MOTIVACIJA Flashcards
(105 cards)
1
Q
izvor besede
A
movere, pomeni gibati se
latinska
2
Q
motivacija definicija
A
o Motivacija so vsi procesi, ki vzpodbujajo, vzdržujejo in usmerjajo našo aktivnost z namenom, da bi uresničili naš cilj
3
Q
dve vrsti motivacije
A
motivacija potiskanja
motivacija privlačnosti
4
Q
motivacija potiskanja
A
so potrebe (sem žejen, poiskal bom pijačo) proti cilju nas potiskajo potrebe
5
Q
motivacija privlačnosti
A
so vrednote, cilji (želim si 5, učim se) proti cilju nas privlačijo vrednote in cilji
6
Q
potreba definicija
A
POTREBA je posledica stanja neravnovesja v našem organizmu.
7
Q
kaj nas opozarja na pomanjkanje ali presežek
A
o Na pomanjkanje ali presežek nas opozarjajo občutki (snovi v telesu) ali čustva (informacije v duševnosti) odvisno česa nam manjka, imamo preveč
- Če nam primanjkuje ali imamo preveč snovi v telesu so OBČUTKI
- Če nam primanjkuje ali imamo preveč informacij v duševnosti so ČUSTVA
8
Q
cilj definicija
A
o CILJ je nek predmet ali situacija, za katero mi pričakujemo, da bo zadovoljila našo potrebo, vendar jo zadovoljimo z različnimi cilji (občutek žeje, potreba po pijači, cilj poiščem vodo).
Ljudje imamo lahko isto potrebo, a različen cilj.
9
Q
želja definicija
A
ŽELJA je predstava o cilju, ki bi nam prinesel zadovoljstvo (želim potešiti žejo).
10
Q
motiv definicija
A
o MOTIV je doživeta potreba, ki je usmerjena k cilju, za katerega pričakujemo, da bo zadovoljil našo potrebo (hočemo svojo najljubšo pijačo).
11
Q
vrste potreb
A
fiziološke
psihosocialne
12
Q
fiziološke potrebe osnovne informacija (4)
A
o FIZIOLOŠKE POTREBE: se navezujejo na neravnovesje snovi v telesu.
1. So nam prirojene razen dihanja, ohranjanja toplote.
2. Vsi imamo enake, univerzalne.
3. Če ne zadovoljimo najprej čutimo nelagodje, nato zbolimo in na koncu umremo.
Če te potrebe niso zadovoljene, se izživijo med spanjem.
4. Živali fiziološke potrebe zadovoljujejo nagonsko, ljudje pa socializirano.
Nagonsko pomeni ne glede na okoliščine, socializirano lahko nekoliko preložimo, upoštevamo lepo vedenje, ne prizadenemo drugih.
13
Q
potrebe po ohranitvi živlejnja
A
VODA, HRANA, KISIK, SPANEC, GIBANJE, IZLOČANJE, MRAZ, TOPLOTA.
14
Q
potrebe po ohranitvi vrste
A
POTOMCI
SPOLNOST
15
Q
Psihosocialne potrebe osnovne informacije
A
- So pridobljene
- So posledice življenja v skupnosti
- Nimamo vsi enakih: razlikujejo se glede na starost in kulturo
To lahko privede do konfliktov med generacijami (mladi imajo potrebo po zabavi, stari imajo potrebo po ugledu)
16
Q
kdo je prvi razvrstil potrebe po pomembnosti
A
abraham maslow
17
Q
definicija hierarhije
A
pomeni, da najprej vsaj delno zadovoljimo vsaj nižje potrebe, da lahko potem zadovoljujemo višje potrebe, vzpenjamo se po lestvici.
18
Q
7 potreb
A
4 osnovne (potrebe pomanjkanja) potrebujemo druge ljudi, da nam jih pomagajo zadovoljiti 3 višje (potrebe rasti ali potrebe bivanja)
19
Q
vzroki za nizko samoaktualizacijo (5)
A
- Ne poznamo svojih potencialov
- Nimamo priložnosti ali časa
- Nimamo denarja
- Nimamo volje, smo leni
- Nimamo zadovoljenih nižjih potreb, predhodnih iz hierarhij
20
Q
fiziološke potrebe
A
potrebe po hrani, počitku, kisiku, vitamini, stalni telesni temperaturi, spanju, spolnosti
21
Q
potrebe po varnosti
A
potrebe po socialni in psihični varnosti, po zaščiti pred nevarnimi predmeti in ogrožajočim okoliščinam, pred boleznijo, vojno
22
Q
potrebe po ljubezni in pripadnosti
A
dajanje in sprejemanje ljubezni, izražanje naklonjenosti, zaupanje v druge ljudi in njihovo sprejemanje, druženje, potreba po tem, da pripadamo neki skupini
23
Q
potrebe po spoštovanju
A
potrebe po tem, da bi imeli drugi ljudje dobro mnenje o nas, da bi bili cenjeni in spoštovani, deležni pozornosti, bili slavni, pomembni, ugledni, potrebe po samospoštovanju, da bi imeli dobro mnenje o sebi, bili neodvisni in svobodni ter imeli občutek, da nekaj zmoremo
24
Q
kognitivne potrebe
A
potrebe po znanju in razumevanju, vedoželjnosti, radovednosti, raziskovanje, biti na tekočem
25
estetske potrebe
potrebe po lepoti, umetnosti, simetriji, redu, kulturi, umetnosti
26
samoaktualizacija
potrebe po uresničitvi potencialov oz. talentov
človek naj bi postal to, kar lahko postane (glede na svoje potenciale)
za njegov razvoj in osebno rast je najpomembnejši motiv
samouvrstitev, samopotrditev
27
primer ko z eno aktivnostjo zadovoljujemo več potreb
1. Jan trenira nogomet in zadovoljuje kognitivne potrebe, ko se uči novih tehnik, po spoštovanju, ker želi doseči gol, fiziološke, ker se giba, potrebe po ljubezni in pripadnosti, ker je del ekipe, po varnosti, ker se giba in krepi odpornost zdravja, samoaktualizacija, ker razvije svoj talent za nogomet do končno
28
primeri ko hierarhija ne velja (zadovoljimo višje in nižjih ne)
1. Nogometaš uživa prepovedane substance in ima s tem ogroženo potrebo po varnosti, zadovoljuje pa potrebo po spoštovanju, ker je boljši na tekmah
2. Mladostnik ima potrebo po ljubezni in pripadnosti, zato začne uživati droge in ga sprejmejo v družbo, a nima zadovoljene potrebe po varnosti
3. Dijak želi vse natančno znati, zato se uči cel dan, nič ne je in spi samo 2 uri, naslednji dan vse zna in ima zadovoljeno kognitivno potrebo, a ne fizioloških
29
primer ko hierarhija velja
1. Učenka med poukom posluša in zadovoljuje kognitivne potrebe, med poukom jo mudi na stranišče in odide med poukom, torej da prednost fiziološkim potrebam
30
lastnsoti samoaktualiziranih ljudi
1%
1. Kažejo skrb za druge in okolje
2. So sposobni empatije (se znajo vživeti v drugega)
3. So spontani v besedah in vedenju, so ljudje brez maske
4. Imajo smisel za humor (inteligentni humor)
5. So ustvarjalni, ker razvijajo svoje talente
31
dinamika motivov ali duševne obremenitve (opis)
Včasih se zgodi, da imamo veliko potreb, med katerimi se moramo odločiti kaj bomo zadovoljili, včasih imamo veliko želja, a se izklučujejo. Včasih se zgodijo nepričakovani dogodki, ki nas spravijo iz tira in to nas duševno obremenjuje.
32
vrste duševnih obremenitev (3)
frustracije
konflikti
stres
33
frustracija (definicija)
je stanje oviranosti pri doseganju ciljev
34
vrste ovir (3)
objektivne ovire
subjektivne ovire
socialne ovire
35
objektivne ovire
1. Objektivne ovire so ovire izven nas (denar, sneg, dež...)
36
subjektivne ovire + primer
2. Subjektivne ovire so ovire v nas (pomanjkanje volje, posluha, trema...)
Pomanjkanje volje rada bi imela 5 pa se mi ne da učiti, pomanjkanje posluha rada bi bila pevka, pa nimam dobrega posluha
37
socialne ovire + primer
3. Socialne ovire so drugo ljudje, pravila, zakoni, morala...
Rada bi kupila gin pa sem mladoletna, s prijatelji bi šla čez vikend na morje pa mi mami to prepove.
38
odziv v frustraciji
o Odziv v frustraciji je odvisen od POMEMBNOSTI cilja, ki ni dosežen in od MOČI ovire, če smatraš, da lahko premagaš oviro, potem bomo frustracijo mirno prenesli, drugače pa burno
39
pozitivne strani frustracij (2)
Pozitivne so takrat, ko jih premagamo in jih ni preveč
Pozitivne so zato, ker nam dvignejo samozavest, dobimo izkušnje, vsakič naslednič bomo znali se spopasti bolje, smo osebno bolj čvrsti in nas ne iztirijo več tako močno, postanemo bolj odporni
40
negativne strani frustracij (2)
Negativne so takrat, ko jih ne premagamo in jih je veliko
Negativne so trakrat, ko nam nižajo samozavest, postavimo nižje cilje, postanemo vase zaprti in nekomunikativni, zbolimo za psihomatskimi boleznimi – to so telesne bolezni, ki nastanejo zaradi duševnih obremenitev
• Npr. v šoli dobivamo simptome, nas boli trebuh, nespečnost...
41
konflikti (definicija)
o O konfliktu govorimo takrat, kadar se motivi med seboj izklučujejo in zato smo prisiljeni izbirati
42
kdo je opisal konflikte
levin
43
3 vrste konfliktov
1. Konflikt približevanje-približevanje
2. Konflikt izogibanje-izogibanje
3. Konflikt približevanje-izogibanje
44
konflikt približevanje-približevanje
Privlačita nas najmanj 2 enakovredna cilja in mi smo prisiljeni izbrati le enega, a ima v vsakem primeru ta cilj za nas pozitivne posledice. Huda obremenitevpride med življensko pomembnimi cilji in kadar odlašamo z odločitvijo
• Dijak 4. letnika si mora izbrati le 1 študij, a sta mu všeč farmacija in kemija, odlaša z odločitvijo in doživlja hudo stisko, ker odlaša
• Način odločanja je naosnovi analize plusov in minusov, a pogosto obžalujemo izbiro, tisto kar smo izbrali spoznavamo in vidimo minuse še bolj, pri tisti, ki je nismo izbrali minusi ostanejo enaki in se nam zdi boljša
45
konflikt izogibanje-izogibanje
Oba cilja na nas pritiskata in sta najmanj 2 negativna, mi pa smo prisiljeni izbrati enega, v vsakem primeru so posledice negativne in v taki stiski se pogosto predamo sanjarjenju in še bolj odlašamo s to odločitvijo in naredimo še hujšo stisko
• Ženska je noseča in njen plod je prizadet, izbere lahko splav ali održi otroka, ki bo nesamostojen in bo morala celo življenje skrbeti zanj
46
konflikt približevanje-izogibanje
En cilj ima pluse in minuse odvisno od zornega kota, najprej delujejo na nas plusi in če se ne odločimo kmalu začnejo vplivati minusi in se nagibamo k nesprejetosti cilja
• Janez je pri delu uspešen in ga želi direktor povišati v vodjo oddelka, Janez najprej vesel zaradi višje plače, ugleda... uzame si čas za premislek in začne razmišljati o odgovornosti, delavnem času...
• Ta konflikt vzbuja slabo vest, če se ne odločimo takoj
47
stres definicija
STRES je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odzivov na delovanje stresorja
48
fisiološke S
o Fiziološke – se potimo, srce hitreje bije, zenice razširijo, kortizol izloča
49
čustvene S
o Čustvene – strah nas je, PREDVSEM neprijetna čustva
50
vedenjske S
o Vedenjske – izpademo nerodni, ne koordinirani gibi
51
spoznavne S
o Spoznavne – koncentracija nam pada, nič si ne zapomnimo
52
stresorji definicija
1. STRESORJI so vsi dejavniki, ki nas spravijo iz vsakdanjega delovanja – vse kar nas vrže iz tira
53
vrste stresorjev (4)
o Iz okolja: hrup, vročina
o Iz delovnega okolja: nerazumevajoči sodelavci, veliko dela, premalo dela, težko delo, odgovornost
• Za nas je to šola, ocenjevanje, veliko snovi, nerazumljiva snov, natrpan urnik
o Vsakdanje skrbi: pomanjkanje časa, finančne težave
o Življenske spremembe: selitev, menjava šole, ločitve, smrt bližnjega, smrt živali, (poroka, rojstvo-prijetna čustva)
54
vrste stresa (2)
eustres
| distres
55
eustres
o EUSTRES je dobri stres, ki nas aktivira, nam ohranja energijo, nas ne izčrpa dokončno, energijo lahko porabimo za druge dejavnosti
• Doživljamo ga kadar so naše zmogljivosti večje, od zahteve stresorja
Šola za tistega dijaka, ki je odličnjak. NI NUJNO (če ima energijo za druge dejavnosti glasbena šola, prijatelji
56
distres
o DISTRES je škodlijv stres, ki nam vzame vso energijo in nimamo energije za nič drugega, stanje doživljamo kot gorje
• Doživljamo ga kadar so naše zmogljivosti manjše od zahtev stresorja
Ves čas se učim pa ne morem dobiti več kot 3. (šola je distres, brez časa)
57
primer eustresa in distresa
Šola je lahko eustres ali distres, za dijaka z lepimi ocenami je distres, ker se konstantno uči, za dijaka s pravdobrim uspehom je lahko eustres, ker ima počitek, se ukvarja se z drugimi stvarmi
58
POTEK DELOVANJA STRESORJA (splošni prilagoditveni sindrom)
opiši sliko
59
1. alarm (2)
šok in protišok
60
šok
Postanemo za kratek čas zmedeni, neracionalno vzdihujemo in se gibamo, zavijamo z očmi, naše delovanje je podpovprečno
Primer: na mizo dobim kontrolko it MAT in vzdihnem, hitro obrnem list, a ne morem vsega preleteti, izpihnem zrak
61
protišok
Odločimo se, da se bomo s stresorjem spopadli, skušamo se umiriti, začne delovati simpatično živčevje in nas pripravi na večje obremenitve, naša učinkovitost narašča
Primer: začnem brati naloge na testu, skušam se zbrati in umiriti
62
2. odpor (2)
uspešno in neuspešno
63
uspešno
Nadpovprečno delovanje, če se s stresorjem spopademo USPEŠNO se človek umirja, vračamo se na normalno raven delovanja, občutimo zadovoljstvo
Primer: začnem reševati naloge, razmišljam kako sem naloge reševal v šoli, doma, sem zelo zbran, pazim, da se ne zmotim, rešim vse kontrolko oddam, pomenim se s sošolci, imamo enake rezultate, po 10 minutah se zberem in lahko sledim pouku
64
neuspešno
Nadpovprečno delovanje, če se s stresorjem spopadamo NEUSPEŠNO človek še naprej deluje nadpovprečno, pojavijo se drugi stresorji, odpor se nadaljuje in ta tempo stalnih nadpovprečnih obremenitev lahko zdržimo od 6-8 tednov
Primer: ne rešim vsega, imam slab občutek, grozi mi 1, strah me je in sem žalostna, nisem zbrana in razmišlja kaj ga čaka, se v mislih pripravlja za naslednja ocenjevanja, njegova faza odpora se nadaljuje
65
3. izčrpanost
Nastopi po 6-8 tednih konstantnega odpora z nadpovprečnim delovanjem, naše delovanje počasi upada, dokler ni naše delovanje kot običajno
66
znaki izčrpanosti (3)
telesno področje
duševno področje
vedenjsko področje
67
telesno področje
• TELESNO PODROČJE: zniža se odpornost in zato pogosteje zbolimo, pojavijo se PSIHOMATKSE bolezni, ki so telesne bolezni, ki nastanejo zaradi duševnih obremenitev, to so npr. rane na želodcu ali 12-sterniku, migrene, srčni infarkt, visok krvni tlak, rak na črevesju, poslabša se stanje sladkornim in asmatičnim bolnikom
68
duševno področje
težave s spominomm, koncentracijo, postanemo cinični-zajedljivi
69
vedenjsko področje
slaba koordinacija gibov, zatekanje k hrani, pijači, drogam...
70
preprečevanje posledic stresa (6)
o Stresni situaciji se ne moremo izogniti, lahko preprečimo njene posledice;
o NAČRTOVANJE ČASA: načrtujemo več dni v naprej, v urnik vnesemo prosti čas
o OPORA V BLIŽNJIH: te potolažijo in spodbujajo, a ne dan pred stresno situacijo, le predčasno
o GIBANJE: fizične aktivnosti, nesmemo pretiravati npr. le hoja do znoja, saj nam lahko to povzroča stres
o SPROSTITVENE TEHNIKE: dihalne vaje, meditacija, joga... uporabljamo le če smo jih vešči
o PAZIMO NA PREHRANO
71
preprečevanje posledic stresa (3)
konstruktivno
nekonstruktivno
z obrambnim vedenjem
72
dejavniki reševanja duševnih obremenitev (4)
osebnostna čvrstost
čustvena stabilnost
inteligentnost
izkušnje
73
osebnostna čvrstost
je lastnost, ki določa koliko duševnih obremenitev lahko prenesemo brez večje škode
74
3 lastnosti osebnostne čvrstosti
izzvanost
angažiranost
občutek notranjega nadzora
75
izzvanost
pomeni, da v duševni obremenitvi vidiš izziv, priložnost, da se dokažeš in nekaj pozitivnega narediš zase
Primer: janez piše v 4. letniku MAT 1 in reče, da se bo to že naučil, prej kot znam bolje je, saj bom moral to znati za maturo
Opomba: če je človek osebnostno ne čvrst, bo vsako duševno obremenitev videl kot GROŽNJO, ki se zanj slabo konča
Primer: imel bom popravni, ne znam se naučiti tega, nebom mogel na maturo...
76
angažiranost
• ANGAŽIRANOST: pomeni, da se človek takoj loti reševanja problema in išče rešitve po različnih poteh
Primer: vpraša kdaj lahko popravljam oceno, išče inštrukcije, pomoč sošolcev...
Opomba: če je človek osebnostno ne čvrst, bo PASIVEN, nič nebo ukrepal, čakal bo, da se problem reši sam
Primer: morda ga bo profesor vprašal sam od sebe
77
občutek notranjega nadzora
• OBČUTEK NOTRANJEGA NADZORA: ljudje, ki imajo to lastnost vedo, da so sami odgovorni za napako in da je le od njih odvisno kako se bo izteklo
Primer: Janez krivi sebe, ker se ni dovolj učil, ve da bo popravil le, če se bo sam pobrigal za to situacijo
Opomba: če je človek osebnostno ne čvrst, bo imel OBČUTEK ZUNANJEGA NADZORA, kar pomeni, da bo mislil, da je za situacijo kriv nekdo drug, razplet situacije pa od nadnaravne sile ali sreče
Primer: Janez krivi učiteljevo slabo učenje, prosi boga, da bo vse vredu, njegova ocena je odvisna od dneva učitelja in sreče, katero vprašanje dobi
78
čustvena stabilnost
pomeni, da jih duševne obremenitve ne iztirijo in odreagirajo razumsko, če ne odreagirajo čustveno stabilno, rešujejo neučinkovito, nezbrano, nekonstruktivno
79
inteligentnost
pomeni, da bolj inteligentni svoje izkušnje hitreje in bolj učinkovito povezujejo med seboj in so bolj uspešni
80
izkušnje
pomagajo reševat duševne obremenitve, več izkušenj, bolj učinkovit
81
konstruktivno reševanje duševnih obremenitev
Konstruktivno je učinkovito, skušamo premagati tako, da k problemu pristopimo razumsko in iščemo različne poti, možnosti, pri tem upoštevamo druge
82
načini konstruktivnegaa reševanja
premostitev ovire
nadomestitev cilja
odložitev cilja, na čas, ko so razmere ugodnejše
sublimalno vedenje
83
premostitev ovire
z oviro se spopademo, odpravimo, dosežemo cilj
| Primer: MAT pišeš slabo, naučiš se in oceno popraviš
84
nadomestitev cilja
Včasih so ovire nepremostljive, zato mi poiščemo drug, enakovreden cilj
Primer: Telefon ti pade v reko, nemoreš ga dobiti, zato kupiš enakega, novega
85
odložitev cilja, na čas, ko so razmere ugodnejše
cilj lahko dosežemo kasneje, čas je točno določen, imamo razumen rok
Primer: hočem si kupiti nove čevlje, a so predragi, počakam na razprodajo čez 2 tedna
86
sublimalno vedenje
napetosti, ki jih doživimo ob obremenitvi izživimo na družbeno sprejemljiv način
Primer: minka piše MAT 2, to jo iztiri, je nervozna..., a počaka do doma, da radio naglas in izživi energijo s plesom
87
nekonstruktivno vedenje
je neučinkovito, čustveno, v ospredje pade izražanje neprijetnih čustev, jeza, žalost, cilj opustijo in se za doseganje ne trudijo, zato so manj uspešni
88
načini nekonstruktivnega vedenja 5
```
agresivno vedenje
regresivno vedenje
utišanje neprijetnih čustev
prehitra vdaja
umik iz situacije
```
89
agresivno vedenje
o Agresivno vedenje: je tisto vedenje, kjer namerno delamo škodo drugim, porivanje, brcanje, uničevanje stvari...
Primer: Janez piše MAT 1 in kontrolko zmečka in gre iz razreda, zaloputne z vrati
90
regresivno vedenje
o Regresivno vedenje: tisto vedenje, ki ni primerno našim letom, smo ga v otroštvu uporabljali, da smo dosegli kaj, trmanje, cepetanje, cviljenje, jokanje
Primer: Marisa dobi slabo oceno pri MAT po koncu pouka se zjoče pred profesorjem
91
utišanje neprijetnih čustev
o Utišanje neprijetnih čustev: opišemo s hrano, pijačo, drogami, pretiranim nakupovanjem...
Primer: Dobim slabo oceno in si grem popoldan v trgovino nekaj lepega kupit
92
prehitra vdaja
o Prehitra vdaja: naredimo premalo poskusov, da bi problem rešili
Primer: končaš študij in napišeš 3 prošnje, vse 3 so zavrnjene in si nezaposlen, ker se vdaš in ne napišeš več
93
umik iz situacije
o Umik iz situacije: umaknemo se iz situacije, kjer bi doživeli neprijetna čustva
Primer: dijak se dogovori, da popravlja oceno, a ga ni na uro, šprica
94
obrambno vedenje, še + in -
OBRAMBNO VEDENJE ali obrambni mehanizmi je tisto vedenje, ki ga uporabimo avtomatično, nezavedno. Uporabimo ga, ko je ogroženo naše samospoštovanje, kadar bi morali priznavati nekaj, zaradi česar bi nas okolica lahko izločila, spremenila mnenje o nas
+ Nas trenutno razbremenijo in se počutimo bolje
- Na dolgi rok cilj ni dosežen
95
načini obrambnega vedenja 11
```
racionalizacija 1
racionalizacija 2
zanikanje
projekcija
identifikacija
introjekcija
sprevračanje
kompenzacija
nadkompenzacija
potlačevanje ali represija
premik
```
96
racionalizacija 1 (bolj pogosta)
o Racionalizacija 1 (bolj pogosta): je navajanje sprejemljivih razlogov za naše spodrsljaje in neuspehe
Primer: Minka piše MAT slabo, (NE SME BITI ODLOČI SE) doma reče (ne odloči) da so itak vsi slabo pisali, da je bila kontrolna težka... v resnici je bila lahka
97
racionalizacija 2
o Racionalizacija 2 (manj pogosta): ponižanje dosežkov drugih in povišanje svojih
Primer: sosed je kupil nov avto, oči reče brezveze je prevelika poraba bencina, naš je najboljši že 15 let
98
zanikanje
o Zanikanje: si ne priznamo, da imamo problem, se delamo da ne obstaja
Primer: Janez pije in mu rečejo, da preveč pije, on reče to pa že ne
99
projekcija
o Projekcija: svoje slabe lastnosti prepišemo drugom in se s tem razbremenimo, nam je lažje, druge slabšarimo
Primer: babice so na kavi in opravljajo vse, ko grejo domov ena reče, da sovraži obrekovanje ljudi
100
identifikacija
o Identifikacija: mi si VSE lastnosti drugih pripišemo sebi, prevzamemo njihovo identiteto, se nam dvigne samozavest
Primer: otrok brca žogo, obnaša se kot nogometaš, pljuva po tleh in se meče na kolena
Primer: identifikacija pri mladih; ena se začne oblačit, govorit, pisat kot ti
101
introjekcija
o Introjekcija: pripišemo si POZITIVNE lastnosti drugih
Primer: dijake je strah mature, novomeški gimnazijci pišejo maturo nadpovprečno, to pomeni da bom tudi jaz dobro pisal, ker sem gimnazijec
+ To nas spodbudi in potolaži
- Lahko te zavede, da se ne učiš
102
sprevračanje
o Sprevračanje: navzven kažemo druga čustva, kot jih doživljamo, ker če bi kazali prava bi bili deležni posmeha, jeze...
Primer: Janezu je Mojca všeč, Janez spotakne Mojco in ona mu reče dej nehej no, v resnici ji je to všeč
103
kompenzacija
o Kompenzacija: nadomestimo s ciljem, ki ni enakovreden
Primer: učenki negre v šoli in ima 3 predmete 1, je pa uspešna v športu
Primer: mož in žena nemoreta imeti otroka in kupita psa
+ Vsaj na enem področju smo uspešni
- Ta cilj ni enakovreden in še vedno ostane nedosežen
104
nadkompenzacija
o Nadkompenzacija: takrat ko imamo na nekem področju pomanjkljivost in ravno na tem področju dosežemo visok uspeh
Primer: Dijakinja pride iz Ukrajine sredi leta v SLO in ne zna slovensko, se cele dneve uči in nima časa za nič drugega (veš čas posveti le temu-obrambni mehanzem), v drugem letniku ima slo 5
+ Doživiš uspeh
- Drugo vse opustiš
105
potlačevanje ali represija
o Potlačevanje ali represija: mi neprijetne dogodke ali prepovedane misli, želje potlačimo iz zavesti v nezavedno potem se teh stvari ne zavedamo, vendar še vedno delujejo na nas, kar se pozna v našem vedenju
Primer: poročena žena, mati 3 otrok se zaljubi v mladega moškega. Zaveda se, da bi jo okolica izločlila, zato se ljubezni odpove in potlači v nezavedno, pozna se v odnosu do moža, je hladna
