metode v psihologiji Flashcards
(13 cards)
Kaj so 3 značilnosti opazovalne metode?
- pri njih ne vplivamo na dogajanje;
- pri opazovanju rezultate beležimo (snemamo ali zapisujemo);
- vnaprej načrtujemo koga bomo opazovali, kdaj in kako.
Katere opazovalne metode poznamo, opiši jih in povej kritiko vsake.
Poznamo 2:
A) INTROSPEKCIJA
- samoopazovanje lastnih duševnih pojavov, opazujemo čustva, sanje, tok misli …
kritika:
+edina metoda, ki ima neposreden dostop; do duševnosti
+ omogoča spoznanje samega sebe;
+ na introspekciji temeljijo različne tehnike, kot so vprašalniki, intervjuji;
- je subjektivna, pristranska;
- je nepreverljiva (samo ena oseba jo lahko porablja);
- ne morejo je uporabljati vsi (otroki, živali, ljudje, ki govorijo tuji jezik …).
B) EKSTRASPEKCIJA
- opazovanje zunanjih pojavov, vedenje, videz
kritika:
+ je objektivna;
+ je preverljiva;
+ lahko raziskujemo živali, otroke in ljudi, ki jih z introspekcijo ne moremo;
- ne omogoča neposrednega dostopa do duševnosti;
- zaradi prisotnosti opazovalcev lahko ljudje spremenijo svoje vedenje;
- četudi je več opazovalcev, so lahko vsi pristranski.
Predstavi eksperiment (kaj je def., lastnosti in katere spremenljivke poznamo)
pri eksperimentu izvajalec namerno spreminja pogoje v katerih se dogaja nek pojav, da bi ugotovil kako te vplivajo na pojav.
lastnosti:
- namerno vpliva na pojav;
- z njim raziskujemo vzročno-posledične odnose;
- eksperiment omogoča nadzor motečih dejavnikov;
- lahko ga ponovimo.
spremenljivke:
- neodvisne: tiste, ki jih izvajalec spreminja
- odvisne: so posledica spreminjanja odvisnih spremenljivk
Katere vrste eksperimentov poznamo?
- EKSPERIMENT Z 2 ALI VEČ SKUPINAMI
- skupine morajo biti čim bolj izenačene (starost, spolna struktura …)
oblikujeta se KONTROLNA (nanjo ne vplivamo z dejavnikom, ki ga raziskujemo - imamo jo za primerjavo) in EKSPERIMENTALNA (nanjo vplivamo z dejavnikom, ki ga raziskujemo) - NARAVNI IN LABORATORIJSKI EKSPERIMENT
Naravni: poteka v okolju, kjer ljudje običajno živijo
+ pri njem lažje posplošujemo rezultate na resnično življenje;
- težje kontroliramo moteče dejavnike.
Laboratorijski: omogoča dobro kontrolo pogojev
+ omogoča dober nadzor motečih dejavnikov;
- težje posplošujemo rezultate na resnično življenje.
Primerjaj eksperiment z opazovalnimi metodami.
EKSPERIMENT:
+ eksperiment omogoča raziskovanje vzročno-posledičnih odnosov;
+ omogoča dobro kontrolo pogojev;
+ sami povzročimo pojav, ki ga raziskujemo in ni treba čakati nanj;
- zaradi etičnih razlogov nekaterih pojavov ne moremo raziskovati z eksperimenti;
- zaradi praktičnih razlogov ne moremo izvesti nekaterih eksperimentov (potresi, poplave …);
- na rezultate eksperimentov lahko vplivajo pričakovanja izvajalca.
OPAZOVANJE:
+ lahko opazujemo pojave, ki jih z eksperimentom ne moremo izvajati (ljudi vprašamo kako je biti mučen);
+ tiste pojave, ki jih iz praktičnih razlogov ne moremo izvesti lahko opazujemo;
+ obnašanje ljudi je bolj spontano;
- težje raziskujemo vzročno-posledične odnose;
- težje kontroliramo moteče dejavnike;
- ker pojava ne povzročimo, moramo nanj čakati, da se sam pojavi.
Katere so značilnosti znanstvene metode in katere neznanstvene metode
znanstvena metoda:
- OBJEKTIVNOST (rezultat je odvisen zgolj od tistega česar raziskujemo ne pa od raziskovalca in njegovega mnenja);
- UTEMELJENOST (spoznanja temeljijo na raziskavah);
- SISTEMATIČNOST (spoznanja pridobimo na osnovi sistema);
PREVERLJIVOST (raziskave lahko ponovimo).
neznanstvena metoda:
- SUBJEKTIVNOST;
- NEUTEMELJENOST;
- NESISTEMATIČNOST;
- NEPREVERLJIVOST.
Katere stopnje znanstvene metode poznamo? Koliko jih je?
Poznamo 5 stopenj:
1. opazovanje
2. razvijanje teorije
3. načrtovanje in izvedba eksperimenta
4. vrednotenje teorije oz. hipoteze
Katere raziskovalne tehnike poznamo?
- intervju 2. vprašalnik 3. ocenjevalne lestvice 4. psihološki test
Predstavi intervju (kako ga delimo, dobre in slabe lastnosti, definicija)
Intervju je tehnika zbiranja podatkov, pri kateri sta spraševalec in spraševanec v neposrednem stiku. Vprašanja so postavljena ustno. Delimo ga na:
A) STRUKTURIRANI INTERVJU
- vprašanja in način odgovarjanja sta vnaprej določena, vsi dobijo enaka vprašanja, pod istimi pogoji in imajo enako časa.
a) standardizirani intervju - možni odgovori so vnaprej določeni (telefonske ankete)
kritika:
- težje ga prilagodimo spraševanemu (ni podvprašanj);
- težje se poglobimo v teme in področja, ki se med intervjujem izkažejo za zanimive;
- okoliščine so manj sproščene;
+ lažje posplošujemo odgovore;
+ lažje medsebojno primerjamo odgovore različnih ljudi;
+ bolj objektiven.
B) NESTRUKTURIRANI
- vnaprej je okvirno določena zgolj tema, vprašanja oblikujemo sproti (uporabljamo pri ugotavljanju duševnih motenj …)
kritika - obratno od strukturiranega
Predstavi vprašalnik (definicija, vrste, dobre in slabe lastnosti)
Vprašalnik vključuje vprašanja v pisni obliki. Ločimo 3 vrste:
- Vprašalnik odprtega tipa
- poleg vprašanja je prostor za odgovor (kako se počutiš, ko dobiš dobro oceno? Odg.: ____________________________________) - Vprašalnik zaprtega tipa
- poleg vprašanja so podani možni odgovori - Vprašalnik kombiniranega tipa.
- poleg vprašanj so podani možni odgovori in tudi možnost lastnega odgovora
kritika odprtega tipa vprašalnika:
+ lažje analiziramo odgovore;
+ lažje medsebojno primerjamo ljudi/skupine;
kritika zaprtega tipa vprašalnika:
+ omogoča bolj poglobljen odgovor;
+ lažje dobimo vpogled v posameznikov način razmišljanja;
+ ljudje niso omejeni z odgovori.
Primerjaj vprašalnik in intervju.
vprašalnik:
+ postopek za različne ljudi je enak;
+ hitreje dobimo odgovor od večje količine ljudi;
+ spraševalcu ni treba biti ves čas angažiran.
intervju:
+ pridobimo podatke o neverbalni komunikaciji;
+ bolj je prilagodljiv spraševani osebi;
+ uporabljamo ga pri skupinah ljudi, ki jim ne moremo dati vprašalnika.
Predstavi ocenjevalne lestvice (definicija, vrste)
Z ocenjevalnimi lestvicami ugotavljamo stopnjo izraženosti/razvitosti pojava, ki ga raziskujemo. Poznamo 3 oblike lestvic:
a) OPISNE LESTVICE
- posamezne stopnje določene z opisi (vprašanje: ……….
A. popolnoma B. večinoma ja C. večinoma ne D. sploh ne)
b) ŠTEVILSKE LESTVICE
- stopnje odg. so označene s števili, skrajnosti sta opisani (vprašanje: …………..
najbolj - 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 - najmanj)
c) GRAFIČNE LESTVICE
- opisane skrajnosti med katerima izberemo odg. (vprašanje: ……………………..
DA ——*—————– NE)
Predstavi psihološki test (definicija, kritika in komponente)
So standardizirani inštrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti.
- postopek merjenja je za vse enak (navodila, čas reševanja)
- rezultate testa lahko interpretira samo psiholog na osnovi norm populacije (norma populacije => test najprej reši dobro zastopan del populacije)
merske značilnosti testa:
A) VELJAVNOST
- test meri to kar mislimo da meri (če gre za test agresivnosti, da res merimo to in ne česa drugega)
B) ZANESLJIVOST
- ob ponovni uporabi testa dobimo podobne rezultate kot prvič
C) OBJEKTIVNOST
- rezultat je odvisen zgolj od tistega, ki test rešuje, ne pa od tistega, ki test interpretira.
D) OBČUTLJIVOST
- test pokaže tudi majhne razlike med ljudmi
Vrste testov:
- delitev glede na vrsto lastnosti, ki jo meri:
a) testi sposobnosti (inteligentnost, ustvarjalnost)
b) testi osebnosti (osebnostne lastnosti, testi stališč, interesov)
- delitev glede na način uporabe:
a) testi tipa papir-svinčnik
b) testi v računalniški obliki
