Predmet in razvoj psihologije Flashcards
(17 cards)
Kaj je psihologija in kaj proučuje? Kaj so duševni procesi?
Je znanost, ki proučuje duševne procese, osebnost in vedenje. Duševni procesi so notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem zaporedju - razlikujemo čustvene, motivacijske in spoznavne/kognitivne duševne procese.
Pod kaj spadajo in kako delimo spoznavne/kognitivne procese?
Spadajo pod duševne procese. Delimo jih na zaznavanje, učenje in mišljenje.
Kaj je vedenje oz. obnašanje?
Vsaka dejavnost, ki se kaže navzven (mimika obraza, gibi, glas …)
Kaj je definicija osebnosti?
Osebnost je relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti po katerih se ljudje med seboj razlikujejo.
Naštej področja osebnosti in jih opiši.
A) TEMPERAMENT - odvisen od dednosti
- je povezan z vedenjem in čustvi posameznika (živahnost - mirnost, agresivnost - umirjenost, introvertiranost - ekstravertiranost)
B) ZNAČAJ/KARAKTER - odvisen od okolja
- celota motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti (lenoba - delavnost, poštenost - krivičnost, iskrenost - neiskrenost)
C) SPOSOBNOSTI - odvisne od dednosti
- najbolj bistveno vplivajo na uspešnost pri reševanju nalog. Ločimo:
a) telesne - moč, hitrost, vzdržljivost, gibčnost
b) duševne - čutno-zaznavne sposobnosti kot sta vid in sluh ter umske sposobnosti kot sta inteligentnost in ustvarjalnost
D) TELESNE ZNAČILNOSTI - odvisne od dednosti (višina, teža, izgled)
Katere panoge psihologije poznamo?
Ločimo teoretične:
- obča psihologija (ugotavlja splošne zakonitosti duševnega delovanja pri normalnih in odraslih ljudeh);
- razvojna psihologija (ugotavlja značilnosti posameznih razvojnih obdobij);
- socialna psihologija (raziskuje duševne pojave in vedenje posameznika v družbenih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posameznika);
- kognitivna psihologija (proučuje spoznavne procese).
in uporabne panoge:
- psihologija dela (izbira za delovno mesto, delovna motivacija);
- klinična psihologija (pri soočanju z duševnimi težavami, stiskami in motnjami ter pri njihovem zdravljenju in odpravljanju);
- pedagoška psihologija (razvijanje učnih strategij, odpravljanje/zmanjševanje učnih težav, izboljševanje razredne klime …);
- športna psihologija (motiviranje športnikov, razvijanje samozaupanja, doseganje maksimalne zbranosti).
Kdo je začetnik/oče psihologije in zakaj?
Wilhelm Wundt je v Leipzigu leta 1879 ustanovil prvi psihološki laboratorij na svetu. Uporabljal je introspekcijo in verjel je v strukturizem/elementarizem.
Katere šole psihologije poznamo in kdo so začetniki vsake?
A) PSIHOANALIZA - Freud in Erikson
B) BEHAVIORIZEM - Watson
C) HUMANIZEM - Maslow
D) KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA - Piaget
Povej vse kar veš o psihoanalizi.
začetnik je Sigmund Freud, ki je duševnost razdelil na zavedno in nezavedno. Področja, ki jih psihoanaliza zajema so: nezavedno, struktura osebnosti, razvoj osebnosti, identiteta in psihoterapija. Metode, ki jih je uporabljal so: tehnika prostih asociacij, analiza sanj in študij predmeta - čim bolj celostna analiza posameznika.
Nezavedno je tisto kar je potlačeno, saj je preveč travmatično, neprijetno, ogabno … Nezavedno je še naprej aktivno, vpliva, se povezuje in tega ne moremo nadzorovati. Kaže se v sanjah, v napakah pri izgovorjavi, uporabi imen, zapisu - Freudian slip, v znakih duševnih motenj, ljubezenske izbire, humorju, v umetnosti.
kakšna je kritika psihoanalize?
pozitivna stran:
+ pokaže psihične izvore za nastanek duševnih motenj;
+ pokaže pomen otroštva za razvoj;
+ pokaže pomen nezavednega.
negativna stran:
- pretirava z vlogo spolnosti;
- zanemari posameznikovo osebno svobodo (smo kar smo zaradi našega otroštva);
- temelji zgolj na preučevanju duševno motenih ljudi.
Kaj so cilji psihologije?
- OPIS
- opredelimo pojav in opišemo njegove značilnosti. - RAZLAGA
- raziskujemo in pojasnjujemo dejavnik, ki vplivajo na pojav - NAPOVED
- napovemo kako se bo posamezen pojav spremenil - SPREMINJANJE
- nadzorovano spreminjamo dejavnike, ki vplivajo na pojav
Povej vse kar veš o behaviorizmu.
Začetnik je Watson. Ukvarja se z vedenjem, učenjem in vplivi okolja. Pri tem uporablja naslednje metode: ekstraspekcija (opazovanje zunanjih pojavov) in eksperiment.
Behavioristi iz psihologije izločijo vse subjektivno - duševnost, menijo, da je edini dejavnik, ki vpliva na razvoj okolje - vse naše vedenje je naučeno. Trdijo, da svobodna volja ne obstaja, saj so nas vsega, kar počnemo naučili. Posameznikova osebnost je zgolj njegovo vedenje.
Povej vse kar veš o humanizmu.
Začetnik je Maslow. Začne se kot kritika psihoanalize (preveč nezavednega) in behaviorizma (moti jih izločitev duševnosti) v 50ih v ZDA. Poudarjajo človekovo osebno svobodo, pozitivne človekove lastnosti, pomen samopodobe, enkratnost ljudi, ustvarjalnost, samoaktualizacijo, smisel življ. - hipiji. Ukvarjajo se s kompleksnimi čustvi, potrebami in motivacijo. Uporabljajo introspekcijo, intervju (nestrukturirani) in študije primerov.
Kakšna je kritika behaviorizma?
pozitivna stran:
+ pokaže vlogo okolja pri razvoju;
+ pokaže pomen učenja;
+ uporablja objektivne metode.
negativna stran:
- niso upoštevali duševnosti;
- ne upoštevajo vplivov dednosti;
- preveč so posploševali iz eksperimentov z živalmi na ljudi.
Kakšna je kritika humanizma?
pozitivna stran:
+ izpostavlja pozitivne lastnosti človeka (vsi smo dobri);
+ poudarjajo svobodo človeka;
+ poudarjajo pomen smisla v življenju.
negativna stran:
- preveč romantičen pogled na ljudi;
- spregledajo negativne strani ljudi;
- njihove metode niso objektivne
Povej vse kar veš o kognitivni psihologiji.
Začetnik je Piaget. Ukvarja se s kognitivnimi procesi, pri tem uporablja intervju, eksperiment in opazovanje - intro-, ekstraspekcijo.
Meni, da se ljudje ne obnašajo zgolj v skladu z dražljaji ampak v skladu s tem kako si dražljaje razlagamo, jih razumemo, doživljamo. Svet razumemo v skladu z miselnimi strukturami - kako dražljaje povezujemo, jih organiziramo. Npr. poznamo navijača Barcelone, če na poročilih vidimo, da je Barcelona izgubila lahko ugibamo, da je ta oseba žalostna, čeprav poznamo samo podatek, da je Barcelona izgubila.
Kakšna je kritika kognitivne psihologije?
pozitivna stran:
+ ukvarja se s področji, ki jih je behaviorizem zanemaril npr. z mišljenjem.
negativna stran:
- zanemarijo čustva, saj človeka vidijo zgolj iz kognitivne perspektive.
