporabi firme pri poslovanju družbe in
- pravilo o enotnosti firme, po kateri mora družba pri svojem poslovanju uporabljati eno samo firmo.
Načelo resničnosti firme pomeni, da mora firma družbe obsegati samo resnične značilnosti (lastnosti) družbe, in da ne sme obsegati zavajajočih sestavin, ki bi lahko zavajale (povzročale zmoto), poslovne partnerje družbe ali druge subjekte na trgu, na katerem družba posluje.
Načelo izključnosti firme izraža temeljno funkcijo firme kot sredstva individualizacije gospodarskega podjema, katerega nosilec je družba. Načelo izključnosti firme pomeni, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firm vseh drugih družb, in je uzakonjeno v prvem odstavku 21. člena ZGD-1. Posamezni vidiki načela izključnosti firme (zahteve po jasni individualizaciji) pa so urejeni tudi v pravilu, po katerem mora firma kapitalske družbe vsebovati sestavino, po kateri se razlikuje od firme drugih družb (četrti oziroma peti odstavek 27. člena v zvezi s 1. stavkom 13. člena ZGD-1).
Nameravana firma
Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma). Nameravana firma mora ustrezati zakonskim določbam o firmi. Registrski organ po
uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v enem letu od vpisa od nameravane firme. (22. čl. ZGD-1)
Varstvo firme
Registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami ZGD-1 (v nadaljevanju: tega zakona), ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v Republiki Sloveniji. Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme ima pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Tožbo je mogoče vložiti najpozneje v 3 letih po vpisu firme druge družbe ali po vpisu nameravane firme. Tožbo lahko vložiti tudi družba, katere firma je prizadeta, če druga družba nepravilno uporablja svojo firmo. Te določbe ne posegajo v predpise o varstvu konkurence in druge predpise, ki varujejo firmo. (23. čl. ZGD-1)
Prenos firme
Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem. (24. čl. ZGD-1)
Vpliv prenehanja družbeništva v družbo
Če družbenik, čigar ime in priimek je v firmi, preneha biti družbenik družbe, lahko družba nadaljujejo poslovanje z dosedanjo firmo le z njegovim izrecnim soglasjem. Če družbenik umre, lahko njegovi dediči v 3 mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo, da se njegovo ime ali priimek izbriše iz firme. V tem primeru mora biti iz firme razvidno, da je družbenik prenehal biti družbenik družbe. (25. čl. ZGD-1) Na predlog družbenika ali njegovega dediča registrski organ izbriše njegovo ime ali priimek kot sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen njegov ugled. (26. čl. ZGD-1)
Sedež
Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register (29. čl. ZGD-1).
Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe (30. čl. ZGD-1).
Pojem in pomen sedeža
Sedež družbe je ena od korporacijsko pravnih značilnosti družbe, ki mora biti določena v pravilih družbe (družbeni pogodbi oziroma aktu o ustanovitvi). Sedež družbe je samo kraj. To pomeni, da mora biti v pravilih družbe, kot sedež družbe določen le kraj. Od sedeža družbe je treba razlikovati poslovni naslov družbe.
V 30. členu ZGD-1 so urejena pravila, ki jih je treba upoštevati pri določitvi sedeža družbe. Kot sedež družbe je zato dovoljeno določiti samo tisti kraj, ki je z družbo povezan na enega od načinov:
- kraj, kjer družba opravlja dejavnost, bo (lahko) podlaga za izbiro sedeža, zlasti takrat, kadar družba opravlja proizvodno dejavnost. Za tako dejavnosti je namreč značilno, da se praviloma opravlja na določenem kraju, drugače kot npr. trgovinske oziroma storitvene dejavnosti, ki se praviloma ne opravljajo samo v enem kraju, temveč na določenem območju,
- kraj, kjer se pretežno vodijo posli družbe, bo praviloma kraj, v katerem je t.i. upravni sedež družbe, torej kraj, na območju katerega (v poslovni stavbi oziroma v poslovnih prostorih) poslovodstvo družbe vodi posle.
Določitev sedeža je pomembna za izbiro korporacijskega prava, ki velja za presojo korporacijsko pravnega ustroja in korporacijsko pravnih razmerij družbe in za uporabo drugih materialnopravnih (npr. davčnih) oz. kolizijskih pravil. Kraj sedeža družbe pa je pomemben tudi za uporabo pravil o krajevni pristojnosti sodišč.
Kraj sedeža družbe pa je pomemben tudi za uporabo pravil o krajevni pristojnosti sodišč.
Razlikovanje med sedežem in poslovnim naslovom družbe
Sedež družbe je samo kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. kjer se večinoma, pretežno vodijo njeni posli. Samo sedež kot kraj je obvezna sestavina družbene pogodbe.
V sodni register se vpisuje tudi poslovni naslov (naselje, ulica in hišna številka). Poslovni naslov mora družba izbrati v kraju sedeža družbe. Poslovni naslov ni sestavni del sedeža družbe, zato ni bil določen v družbeni pogodbi. Če pa bi poslovodstvo družbe želelo poslovni naslov družbe določiti v drugem kraju kot je kraj sedeža družbe, je treba najprej spremeniti sedež družbe po pravilih po spremembi družbene pogodbe. Odločitev o izbiri poslovnega naslova spada med tipične poslovodne odločitve.
Podružnice
Družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. (31. čl. ZGD-1) Ker podružnica nima lastnosti pravne osebe, vpis podružnice v sodni register nima posebnega pomena za pravni promet. Poslovodje oziroma direktorji podružnice namreč nimajo položaja statutarnega zastopnika (osebe, katere pooblastilo za zastopanje družbe temelji na imenovanju na določeno funkcijo v družbi), temveč jim mora pooblastilo za zastopanje družbe (glede poslov, ki so v zvezi s poslovnim predmetom družbe) podeliti poslovodstvo družbe (v obliki pooblastila).